16.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 299/1

(1)

Delovanje in razvoj skupnega trga za kmetijske proizvode mora spremljati oblikovanje skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu „SKP“), z namenom vključiti zlasti skupno ureditev trgov (v nadaljnjem besedilu „SUT“), katere oblika je v skladu s členom 34 Pogodbe lahko odvisna od vrste proizvoda.

(2)

Svet je od uvedbe SKP sprejel 21 SUT za vsak proizvod ali skupino proizvodov, od katerih vsako ureja ločena temeljna uredba Sveta:

(3)

Svet je poleg tega sprejel tri uredbe s posebnimi pravili za nekatere proizvode, pri tem pa ni določil SUT za te proizvode:

(4)

Zgoraj navedene uredbe (v nadaljevanju „temeljne uredbe“) pogosto spremlja pomožen sklop nadaljnjih uredb Sveta. Večina temeljnih uredb ima enako strukturo in veliko skupnih določb. To velja zlasti za pravila o trgovanju s tretjimi državami in splošne določbe, v določenem obsegu pa tudi za pravila v zvezi z notranjim trgom. Temeljne uredbe pogosto vsebujejo različne rešitve za enake ali podobne probleme.

(5)

Poenostavitev zakonodajnega okolja SKP je že nekaj časa cilj Skupnosti. V skladu s tem je bil vzpostavljen horizontalni pravni okvir za vsa neposredna plačila, ki je vrsto sistemov podpore združil v shemo enotnega plačila s sprejetjem Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (26). Ta pristop bi bilo treba uporabiti tudi za temeljne uredbe. Na podlagi tega bi bilo treba pravila iz teh uredb združiti v enotni pravni okvir in, kjer je to mogoče, sektorske pristope nadomestiti s horizontalnimi.

(6)

V luči zgoraj navedenega bi bilo treba temeljne uredbe razveljaviti in jih nadomestiti z enotno uredbo.

(7)

Zaradi poenostavitve ne bi smele postati vprašljive politične odločitve, sprejete v preteklih letih na področju SKP. Zato bi ta uredba v osnovi morala predstavljati tehnično poenostavitev. Zato ne bi smela razveljaviti ali spremeniti obstoječih instrumentov, razen če so medtem zastareli, postali odvečni ali pa se jih zaradi svoje narave ne bi smelo obravnavati na ravni Sveta, prav tako pa ne bi smela predvideti novih instrumentov ali ukrepov.

(8)

Ta uredba na podlagi navedenega ne bi smela vključevati tistih delov SUT, ki so predmet reforme politike. To velja za večino delov sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter vina. Zato bi bilo treba določbe iz uredb (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1493/1999 vključiti v to uredbo samo v tistem obsegu, ki ni predmet reform politike. Vsebinske določbe teh SUT bi bilo treba vključiti šele takrat, ko bodo ustrezne reforme sprejete.

(9)

V skupnih ureditvah trgov za žita, riž, sladkor, posušeno krmo, semena, oljčno olje in namizne oljke, lan in konopljo, banane, mleko in mlečne izdelke ter sviloprejke so določena tržna leta, ki so v glavnem prilagojena biološkim proizvodnim ciklom vsakega od teh proizvodov. Zato bi bilo treba v to uredbo vključiti tržna leta, kakor so bila določena v navedenih sektorjih.

(10)

Da bi se stabilizirali trgi in zagotovil primeren življenjski standard za kmetijsko skupnost, je bil oblikovan diferenciran sistem zaščite cen za različne sektorje, vzporedno z uvedbo neposrednih shem ter ob upoštevanju različnih potreb v vsakem od teh sektorjev na eni strani in medsebojnih odvisnosti med različnimi sektorji na drugi strani. Ti ukrepi so bodisi v obliki javne intervencije bodisi izplačila pomoči za zasebno skladiščenje izdelkov sektorjev žit, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa. Glede na cilje te uredbe je treba zato brez bistvenih sprememb v primerjavi s prejšnjim pravnim stanjem ohraniti ukrepe za zaščito cen, kadar so predvideni v instrumentih, kakor so bili oblikovani v preteklosti.

