SKLEP SVETA

z dne 28. januarja 2008

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije

(2008/149/PNZ)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 24 in 38 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga predsedstva,

ob upoštevanju naslednjega:

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in z njim povezani dokumenti, in sicer Sklepna listina, Sporazum v obliki izmenjave pisem glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil, in Skupna izjava o skupnih zasedanjih mešanih odborov, se odobrijo v imenu Evropske unije.

Besedila Sporazuma, Sklepne listine, Sporazuma v obliki izmenjave pisem in Skupne izjave so priložena temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep se uporablja za področja, ki jih urejajo določbe iz prilog A in B Sporazuma, ter za razvoj teh področij, kolikor imajo te določbe pravno podlago v Pogodbi o Evropski uniji ali kolikor je Sklep Sveta 1999/436/ES (5) določil, da imajo tako podlago.

Člen 3

Določbe členov 1 do 4 Sklepa 1999/437/ES se na enak način uporabljajo za pridružitev Švice k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 4

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo, pooblaščeno za deponiranje listine o odobritvi iz člena 14 Sporazuma v imenu Evropske unije, s čimer izrazi soglasje Evropske unije, da jo Sporazum zavezuje.

Člen 5

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(1)  UL L 368, 17.12.2004, str. 26.

(2)  UL L 176 10.7.1999, str. 31.

(3)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(4)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(5)  UL L 176, 10.7.1999, str. 17.

SKLEPNA LISTINA

Pooblaščenci so sprejeli naslednje skupne izjave, ki so navedene v nadaljevanju in priložene k tej sklepni listini:

Pooblaščenci so prav tako upoštevali izjave, navedene v nadaljevanju in priložene k tej sklepni listini :

SKUPNE IZJAVE POGODBENIC

DRUGE IZJAVE

SPORAZUM

v obliki izmenjave pisem med Svetom Evropske unije in Švicarsko konfederacijo glede odborov, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil

Spoštovani,

Svet se sklicuje na pogajanja glede Sporazuma o sodelovanju Švicarske konfederacije pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in je vzel na znanje prošnjo Švicarske konfederacije, da bi bila v duhu njenega sodelovanja pri postopku odločanja na področjih, ki jih pokriva Sporazum, in z namenom spodbujanja njegovega dobrega delovanja, v celoti vključena v delo odborov, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil.

Svet ugotavlja, da bo v prihodnje, kadar se bo take postopke uporabilo za področja, ki jih pokriva Sporazum, dejansko treba vključiti Švicarsko konfederacijo v delo teh odborov, da bi se med drugim zagotovilo, da so postopki Sporazuma uporabljeni za zadevne akte ali ukrepe, tako da lahko slednji postanejo zavezujoči za Švicarsko konfederacijo.

Evropska skupnost se zato zavezuje, da bo začela s pogajanji za sklenitev ustreznih dogovorov, z namenom vključitve Švicarske konfederacije v delo teh odborov.

Glede Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku teh podatkov:

Hvaležen bi vam bil, če bi mi sporočili soglasje vaše Vlade k navedenem.

Z odličnim spoštovanjem,

Spoštovani,

V čast mi je, da lahko potrdim prejem pisma Vaše ekscelence z dne …, katerega vsebina je naslednja:

„Svet se sklicuje na pogajanja glede Sporazuma o sodelovanju Švicarske konfederacije pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in je vzel na znanje prošnjo Švicarske konfederacije, da bi bila v duhu njenega sodelovanja pri postopku odločanja na področjih, ki jih pokriva Sporazum, in z namenom spodbujanja njegovega dobrega delovanja, v celoti vključena v delo odborov, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil.

Svet ugotavlja, da bo v prihodnje, kadar se bo take postopke uporabilo za področja, ki jih pokriva Sporazum, dejansko treba vključiti Švicarsko konfederacijo v delo teh odborov, da bi se med drugim zagotovilo, da so postopki Sporazuma uporabljeni za zadevne akte ali ukrepe, tako da lahko slednji postanejo zavezujoči za Švicarsko konfederacijo.

