17.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/98

(1)

Z dopisom z dne 21. novembra 2007, ki ga je Komisija prejela dne 23. novembra 2007, je Stalno predstavništvo Kraljevine Danske pri Evropski uniji v skladu s členom 95(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti obvestilo Komisijo o nacionalnih določbah o dodajanju nitritov določenim mesnim izdelkom. Kraljevina Danska meni, da je treba te določbe ohraniti kljub sprejetju Direktive 2006/52/ES o spremembi Direktive 95/2/ES o aditivih za živila razen barvil in sladil in Direktive 94/35/ES o sladilih za uporabo v živilih (1) in ne namerava prenesti Direktive 2006/52/ES v nacionalno zakonodajo, če zadeva dodajanje nitritov mesnim izdelkom.

(2)

Člen 95(4) Pogodbe ES določa, da „če po tem, ko Svet ali Komisija sprejme usklajevalni ukrep, država članica meni, da mora ohraniti nacionalne določbe zaradi pomembnih potreb iz člena 30 ali določbe, ki zadevajo varstvo okolja ali delovnega okolja, o teh določbah pa tudi o razlogih za njihovo ohranitev uradno obvesti Komisijo“.

(3)

Komisija v skladu s členom 95(6) Pogodbe ES v šestih mesecih po uradnih obvestilih odobri ali zavrne nacionalne določbe, potem ko preveri, ali so morda sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami in ali ovirajo delovanje notranjega trga.

(4)

Na podlagi splošnih določil Direktive Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi (2), je odobritev aditivov za živila predmet upravičene tehnološke potrebe, njihove sprejemljivosti z vidika zdravja in njihove uporabe, ki ni zavajajoča za potrošnika.

(5)

Nitriti se v mesu in mesnih izdelkih uporabljajo že desetletja, med drugim, skupaj z drugimi dejavniki, za konzerviranje in mikrobiološko varnost mesnih izdelkov, zlasti soljenih mesnih izdelkov, in zavirajo, med drugim, množenje Clostridium botulinum, bakterije, ki povzroča življenjsko nevaren botulizem. Istočasno se priznava, da lahko prisotnost nitritov v mesnih izdelkih povzroča nastajanje nitrozaminov, za katere je bilo ugotovljeno, da so rakotvorni. Zato mora zakonodaja na tem področju na eni strani najti ravnotežje med tveganjem zaradi prisotnosti nitritov v mesnih izdelkih in zaščitnimi učinki nitritov pred razmnoževanjem bakterije, zlasti tiste, ki povzroča botulizem.

(6)

Direktiva 95/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil (3), kakor je bila prvotno sprejeta, določa mejne vrednosti ostankov za nitrite in nitrate v različnih mesnih izdelkih, kot tudi „okvirnih dodanih količin“. Priloga I(3)(c) k Direktivi 2006/52/ES spreminja del C Priloge III k Direktivi 95/2/ES glede E 249 (kalijev nitrit) in E 250 (natrijev nitrit).

(7)

Nasprotno pa Direktiva 2006/52/ES praviloma zajema največje količine za E 249 kalijev nitrit in E 250 natrijev nitrit, ki so lahko dodane med proizvodnjo. Največja dovoljena količina je 150 mg/kg za mesne izdelke na splošno in 100 mg/kg za sterilizirane mesne izdelke. Za nekaj določenih soljenih mesnih izdelkov, ki jih tradicionalno izdelujejo v določenih državah članicah, je dovoljena količina 180 mg/kg.

(8)

Ta pristop upošteva mnenja Znanstvenega odbora za hrano iz leta 1990 (4) in 1995 (5) ter Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) z dne 26. novembra 2003 (6), ki so ugotovila, da k inhibiciji delovanja C. botulinum prispeva dodana količina nitrita in ne količina ostanka, in priporočila zamenjavo „okvirnih dodanih količin“ z „največjimi dodanimi količinami“. Upošteva tudi sodbo Sodišča v zadevi C-3/00 Danska/Komisija v zvezi s prejšnjo zahtevo Danske v skladu s členom 95(4) Pogodbe ES in v kateri je Sodišče razsodilo, ko je zavrnilo zahtevo Danske v zvezi z uporabo nitritov v mesnih izdelkih, da Komisija ni dovolj upoštevala mnenj Znanstvenega odbora za hrano iz let 1990 in 1995, ki sta izrazili dvom o primernosti količin nitritov, dovoljenih na podlagi Direktive 95/2/ES (7).

