17.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/69

PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 4. decembra 2008

o merilih za izvoz radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva v tretje države

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 7570)

(2008/956/Euratom)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter zlasti drugega odstavka člena 33 in druge alinee člena 124 Pogodbe,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/117/Euratom z dne 20. novembra 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva (1) ter zlasti člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Načela varstva pred sevanjem, dogovorjena na mednarodni ravni, so podlaga ukrepov za varstvo pred nevarnostjo ionizirajočega sevanja, ki ga povzročajo radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo.

(2)

Da bi bila ta načela učinkovita, morajo biti del nacionalnega regulativnega sistema.

(3)

V skladu z varnostno kulturo v Skupnosti v zvezi z dejavnostmi, ki vključujejo radioaktivne snovi, je potrebna dejanska neodvisnost vlog regulativnih organov in izvajalcev, da se zagotovi ustrezno ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom.

(4)

Odločitev o odobritvi pošiljk radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v tretje države sprejmejo pristojni organi države članice izvoznice.

(5)

Pristojni organi države članice izvoznice morajo v skladu z merili iz člena 16(1)(c) Direktive 2006/117/Euratom oblikovati mnenje o upravnih in tehničnih zmogljivostih tretjih držav za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ter primernosti njihovih regulativnih struktur.

(6)

Države članice morajo pri izvajanju teh meril uporabiti načelo hierarhije med njimi.

(7)

Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki je temeljni zadevni mednarodni pravni instrument, ki obravnava varnost ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

(8)

Poleg skladnosti s sklopom meril se lahko pri odobritvi pošiljk radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v tretjo državo upoštevajo drugi premisleki, kot so politične, gospodarske, socialne, etične in znanstvene zadeve ter zadeve javne varnosti.

(9)

V členu 2 Direktive 2006/117/Euratom je obravnavana pravica države članice ali podjetja v državi članici, kamor se radioaktivni odpadki pošljejo v predelavo ali kamor se pošljejo drugi materiali z namenom pridobitve radioaktivnih odpadkov, da radioaktivne odpadke po obdelavi vrne državi njihovega izvora. V njem je določeno tudi, da Direktiva 2006/117/Euratom ne vpliva na pravico države članice ali podjetja v državi članici, kamor se izrabljeno gorivo pošlje v ponovno predelavo, da radioaktivne odpadke, nastale v postopku predelave, vrne državi njihovega izvora.

(10)

Merila iz tega priporočila so v skladu z mnenjem svetovalnega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 21 Direktive 2006/117/Euratom –

PRIPOROČA:

1.

Glavne zahteve v zvezi z izvozom radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v tretje države iz člena 16(1)(c) Direktive 2006/117/Euratom morajo biti:

(a)

vzpostavitev in izvajanje ustreznih nacionalnih določb za radiološko zaščito delavcev in splošne javnosti; te določbe morajo biti skladne z zadevnimi mednarodno sprejetimi standardi o radiološki zaščiti;

(b)

določitev skladnega zakonodajnega okvira za ureditev dejavnosti, pri katerih obstaja nevarnost zaradi radioaktivnih snovi, vključno z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;

(c)

ustanovitev učinkovitih neodvisnih regulativnih organov, ki bi bili pristojni za izdajanje dovoljenj, njihovo pregledovanje in ocenjevanje zahtev ter odgovorni za preglede in izvrševanje ter bi imeli ustrezna sredstva;

(d)

zagotovitev jasne razdelitve odgovornosti organov, ki sodelujejo pri različnih fazah ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, zlasti med izvajalci in regulativnimi organi;

(e)

sistem poročanja tem organom ali sistem izdaje dovoljenj teh organov za organizacije, ki ravnajo z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom;

(f)

zagotavljanje, da je za varnost ravnanja z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki odgovoren zlasti imetnik zadevnega dovoljenja in da vsi imetniki teh dovoljenj izpolnjujejo svoje odgovornosti;

(g)

razpoložljivost usposobljenega osebja za dejavnosti v zvezi z varnostjo med obratovalno življenjsko dobo objekta za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki; in razpoložljivost ustreznih finančnih sredstev za podporo varnosti objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki med njihovo obratovalno življenjsko dobo ter objektov za razgradnjo;

(h)

vzpostavitev in izvajanje ustrezne nacionalne ureditve odgovornosti tretjih oseb;

(i)

vzpostavitev in izvajanje ustreznih programov zagotavljanja kakovosti v zvezi z varnostjo ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki;

(j)

ustrezni zaščitni in popravni ukrepi, vključno z obveščanjem zadevnih skupin prebivalstva ter pripravo in preskušanjem načrtov za izredne razmere, ki se bodo uporabili v primeru radioloških izrednih dogodkov, da bi se nadziralo sproščanje in zmanjšali njegovi vplivi.