Evropska skupnost se zato zavezuje, da bo začela s pogajanji za sklenitev ustreznih dogovorov, z namenom vključitve Švicarske konfederacije v delo teh odborov.

Glede Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku teh podatkov:

Hvaležen bi vam bil, če bi mi sporočili soglasje vaše Vlade k navedenem.“

V čast mi je, da lahko Vašo ekscelenco obvestim o soglasju Zveznega švicarskega sveta k prej navedenem.

Z odličnim spoštovanjem,

SKUPNA IZJAVA O SKUPNIH ZASEDANJIH MEŠANIH ODBOROV

Delegacije, ki zastopajo vlade držav članic Evropske unije,

delegacija Evropske komisije,

delegaciji, ki zastopata vlade Republike Islandije in Kraljevine Norveške,

delegacija, ki zastopa vlado Švicarske konfederacije,

SPORAZUM

med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda

EVROPSKA UNIJA,

EVROPSKA SKUPNOST

in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenice“,

SO SE –

OB UPOŠTEVANJU, da si je z začetkom veljavnosti Amsterdamske pogodbe Evropska unija zastavila za cilj ohranjati in razvijati Unijo kot območje svobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljen prosti pretok oseb v povezavi z ustreznimi ukrepi glede kontrole na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu;

OB UPOŠTEVANJU, da schengenski pravni red, vključen v okvir Evropske unije, predstavlja del določb, katerih namen je doseči območje svobode, varnosti in pravice, kolikor te določbe ustvarjajo območje brez kontrole na notranjih mejah in predvidevajo nadomestne ukrepe za zagotavljanje visoke ravni varnosti;

OB UPOŠTEVANJU geografske lege Švicarske konfederacije;

OB UPOŠTEVANJU, da bo udeleženost Švicarske konfederacije v schengenskem pravnem redu in pri njegovem nadaljnjem razvoju po eni strani omogočila odpravo nekaterih ovir pri prostem pretoku oseb, ki izhajajo iz geografske lege Švicarske konfederacije, po drugi strani okrepila sodelovanje med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo na področjih, ki jih zajema schengenski pravni red;

KER sta se s sporazumom, ki ga je Svet Evropske unije dne 18. maja 1999 sklenil z Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško (1), ti dve državi pridružili k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda;

OB UPOŠTEVANJU, da je zaželeno, da je Švicarska konfederacija enakopravno pridružena Islandiji in Norveški pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda;

OB UPOŠTEVANJU, da je treba med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo skleniti sporazum, ki predvideva pravice in obveznosti, podobne tistim iz sporazuma med Svetom Evropske unije na eni strani in Islandijo in Norveško na drugi strani;

V PREPRIČANJU, da je med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo treba organizirati sodelovanje v zvezi z izvajanjem, praktično uporabo in nadaljnjim razvojem schengenskega pravnega reda;

OB UPOŠTEVANJU, da je za pridružitev Švicarske konfederacije k dejavnostim Evropske unije na področjih, ki jih zajema ta sporazum, in za njeno sodelovanje v teh dejavnostih treba ustanoviti odbor v skladu z institucionalnim modelom, predvidenem za pridružitev Islandije in Norveške;

OB UPOŠTEVANJU, da schengensko sodelovanje temelji na načelih svobode, demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, kakršne zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950;

OB UPOŠTEVANJU, da se določbe naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in aktov, sprejetih na podlagi tega naslova, za Kraljevino Dansko skladno s Protokolom o položaju Danske, ki je bil z Amsterdamsko pogodbo priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne uporabljajo, ter glede na to, da sklepi, namenjeni razvoju schengenskega pravnega reda v skladu s tem naslovom, katere je Danska prenesla v svoje nacionalno pravo, ustvarjajo samo mednarodnopravne obveznosti med Dansko in drugimi državami članicami;

OB UPOŠTEVANJU, da Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in Irska sodelujeta pri nekaterih določbah schengenskega pravnega reda, v skladu s sklepi, sprejetimi na podlagi Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je bil z Amsterdamsko pogodbo priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (2);