(9)

Z izjemo od splošnega pravila Direktiva 2006/52/ES vsebuje najvišje dovoljene vsebnosti ostanka za določene tradicionalne soljene mesne izdelke, ki jih izdelujejo na tradicionalne načine proizvodnje. Najvišje dovoljene vsebnosti ostanka so 50 mg/kg, 100 mg/kg in 175 mg/kg za različne skupine teh izdelkov, npr. 175 mg/kg za Wiltshire bacon, dry cured bacon in podobne izdelke ter 100 mg/kg za Wiltshire ham in podobne izdelke. V zvezi s temi izdelki so bile določene največje dovoljene vsebnosti ostanka, saj ni mogoče nadzorovati dodane količine soli, ki jo meso vsrka zaradi narave postopka izdelave, povezane s temi izdelki. Postopek izdelave teh posebnih izdelkov je opisan v Direktivi z namenom, da omogoči opredelitev „podobnih izdelkov“ in pojasni, kateri izdelki spadajo v različne najvišje vrednosti. Spodnja tabela zajema najvišje vrednosti, ki jih določa Direktiva 2006/52/ES (8):

(10)

Kakor je priporočeno v ustreznih mnenjih Znanstvenega odbora za hrano in EFSE, Direktiva 2006/52/ES temelji na določitvi najvišjih dodanih količin in odraža meje, ki so v teh strokovnih mnenjih navedene, z določitvijo dovoljene količine nitritov do 100 mg/kg v steriliziranih mesnih izdelkih in 150 mg/kg v drugih mesnih izdelkih. Glede na veliko število (soljenih) mesnih izdelkov in načinov proizvodnje znotraj Skupnosti je zakonodajalec Skupnosti menil, da ni mogoče določiti primerne ravni nitritov za vsak izdelek.

(11)

Odstopanja od pravila dodajanja najvišje dodane količine so omejena. Nanašajo se na določene izdelke, ki jih tradicionalno izdelujejo v določenih državah članicah in pri katerih ni mogoče nadzorovati dodane količine soli, ki jo vsrka meso zaradi narave postopka izdelave, povezanim s temi izdelki. Tradicionalni izdelki, na katere se to nanaša, so opredeljeni predvsem z opisom načina izdelave.

(12)

Države članice so morale Direktivo 2006/52/ES prenesti do 15. februarja 2008, da bi dovolile trgovanje z izdelki in njihovo uporabo v skladu s to Direktivo do 15. februarja 2008 ter prepovedale trgovanje z izdelki in uporabo tistih izdelkov, ki z njo niso v skladu, do 15. avgusta 2008.

(13)

Nacionalne določbe, o katerih je Danska poslala uradno obvestilo, so Odlok št. 22 z dne 11. januarja 2005 o aditivih za živila (Bekendtgørelse nr 22 af 11.1.2005 om tilsætningsstoffer til fødevarer) in danski pozitivni seznam dovoljenih aditivov za živila (Liste over tilladte tilsætningsstoffer til fødevarer, „Positivlisten“).

(14)

Odlok št. 22 vsebuje načelo, da se za dodajanje živilom pod določenimi pogoji ter določenimi cilji in omejitvami lahko uporabi samo aditive, ki so na pozitivnem seznamu (9). Nadalje določa, da se najvišje vrednosti, navedene na pozitivnem seznamu, nanašajo na najvišje količine dodatka, ki je lahko prisoten v živilu v obliki, v kakršni se prodaja, razen če je določeno drugače (10). Zaradi tega se lahko na danskem trgu prodajajo samo živila, ki so v skladu z zahtevami Odloka št. 22 in pozitivnega seznama. Pozitivni seznam, ki ga je sestavila uprava za veterino in prehrano na podlagi Odloka št. 22, navaja, katere dodatke se lahko uporabi za določena živila, in v kakšnih količinah. Objavljena različica se uporablja od 29. januarja 2005.