2.

Države članice morajo pri oceni izpolnjevanja navedenih zahtev za izvoz radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva v tretje države upoštevati skladnost tretjih držav z naslednjimi merili:

(a)

glavna merila:

—

članstvo v Mednarodni agenciji za atomsko energijo in s tem povezano izpolnjevanje zadevnih varnostnih standardov te agencije,

—

podpis in ratifikacija Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter skladnost s to konvencijo, s čimer se pokaže pripravljenost na izpolnjevanje obveznosti iz Skupne konvencije ter dokaže skladnost z zadevnimi določbami, ki obravnavajo varnost ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki,

—

podpis in ratifikacija Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala in njene spremembe kot izraz zahteve s preprečevanjem, odkrivanjem in kaznovanjem prekrškov v zvezi z jedrskim materialom,

—

podpis in ratifikacija Konvencije o jedrski varnosti ter skladnost s to konvencijo kot najpomembnejšim pravnim instrumentom na področju jedrske varnosti, ki vsebuje tudi pomembne določbe o pripravljenosti na izredne razmere in varstvu pred sevanjem,

—

zavezanost objektov za izrabljeno gorivo sporazumu o varovalnih ukrepih Mednarodne agencije za atomsko energijo v povezavi s podpisom in ratifikacijo Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja ter s tem povezanih dodatnih protokolov, s čimer se dokaže, da se izrabljeno jedrsko gorivo uporabi za ciljne miroljubne namene,

—

podpis in ratifikacija Dunajske konvencije o civilni odgovornosti za jedrsko škodo, Protokola o spremembi Dunajske konvencije o civilni odgovornosti za jedrsko škodo, Konvencije o dodatni odškodnini za jedrsko škodo ali Konvencije o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije z dne 29. julija 1960, kakor je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964 in Protokolom z dne 16. novembra 1982 (Pariška konvencija), ali skladnost s temi dokumenti, s čimer se dokaže, da je imetnik dovoljenja glavni odgovoren v primeru jedrske škode.

(b)

Dodatni merili:

—

podpis in ratifikacija Konvencije o pomoči v primeru jedrskih nesreč ali radiološke nevarnosti in Konvencije o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah ter skladnost s tema dvema konvencijama, s čimer se dokaže, da bo prizadeto prebivalstvo ustrezno obveščeno v primeru radiološke nevarnosti ter da se bodo uporabljali ustrezni zaščitni in popravni ukrepi v primeru radiološke nevarnosti, vključno s pripravo in preskušanjem načrtov za izredne razmere, da se bo nadziralo sproščanje in zmanjšali njegovi vplivi,

—

skladnost z mednarodnimi instrumenti v zvezi z varnostjo prevoza nevarnega blaga, zlasti s Konvencijo SOLAS in Čikaško konvencijo, s čimer se dokaže dejansko izvajanje učinkovitih pregledov prevoza nevarnega blaga po morju in zraku.

3.

Brez poseganja v odstavek 1 lahko pristojni organi držav članic pri obravnavi odobritve pošiljk radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v tretjo državo upoštevajo druge premisleke, na primer v zvezi s političnimi, gospodarskimi, socialnimi, etičnimi in znanstvenimi zadevami ter zadevami javne varnosti.

4.

Pristojni organi držav članic med seboj sodelujejo pri izmenjavi informacij o uporabi tega priporočila.

To priporočilo je naslovljeno na države članice.

V Bruslju, 4. decembra 2008

Za Komisijo

Andris PIEBALGS

Član Komisije

(1)  UL L 337, 5.12.2006, str. 21.