OB UPOŠTEVANJU, da je treba zagotoviti, da države, s katerimi se je Evropska unija dogovorila o pridružitvi za namene izvajanja, uporabe in razvoja schengenskega pravnega reda, ta pravni red uporabljajo tudi v svojih medsebojnih odnosih;

OB UPOŠTEVANJU, da potrebno za nemoteno delovanje schengenskega pravnega reda sočasno uporabljati ta sporazum ter sporazume, ki urejajo odnose med različnimi pogodbenicami, ki so pridružene ali sodelujejo pri izvajanju in razvoju schengenskega pravnega reda;

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju pravnega reda Skupnosti glede vzpostavitve meril in mehanizmov za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v eni od držav članic, in v zvezi z vzpostavitvijo sistema „Eurodac“;

OB UPOŠTEVANJU povezanosti schengenskega pravnega reda in pravnega reda Skupnosti;

OB UPOŠTEVANJU, da ta povezanost zahteva sočasno uporabo schengenskega pravnega reda ter pravnega reda Skupnosti glede vzpostavljanja meril in mehanizmov za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v eni od držav članic, in glede vzpostavljanja sistema „Eurodac“ –

SO SE DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

1.   Švicarska konfederacija, v nadaljnjem besedilu „Švica“, se pridruži dejavnostim Evropske skupnosti in Evropske unije na področjih, ki jih zajemajo določbe iz prilog A in B tega sporazuma, in k njihovemu nadaljnjemu razvoju.

2.   Ta sporazum vzpostavlja vzajemne pravice in obveznosti v skladu s postopki, ki jih predvideva.

Člen 2

1.   Švica izvaja in uporablja določbe schengenskega pravnega reda, naštete v prilogi A tega sporazuma, kakor se uporabljajo za države članice Evropske unije, v nadaljnjem besedilu „države članice“.

2.   Švica izvaja in uporablja določbe aktov Evropske unije in Evropske skupnosti, naštetih v prilogi B tega Sporazuma, kolikor so te zamenjale in/ali pomenijo razvoj ustreznih določb Konvencije, podpisane v Schengnu dne 19. junija 1990, o uporabi Sporazuma o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, v nadaljnjem besedilu „Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma“, ali so bile sprejete na njeni podlagi.

3.   Brez vpliva na člen 7 Švica sprejme, izvaja in uporablja tudi akte in ukrepe Evropske unije in Evropske skupnosti, ki spreminjajo ali nadgrajujejo določbe iz Prilog A in B, za katere se uporabijo postopki, določeni s tem sporazumom.

Člen 3

1.   Ustanovi se mešani odbor, ki ga sestavljajo predstavniki švicarske vlade, predstavniki Sveta Evropske unije, v nadaljnjem besedilu „Sveta“, in predstavniki Komisije Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu „Komisije“.

2.   Mešani odbor soglasno sprejme svoj poslovnik.

3.   Mešani odbor se sestane na pobudo svojega predsednika ali na zahtevo katerega koli člana.

4.   Ob upoštevanju člena 4(2) se mešani odbor glede na okoliščine sestaja na ravni ministrov, visokih uradnikov ali strokovnjakov.

5.   Funkcijo predsednika mešanega odbora opravlja:

Člen 4

1.   Mešani odbor v skladu s tem sporazumom obravnava vse zadeve iz člena 2, in poskrbi, da se ustrezno upoštevajo vsi pomisleki, ki jih izrazi Švica.

2.   V mešanem odboru na ministrski ravni imajo predstavniki Švice možnost:

3.   Sestanke mešanega odbora na ministrski ravni pripravlja mešani odbor na ravni visokih uradnikov.

4.   Predstavnik švicarske vlade ima v okviru mešanega odbora pravico predstavljati predloge v zvezi z zadevami iz člena 1. Komisija ali država članica lahko po razpravi te predloge preuči, da bi v skladu s pravili Evropske unije oblikovala predlog ali prevzela pobudo za sprejetje akta ali ukrepa Evropske skupnosti ali Evropske unije.

Člen 5

Brez vpliva na člen 4 se mešani odbor obvesti o pripravi vsakega akta ali ukrepa v okviru Sveta, ki bi bil lahko pomemben za ta sporazum.