(15)

V zvezi z uporabo nitritov E 249 in E 250 v mesu in mesnih izdelkih danski pozitivni seznam določa izključno dodane količine in zajema naslednje najvišje vrednosti:

(16)

Zato se zdi, da meja 60 mg/kg (11) velja za večino vrst mesnih izdelkov, medtem ko sta ustrezni najvišji vrednosti Direktive 2006/52/ES 100 ali 150 mg/kg. Za določene klobase je na Danskem odobrena najvišja vrednost 100 mg/kg. Za določene konzervirane ali delno konzervirane mesne izdelke, vključno s „slanino tipa Wiltshire in njene kose“, je najvišja vrednost 150 mg/kg.

(17)

Komisija je 17. avgusta 2007 prejela prvo sporočilo Kraljevine Danske z dne 14. avgusta 2007, v katerem je Danska kritizirala različne vidike Direktive 2006/52/ES in obvestila Komisijo, da ne namerava prenesti Direktive 2006/52/ES v zvezi z nitriti in mesnimi izdelki. Vendar Danska ni sporočila nacionalnih določb, ki jih je želela obdržati. Komisija je s pismom z dne 13. novembra 2007 na to opozorila dansko vlado. S pismom z dne 21. novembra 2007, ki ga je Komisija prejela 23. novembra 2007, je Stalno predstavništvo Kraljevine Danske Komisijo obvestilo o ustreznih nacionalnih določbah. V dodatni korespondenci z dne 22. novembra 2007, ki jo je Komisija prejela 27. novembra 2007 in je vsebovala poročilo državnega inštituta za prehrano, je Danska utemeljila njeno uporabo.

(18)

Komisija je s pismom z dne 21. decembra 2007 potrdila, da je prejela obvestilo in da se je šestmesečno obdobje za preverjanje obvestila po členu 95(6) pričelo 24. novembra 2007, dan po tem, ko je bilo obvestilo prejeto.

(19)

Danska je s pismom z dne 31. marca 2008 predložila podatke o porabi mesnih izdelkov na Danskem.

(20)

S pismom z dne 31. januarja 2008 je Komisija seznanila druge države članice in države EFTE o obvestilu ter jim dala priložnost, da o zadevi podajo mnenje v roku 30 dni. Komisija je objavila tudi obvestilo v zvezi z uradnim obvestilom v Uradnem listu Evropske unije  (12), da bi seznanila ostale zainteresirane strani z nacionalnimi določbami Danske kot tudi z razlogi za podporo zahtevi. Komisija je prejela mnenja iz Estonije, Francije, Madžarske in Norveške (13).

(21)

S pismom z dne 10. marca 2008 je Generalni direktorat za zdravje in varstvo potrošnikov zahteval od EFSE, da zagotovi strokovno mnenje o veljavnosti prejšnjih mnenj Znanstvenega odbora za hrano iz leta 1990 in 1995 ter EFSE iz leta 2003 ob upoštevanju informacij, ki jih je predložila Danska. V svojem odgovoru z dne 28. marca 2008 je EFSA ugotovila, da so mnenja Znanstvenega odbora za hrano in EFSE ob upoštevanju informacij, ki jih je priskrbela Danska, še vedno veljavna.

(22)

V zvezi z učinki nitritov/nitratov na mikrobiološko varnost mesnih izdelkov se EFSA sklicuje na mnenje svojega Znanstvenega odbora za biološka tveganja z dne 26. novembra 2003. V tem mnenju je bilo navedeno, da k varnosti mesnih izdelkov prispevajo različni dejavniki (postopek obdelave, sol/koncentracija, aktivnost vode itd.) in da je dodana količina nitritov pomembna za mikrobiološko varnost, zaradi česar je potrebno nadzorovati dodane količine (namesto količine ostanka). EFSA se sklicuje tudi na dejstvo, da se je njen Znanstven odbor za biološka tveganja strinjal z mnenjem Znanstvenega odbora za prehrano, da je 50–100 mg dodanega nitrita na kg mesa dovolj za večino izdelkov in da je pri ostalih izdelkih, posebej tistih z nižjo vsebnostjo soli in podaljšanim rokom uporabnosti, za zaviranje rasti C. botulinum treba dodajati 50–150 mg/kg nitrita.

(23)

V skladu s členom 95(4) in (6) Pogodbe ES lahko država članica po sprejetju usklajevalnega ukrepa ohrani nacionalne določbe zaradi pomembnih potreb iz člena 30 ali določbe, ki zadevajo varstvo okolja ali delovnega okolja, če te nacionalne določbe posreduje Komisiji in če Komisija odobri uporabo.

(24)

Dansko obvestilo se nanaša na nacionalne določbe, ki izhajajo iz Priloge I(3)(c) k Direktivi 2006/52/ES, ki spreminja del C Priloge III k Direktivi 95/2/ES v zvezi z E 249 in E 250. Trenutna danska določila so v času sprejetja Direktive 2006/52/ES že obstajala.

(25)

Odlok št. 22 in danski pozitivni seznam vsebujeta strožje predpise v zvezi z uporabo nitritov v mesu in mesnih izdelkih kot Direktiva 2006/52/ES, saj določata nižje najvišje dodane količine za več vrst izdelkov (v več primerih 60 mg/kg) in v nasprotju z Direktivo 2006/52/ES ne dovoljujeta dajanje v promet določenih tradicionalnih mesnih izdelkov na osnovi največjih dovoljenih vsebnosti ostanka.

(26)

V skladu s členom 95(4) je bilo obvestilo dopolnjeno z opisom razlogov, povezanih z eno ali več pomembnimi potrebami iz člena 30 ali z varstvom okolja ali delovnega okolja, v tem primeru z varovanjem zdravja in življenja ljudi. Dansko stališče je podrobneje razloženo v poročilu Danskega inštituta za prehrano z dne 30. oktobra 2007, ki je bilo predloženo 27. novembra 2007, kot tudi v drugih dokumentih, navedenih v točkah 17 in 19.

(27)

Komisija v skladu z navedenim meni, da je zahteva, ki jo je Danska predložila, da bi pridobila dovoljenje za ohranjanje nacionalnih določb o rabi nitritov v mesu in mesnih izdelkih, dopustna v skladu s členom 95(4) Pogodbe ES.

(28)

V skladu s členom 95(4) in prvim pododstavkom člena 95(6) Pogodbe ES mora Komisija zagotoviti, ali so izpolnjene vse zahteve iz navedenega člena, ki državi članici omogočajo ohraniti njene nacionalne določbe, ki odstopajo od usklajevalnega ukrepa Skupnosti.

(29)

Komisija mora zlasti oceniti, ali so nacionalne določbe utemeljene na podlagi pomembnih potreb iz člena 30 Pogodbe ES oziroma ali so povezane z varstvom okolja ali delovnega okolja ter ne presegajo potrebnega, da se doseže zastavljeni legitimni cilj. Poleg tega mora Komisija v skladu s členom 95(6), kadar meni, da nacionalne določbe izpolnjujejo zgoraj navedene zahteve, preveriti, ali so nacionalne določbe sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami in ali ovirajo delovanje notranjega trga.