Člen 6

Pri pripravi nove zakonodaje na katerem od področij, ki jih zajema ta sporazum, se Komisija neformalno posvetuje s švicarskimi strokovnjaki na isti način, kakor se pri pripravi svojih predlogov posvetuje s strokovnjaki držav članic.

Člen 7

1.   Nove akte ali ukrepe v zvezi z zadevami iz člena 2 sprejemajo pristojne institucije Evropske unije. Ob upoštevanju odstavka 2 začnejo ti akti ali ukrepi veljati istočasno za Evropsko unijo, Evropsko skupnost in njene zadevne države članice ter za Švico, razen če ti akti in ukrepi izrecno določajo drugače. V tej zvezi se ustrezno upošteva rok, ki ga v okviru mešanega odbora določi Švica, da bi lahko izpolnila svoje ustavne zahteve.

Če Švica zadevnega akta ali ukrepa ne more uporabljati začasno in če to povzroča težave, ki ovirajo potek schengenskega sodelovanja, položaj preuči mešani odbor. Evropska unija in Evropska skupnost lahko v zvezi s Švico sprejmeta sorazmerne, primerne ukrepe in tako zagotovita nemoten potek schengenskega sodelovanja.

3.   S tem, ko Švica sprejme vsebino aktov in ukrepov iz odstavka 2, so ustvarjene pravice in obveznosti med Švico na eni strani ter Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in državami članicami, kolikor jih ti akti in ukrepi zavezujejo, na drugi strani.

4.   V primeru da :

se za ta sporazum šteje, da se preneha uporabljati, razen če mešani odbor po natančni preučitvi možnosti za ohranitev Sporazuma v roku 90 dni odloči drugače. Prenehanje veljavnosti tega sporazuma začne učinkovati tri mesece po izteku roka devetdesetih dni.

Člen 8

1.   Z namenom doseči cilj pogodbenic čim bolj enotne uporabe in razlage določb iz člena 2, mešani odbor stalno spremlja razvoj sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu „Sodišča“, kot tudi razvoj sodne prakse pristojnih švicarskih sodišč v zvezi s temi določbami. V ta namen se vzpostavi mehanizem, s katerim se poskrbi za redno medsebojno obveščanje o takšni sodni praksi.

2.   Švica ima v primerih, ko sodišče države članice Sodišču v predhodno odločanje preda vprašanje, ki zadeva razlago določb iz člena 2, pravico Sodišču predložiti navedbe o zadevi ali pisne izjave.

Člen 9

1.   Švica mešanemu odboru vsako leto predloži poročilo o načinu, po katerem so njeni upravni in sodni organi uporabljali in razlagali določbe iz člena 2, kot jih je, kjer je to primerno, razlagalo Sodišče.

2.   Če mešani odbor v roku dveh mesecev po tem, ko je bil uradno obveščen o bistvenih razhajanjih med sodno prakso Sodišča in švicarskih sodišč, ali o bistvenih razhajanjih pri uporabi določb iz člena 2 med organi zadevnih držav članic in švicarskimi organi, ne more zagotoviti enotne uporabe in razlage, se sproži postopek iz člena 10.

Člen 10

1.   V primeru spora glede uporabe tega sporazuma ali v primeru, da nastopi položaj iz člena 9(2), se zadeva uradno uvrsti kot sporna na dnevni red mešanega odbora, ki se sestane na ministrski ravni.

2.   Mešani odbor ima za rešitev spora na voljo 90 dni od datuma sprejetja dnevnega reda, na katerega je bil uvrščen spor.

3.   V primeru, da mešani odbor spora ne more rešiti v roku 90 dni, kot je določeno v odstavku 2, se ta rok podaljša za trideset dni z namenom doseči dokončno rešitev. Če dokončna rešitev ni dosežena, se ta sporazum preneha uporabljati šest mesecev po izteku tridesetih dni.

Člen 11

1.   Kar zadeva upravne stroške, povezane z uporabo tega sporazuma, prispeva Švica v splošni proračun Evropskih skupnosti letni prispevek, v višini 7,286 % zneska 8 100 000 eurov, s pridržkom letne prilagoditve zaradi upoštevanja stopnje inflacije v Evropski uniji.