(30)

Treba je opozoriti, da mora Komisija v okviru časovnega roka iz člena 95(6) Pogodbe ES pri proučevanju, ali so priglašeni nacionalni ukrepi na podlagi člena 95(4) utemeljeni, upoštevati „razloge“, ki jih je predložila država članica, ki je poslala uradno obvestilo. To pomeni, da mora v skladu z določbami Pogodbe ES država članica, ki je predložila zahtevo in želi nacionalne ukrepe ohraniti, dokazati, da so ti utemeljeni. Ob upoštevanju postopkovnega okvira, ki ga določa člen 95(4) in (6) Pogodbe ES, vključno zlasti s strogim rokom za sprejetje odločbe, bi se Komisija morala omejiti na proučitev ustreznosti elementov, ki jih ob vlogi zahteve predložijo države članice, ne da bi ji bilo treba sami iskati možne utemeljitve.

(31)

Če pa Komisija razpolaga z informacijami, v luči katerih bi bilo treba usklajevalni ukrep Skupnosti, od katerega predložene nacionalne določbe odstopajo, pregledati, lahko take informacije upošteva pri ocenjevanju priglašenih nacionalnih določb.

(32)

Kraljevina Danska trdi, da njena zakonodaja zagotavlja višjo raven varovanja zdravja in življenja s tem, ko je znižala najvišje dodane količine E 249 (kalijev nitrit) in E 250 (natrijev nitrit), navedene v Direktivi 2006/52/ES, in ne dovoljuje dajanja v promet tradicionalnih mesnih izdelkov, za katere ni mogoče določiti dodanih količin. Danska meni, da so danske določbe popolnoma skladne s priporočiloma Znanstvenega odbora za hrano iz let 1990 in 1995, kot tudi z mnenjem Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 26. novembra 2003, saj ne vsebujejo nobenih izjem načela določanja najvišjih „dodanih vrednosti“ v nasprotju z vrednostmi ostankov in določajo bolj raznolike najvišje vrednosti v zvezi z določenimi skupinami mesnih izdelkov.

(33)

Danska priznava, da je v določenih pogledih Direktiva 2006/52/ES v skladu s strokovnimi priporočili Znanstvenega odbora za hrano in EFSE, zlasti kjer v nasprotju s prvotno različico Direktive 2006/52/ES zagotavlja „najvišje dodane količine“ namesto količin ostankov in „okvirne dodane količine“. Kritizira pa izjeme tega načela, zaradi česar so številni tradicionalno proizvedeni mesni izdelki še vedno uravnavani z vidika količine ostankov, kar smatra kot nevarno za zdravje ljudi. Poudarja, da je koncentracija ostanka nitrita zelo nezanesljiv označevalec dodanega nitrita in se sklicuje na raziskave, ki so pokazale, da lahko količine ostanka celo prikrijejo zelo veliko količino dodanega nitrita, kar vodi do nepredvidljivo visokega tvorjenja N-nitrozo spojin.

(34)

Danska prav tako poudarja, da so nitrozamini, katerih tvorba je odvisna od prisotnosti nitrita v mesnih izdelkih, genotoksični in kancerogeni, zaradi česar bi morala biti uporaba nitritov dovoljena samo v količinah, ki so nujno potrebne. Danska meni, da so s stališča zdravja največje dodane količine iz Direktive 2006/52/ES previsoke in da tehnološka potreba za te vrednosti ni bila zapisana. Trdi, da je ob upoštevanju nasveta znanstvenih organov Komisije rast Clostridium botulinum mogoče zavirati z omejitvijo 50–150 mg/kg in določitvijo meja za kategorije mesnih izdelkov glede na znanstveno utemeljene potrebe.

(35)

Ker približno 90 % porabe soljenih mesnih izdelkov na Danskem sestavljajo izdelki, za katere velja največja dodana količina nitrita 60 mg/kg, Danska poudarja, da bi prenos Direktive in uveljavitev splošne meje 150 mg/kg za vse soljene mesne izdelke vodil k 2,3–2,4-kratnemu povečanju zaužitja nitritov na Danskem, kar bi lahko pomenilo ustrezno povečanje zaužitja nitrozaminov.

(36)

Danska poudarja, da so se njena pravila kljub temu, da določajo nižje ravni nitritov, ki se lahko dodajajo, v veljavi že več let, izkazala kot zadostna za preprečevanje botulizma. Danska vlada poudarja, da zaradi teh pravil nikoli ni bilo težav s konzerviranjem teh izdelkov in da ima Danska v primerjavi z ostalimi državami članicami zelo nizko stopnjo primerov zastrupitve zaradi klobas. Trdi, da ima manj primerov botulizma kot večina držav članic. Glede na Evropski bilten o nalezljivih boleznih, Eurosurveillance, iz januarja 1999, ki je posebna izdaja o botulizmu v Evropi, je botulizem na Danskem zelo redek. Danski institut za nadzorovanje zdravja, Institut Statens Serum, na svoji spletni strani trdi, da se je po letu 1980 med danskim prebivalstvom pojavilo le pet primerov botulizma, noben pa ni bil povezan z zaužitjem mesnih izdelkov.

(37)

Poleg tega Danska vztraja, da njene določbe o nitritih ne delujejo kot ovira za trgovino, pri čemer se sklicuje na številke, ki kažejo, da se uvažajo mesni izdelki iz drugih držav članic in se je ta uvoz v zadnjih letih celo povečal.

(38)

Če povzamemo, Danska meni, da je zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi, ki izvira iz izpostavljenosti nitrozaminov, z zahtevami, večjimi od tistih v Direktivi 2006/52/ES, ki bi ga dosegla z nadaljevanjem izvajanja svoje zakonodaje, zakonito.

(39)

Danska zakonodaja želi doseči višjo raven varovanja zdravja in življenja ljudi v zvezi z izpostavljenostjo nitritom in morebitnim nastajanjem nitrozaminov v mesnih izdelkih z navedenimi nižjimi najvišjimi dodanimi količinami nitritov pri številnih mesnih izdelkih in s tem, ko ne dovoli dajanja v promet izdelkov, za katere se lahko določijo samo največje dovoljene vsebnosti ostanka.

(40)

Pri ocenjevanju, ali je danska zakonodaja v resnici primerna in potrebna za dosego tega cilja, je treba upoštevati številne dejavnike. Predvsem je treba uravnotežiti dve vrsti zdravstvenih tveganj, in sicer prisotnost nitrozaminov v mesnih izdelkih na eni in mikrobiološke varnosti mesnih izdelkov na drugi strani. Slednji vidik je več kot le tehnološka potreba, sam po sebi je tudi zelo pomembno zdravstveno vprašanje. Medtem ko je treba ravni nitritov v mesnih izdelkih omejiti, nižje vsebnosti nitritov v mesu ne pomenijo tudi večjega varovanja človeškega življenja. Najprimernejša raven nitritov je odvisna od številnih dejavnikov, ki jih priznavata ustrezna mnenja Znanstvenega odbora za hrano in EFSE, npr. dodajanja soli, vlage, pH, roka uporabnosti izdelka, higiene, nadzora temperature in itd.

(41)

Komisija glede na vse navedene ugotovitve in tiste iz točk 9 in 10 meni, da Direktiva 2006/52/ES načeloma predstavlja zadosten odziv na izziv usklajevanja dveh nasprotujočih si tveganj za zdravje z upoštevanjem raznolikosti mesnih izdelkov v Skupnosti.

(42)

Po drugi strani pa mora Komisija oceniti posebne odločitve, ki jih je sprejel danski zakonodajalec, in izkušnje, pridobljene na podlagi teh pravil, ki so v veljavi daljše obdobje. S podatki o pojavnosti zastrupitve s hrano in zlasti botulizma je Danska dokazala, da je s svojo zakonodajo doslej dosegla zadovoljive rezultate. Podatki kažejo, da najvišje določene ravni v danski zakonodaji zadoščajo za zagotavljanje mikrobiološke varnosti mesnih izdelkov, ki jih na Danskem trenutno izdelujejo, ter za postopke izdelave, ki so tam trenutno v uporabi.