2.   Kar zadeva stroške razvoja schengenskega informacijskega sistema II, Švica v splošni proračun Evropskih skupnosti od proračunskega leta 2002 za ustrezna proračunska leta prispeva letno vsoto, ki se izračunava sorazmerno z njenim bruto domačim proizvodom v primerjavi z bruto domačim proizvodom vseh udeleženih držav.

Prispevek za proračunska leta pred začetkom veljavnosti tega sporazuma se izplača ob začetku veljavnosti Sporazuma.

3.   Kadar stroški delovanja, ki so povezani z uporabo tega sporazuma, ne bremenijo splošnega proračuna Evropskih skupnosti, ampak gredo neposredno v breme udeleženih držav članic, Švica k tem stroškom prispeva sorazmerno z deležem svojega bruto domačega proizvoda v primerjavi z bruto domačim proizvodom vseh udeleženih držav.

Če stroški delovanja bremenijo splošni proračun Evropskih skupnosti, Švica v ta proračun prispeva letni prispevek sorazmerno z deležem svojega bruto domačega proizvoda v primerjavi z bruto domačim proizvodom celote udeleženih držav.

4.   Švica ima pravico prejemati dokumente, ki jih pripravlja Komisija ali Svet in se nanašajo na ta sporazum, na sestankih mešanega odbora pa zahtevati tolmačenje v enega od uradnih jezikov institucij Evropskih skupnosti po lastni izbiri.

Člen 12

1.   Ta sporazum v ničemer ne posega v sporazume, sklenjene med Evropsko skupnostjo in Švico, niti v sporazume, sklenjene med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švico na drugi strani.

2.   Ta sporazum ne posega v sporazume, ki zavezujejo Švico na eni strani in eno ali več držav članic na drugi strani, kolikor so ti združljivi s tem sporazumom. V primeru nezdružljivosti med temi sporazumi in tem sporazumom, slednji prevlada.

3.   Ta sporazum v ničemer ne posega v sporazume, ki bi jih v prihodnosti Evropska skupnost sklenila s Švico, niti v sporazume, sklenjene med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švico na drugi strani, ali sporazume, ki se sklepajo na podlagi členov 24 in 38 Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 13

1.   Švica bo s Kraljevino Dansko sklenila sporazum o vzpostavitvi pravic in obveznosti med Dansko in Švico glede določb iz člena 2, ki izhajajo iz naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in na katere se od tedaj nanaša Protokol o stališču Danske, ki je bil z Amsterdamsko pogodbo priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti.

2.   Švica bo z Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško sklenila sporazum o vzpostavitvi vzajemnih pravic in obveznosti na podlagi udeležbe teh dveh držav pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

Člen 14

1.   Ta sporazum začne veljati en mesec po datumu, ko generalni sekretar Sveta, ki nastopa kot njegov depozitar, ugotovi, da so s strani pogodbenic ali v njihovem imenu izpolnjeni vsi formalni pogoji v zvezi s privolitvijo, da jih ta sporazum zavezuje.

2.   Členi 1, 3, 4, 5, 6 in prvi stavek člena 7(2)(a) se začasno uporabljajo od datuma podpisa tega Sporazuma.

3.   Kar zadeva akte ali ukrepe, sprejete po podpisu tega sporazuma, vendar pred začetkom njegove veljavnosti, začne tridesetdnevni rok iz zadnjega stavka člena 7(2)(a) teči z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 15

1.   Določbe iz prilog A in B ter tiste, ki so že sprejete v skladu s členom 2(3), začne Švica uporabljati z datumom, ki ga bo določil Svet s soglasjem tistih svojih članov, ki predstavljajo vlade držav članic, ki uporabljajo vse določbe iz prilog A in B, po posvetovanju z mešanim odborom in po tem, ko se prepriča, da je Švica izpolnila predpogoje za izvajanje zadevnih določb in da je kontrola na njenih zunanjih mejah učinkovita.

Člani Sveta, ki predstavljajo vlado Irske in vlado Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, sodelujejo pri sprejemanju te odločitve, kolikor se ta navezuje na določbe schengenskega pravnega reda in akte, sprejete na njegovi podlagi ali ki se navezujejo nanj, pri katerih so te države članice udeležene.

Člani Sveta, ki predstavljajo vlade držav članic, za katere se v skladu s Pogodbo o pristopu uporablja le del določb iz prilog A in B, sodelujejo pri sprejemanju te odločitve, kolikor se ta navezuje na določbe schengenskega pravnega reda, ki se zanje že uporabljajo.

2.   Izvajanje določb iz odstavka 1 ustvarja pravice in obveznosti med Švico na eni strani in, odvisno od primera, Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in državami članicami, kolikor jih te določbe zavezujejo, na drugi strani.

3.   Ta sporazum se uporabi le, če se izvajajo tudi sporazumi iz člena 13.

4.   Poleg tega se ta sporazum uporabi le, če se izvaja tudi Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švico v zvezi z merili in mehanizmi za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici.

Člen 16

1.   Lihtenštajn lahko pristopi k temu sporazumu.

2.   Pristop Lihtenštajna se uredi s protokolom k temu sporazumu, v katerem se predvidijo vse posledice pristopa, vključno z vzpostavitvijo pravic in obveznosti med Lihtenštajnom in Švico kot tudi med Lihtenštajnom na eni strani ter Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in državami članicami, kolikor jih določbe schengenskega pravnega reda zavezujejo, na drugi strani.

Člen 17

1.   Ta sporazum se lahko odpove s strani Švice ali s sklepom Sveta, ki ga soglasno sprejmejo njegovi član. O tej odpovedi se uradno obvesti depozitar; odpoved začne učinkovati šest mesecev po uradnem obvestilu.

2.   Šteje se, da je ta sporazum prenehal, če Švica odpove enega od sporazumov iz člena 13 ali sporazum iz člena 15(4).

Člen 18

1.   Ta sporazum se sestavi v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litvanskem, nemškem, nizozemskem, madžarskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

2.   Različico v malteškem jeziku bodo pogodbenice overile na podlagi izmenjave pisem. Ta različica bo enako verodostojna kot različice v jezikih, ki so našteti v prejšnjem odstavku.

(1)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(2)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43, in UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

PRILOGA A

(Člen 2(1))

Del 1 te priloge se nanaša na Schengenski sporazum iz leta 1985 in na Konvencijo o izvajanju tega sporazuma, podpisano v Schengnu 19. junija 1990, del 2 na listine o pristopu in del 3 na ustrezne sekundarne schengenske akte.

DEL 1

Določbe Sporazuma, podpisanega v Schengnu dne 14. junija 1985 med vladami držav članic Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah.

Vse določbe Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, podpisane v Schengnu dne 19. junija 1990 med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Francosko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg in Kraljevino Nizozemsko, razen:

DEL 2

Določbe pristopnih sporazumov in protokolov k Schengenskemu sporazumu in k Schengenski konvenciji, sklenjenih z Republiko Italijo (podpisano v Parizu 27. novembra 1990), s Kraljevino Španijo in Portugalsko republiko (podpisano v Bonnu 25. junija 1991), s Helensko republiko (podpisano v Madridu 6. novembra 1992), z Republiko Avstrijo (podpisano v Bruslju 28. aprila 1995) in s Kraljevino Dansko, Republiko Finsko in Kraljevino Švedsko (podpisano v Luxembourgu 19. decembra 1996), razen:

DEL 3

A.   Sklepi Izvršnega odbora:

B.   Izjave Izvršnega odbora:

C.   Sklepi Centralne skupine :

PRILOGA B

(Člen 2(2))

Švica bo uporabljala naslednje akte od datuma, ki ga določi Svet v skladu s členom 15.

Če na navedeni datum konvencija ali protokol iz akta, ki je v nadaljevanju označen z zvezdico, še ni začel veljati za vse države članice Evropske unije ob sprejemu zadevnega akta, bo Švica uporabljala ustrezne določbe teh listin šele od datuma, ko zadevna konvencija ali zadevni protokol začne veljati v vseh navedenih državah članicah.