(43)

Komisija ugotavlja, da je danska zakonodaja usklajena z ustreznimi strokovnimi mnenji strokovnih organov Komisije. Temelji na uravnavanju najvišjih dodanih vrednosti in upošteva meje dodanih količin nitritov, ki jih ta mnenja navajajo, tj. 50–150 mg/kg. Istočasno je Danska v primerjavi z Direktivo določila bolj specifične dodane količine za določene skupine mesnih izdelkov ob upoštevanju mesnih izdelkov in načinov proizvodnje, ki na Danskem prevladujejo.

(44)

Poleg tega je treba na podlagi informacij, ki jih je priskrbela Danska, upoštevati, da je večina mesnih izdelkov, ki jih zaužije dansko prebivalstvo, približno 90 %, v skupini mesnih izdelkov z dovoljeno vsebnostjo 60 mg/kg, ki bi jih nadomestila meja 100 ali 150 mg/kg. Ker danski proizvajalci podobno kot proizvajalci v drugih državah ne bi bili obvezani dvigniti količine nitritov, ki jo trenutno dodajajo svojim izdelkom, na najvišje meje iz Direktive 2006/52/ES, je malo verjetno, da bi dejanska izpostavljenost danskega prebivalstva nitritom v mesnih izdelkih narasla, kot je navedeno v danskem zahtevku, torej za 2,3–2,4-krat. Vendar pa povišanja dejanske izpostavljenosti danskega prebivalstva ni mogoče izključiti.

(45)

Na podlagi informacij, ki so trenutno na voljo, Komisija meni, da lahko zahtevo po vzdrževanju strožjih meril, kot so navedene v Direktivi 2006/52/ES začasno odobri zaradi varovanja javnega zdravja na Danskem.

(46)

Na podlagi člena 95(6) mora Komisija preveriti, ali so predlagani ukrepi sredstvo samovoljne diskriminacije. Da ne pride do kakršne koli diskriminacije, se v skladu s sodno prakso Sodišča podobne situacije ne smejo obravnavati na različne načine, različne situacije pa ne na isti način.

(47)

Danska nacionalna pravila veljajo tako za domače izdelke kot izdelke, proizvedene v drugih državah članicah. Ob odsotnosti kakršnih koli dokazov o nasprotnem, lahko zaključimo, da nacionalne določbe niso sredstvo samovoljne diskriminacije.

(48)

Nacionalni ukrepi, ki uporabo proizvodov omejujejo v večji meri kot Direktiva Skupnosti, bi navadno predstavljali oviro trgovanju, če se ne pričakuje, da bodo proizvodi, ki so zakonito dani v promet in se uporabljajo v preostalem delu Skupnosti, kot rezultat prepovedi uporabe dani v promet v zadevni državi članici. Predpogoji iz člena 95(6) so namenjeni preprečevanju, da bi se omejitve, ki temeljijo na merilih iz člena 95(4) in (5), uporabljale v neprimerne namene in bi s tem prevzele vlogo ekonomskih ukrepov, namenjenih oviranju uvoza proizvodov iz drugih držav članic, torej bi postale sredstvo posredne zaščite nacionalne proizvodnje.

(49)

Ker danska pravila uvajajo strožje standarde pri dodajanju nitritov mesnim izdelkom tudi na podlagi izvajalcev v drugih državah članicah v drugače usklajenem območju, lahko pride do prikritega omejevanja trgovanja ali ovire za delovanje notranjega trga. Priznava se, da je treba člen 95(6) brati na način, da se ne sme odobriti samo nacionalnih ukrepov, ki tvorijo nesorazmerno oviro notranjemu trgu. S tem v zvezi je Danska predložila podatke, ki kažejo, da uvoz mesnih izdelkov iz drugih držav članic ni prenehal kljub njeni zakonodaji in se je v zadnjih letih še povečal.

(50)

Ob odsotnosti kakršnih koli dokazov, da nacionalne določbe v resnici predstavljajo ukrep z namenom zaščite nacionalne proizvodnje, se lahko sklepa, da te določbe ne predstavljajo prikritega omejevanja trgovanja med državami članicami.

(51)

Tega pogoja ni mogoče razlagati kot izključitev odobritev katerega koli nacionalnega ukrepa, ki bi lahko vplival na vzpostavitev notranjega trga. Dejansko vsak nacionalni ukrep, ki odstopa od usklajevalnega ukrepa za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, v osnovi predstavlja ukrep, ki bo verjetno vplival na notranji trg. Da se ohrani uporabnost postopka iz člena 95 Pogodbe ES, je posledično treba v okviru člena 95(6) pojem ovire delovanju notranjega trga razumeti v povezavi z zastavljenim ciljem kot nesorazmeren učinek.

(52)

Glede na prednosti za zdravje, ki jih je navedla danska vlada v zvezi z zmanjšanjem izpostavljenosti nitritom v mesnih izdelkih, in dejstvo, da na podlagi trenutnih podatkov to na trgovanje ne vpliva oziroma vpliva le v omejenem obsegu, Komisija meni, da lahko pravila, o katerih je Danska poslala uradno obvestilo, začasno ohranijo na podlagi varstva zdravja in življenja ljudi, ob upoštevanju dejstva, da niso nesorazmerna in zato ne predstavljajo ovire za delovanje notranjega trga v smislu člena 95(6) ES.

(53)

Komisija ob upoštevanju te analize meni, da je pogoj o odsotnosti ovir za delovanje notranjega trga izpolnjen.

(54)

Zgornji sklepi temeljijo na trenutno razpoložljivih informacijah in zlasti na podatkih, ki kažejo, da Danska nadzoruje botulizem kljub nižjim najvišjim mejam nitritov, dodanih določenim mesnim izdelkom, ob tem pa ni motila trgovanja na nesorazmeren način.

(55)

Drugi pomemben dejavnik je odstotek porabe mesnih izdelkov na Danskem, v zvezi s katero bi lahko uvedba Direktive 2006/52/ES vodila do povečane izpostavljenosti danskega prebivalstva nitritom in s tem nitrozaminom.

(56)

Ker ni mogoče dovolj zagotovo predvideti, da se ti dejavniki sčasoma ne bodo bistveno spremenili, se Komisiji zdi primerno, da stanje na podlagi posodobljenih informacij ponovno oceni najpozneje v dveh letih.

(57)

Dvoletno obdobje bo danski vladi omogočilo, da vloži prenovljeno zahtevo in predloži nadaljnje informacije v zvezi s tem, da izvajanje ravni, ki jih določa Direktiva 2006/52/ES, ne dosega zahtevane ravni zaščite in bi vodilo k nesprejemljivemu tveganju za zdravje ljudi.

(58)

Za predložitev takšnih podatkov bo morala Danska nadzorovati situacijo, zlasti v povezavi z nadzorom botulizma in deleža mesnih izdelkov z mejno vrednostjo 60 mg/kg v splošni ravni uživanja mesnih izdelkov na Danskem, vključno z drugimi dejavniki tveganja pri zadevnih prehrambenih navadah, kot tudi uvoženih mesnih izdelkov iz drugih držav članic.

(59)

V prenovljeni zahtevi bi morala Danska zagotoviti tudi popolno utemeljitev za nadaljnje vzdrževanje svoje zakonodaje.

(60)

Istočasno bo dvoletno obdobje Komisiji omogočilo, da preveri in analizira prenos Direktive 2006/52/ES v državah članicah, ter ponovno pregleda Direktivo 2006/52/ES v skladu s členom 95(7) Pogodbe ES, vključno z nadaljnjimi posvetovanji z državami članicami in EFSO.

(61)

Komisija ob upoštevanju navedenega meni, da lahko nacionalne določbe v obsegu, opredeljenem zgoraj, odobri za omejeno obdobje. Odobritev se določi za takšno obdobje, da lahko zbere in natančno oceni potrebne informacije. Komisija meni, da obdobje dveh let od datuma te odločbe v ta namen zadošča. Odločba bo takrat prenehala veljati.

(62)

Danska mora druge določbe iz Direktive 2006/52/ES prenesti v nacionalno zakonodajo.