(11)

Zaradi jasnosti in preglednosti, je treba za določbe, ki urejajo te ukrepe, predvideti skupno strukturo, pri čemer je treba ohraniti politiko, ki se izvaja v vsakem sektorju. Zaradi tega je ustrezno razlikovati med referenčnimi in intervencijskimi cenami.

(12)

SUT za žita, goveje in telečje meso ter mleko in mlečne izdelke so vsebovale določbe, v skladu s katerimi je lahko Svet skladno s postopkom, določenim v členu 37(2) Pogodbe, spremenil ravni cen. Zaradi občutljivosti cenovnih sistemov bi bilo treba jasno navesti, da možnost spreminjati ravni cen v skladu s členom 37(2) obstaja v vseh sektorjih, ki jih zajema ta uredba.

(13)

Poleg tega je SUT za sladkor predvidevala možnost pregleda standardnih kakovosti sladkorja, kakor je nadalje opredeljeno v Uredbi (ES) št. 318/2006, da bi se upoštevalo zlasti komercialne zahteve in razvoj na področju tehnične analize. Navedena uredba je zato določala pristojnost Komisije za spreminjanje ustrezne priloge. To možnost bi bilo treba nujno ohraniti, da se Komisiji po potrebi omogoči hitro ukrepanje.

(14)

Da bi zagotovili zanesljive podatke o cenah sladkorja na trgu Skupnosti, bi bilo treba sistem poročanja o cenah, določen v SUT za sladkor, vključiti v to uredbo in na podlagi tega bi bilo treba določiti raven tržnih cen za beli sladkor.

(15)

Da se prepreči, da bi sistem intervencij za žita, riž, maslo in posneto mleko v prahu sam po sebi postal izhod, bi bilo treba ohraniti možnost za začetek javne intervencije samo v nekaterih obdobjih leta. Za izdelke iz govejega, telečjega in svinjskega mesa ter masla bi morala biti začetek in konec javne intervencije odvisna od ravni tržne cene v posameznem obdobju. Za sektorje koruze, riža in sladkorja bi bilo treba ohraniti omejitev količin, do katerih se lahko izvede odkup z javno intervencijo. Za maslo in posneto mleko v prahu je treba ohraniti pristojnost Komisije, da ustavi običajni odkup, kadar je dosežena določena količina, ali ga zamenja z odkupom po razpisnem postopku.

(16)

Raven cen, po kateri bi bilo treba izvajati odkup z javno intervencijo, je bila v preteklosti znižana v okviru SUT za žita, riž ter goveje in telečje meso in določena z uvedbo shem neposrednih podpor v teh sektorjih. Pomoč v okviru navedenih shem na eni strani in intervencijske cene na drugi so zato tesno povezane. Za proizvode sektorja mleka in mlečnih izdelkov je bila zaradi pospeševanja porabe zadevnih proizvodov in izboljšanja njihove konkurenčnosti ta raven cen določena. Za sektorja riža in sladkorja so bile cene določene zato, da bi to prispevalo k stabilizaciji trga, kadar tržna cena v posameznem tržnem letu pade pod referenčno ceno, določeno za naslednje tržno leto. Te odločitve politike Sveta so še vedno veljavne.

(17)

Kakor v prejšnjih SUT bi bilo v tej uredbi treba zagotoviti možnost za prodajo proizvodov odkupljenih z javno intervencijo. Take ukrepe bi bilo treba sprejeti na način, s katerim bi se bilo mogoče izogniti motnjam na trgu in ki zagotavlja enak dostop do blaga in enakopravno obravnavo kupcev.

(18)

Skupnost ima zaradi svojih intervencijskih zalog različnih kmetijskih proizvodov možnost, da bistveno prispeva k blaginji svojih najbolj ogroženih državljanov. V interesu Skupnosti je, da se ta možnost koristi dolgotrajno, dokler se z uvedbo ustreznih ukrepov zaloge ne znižajo na običajno raven. Glede na te ugotovitve je Uredba Sveta (EGS) št. 3730/87 z dne 10. decembra 1987 o splošnih pravilih za dobavo hrane iz intervencijskih zalog imenovanim organizacijam za razdeljevanje najbolj ogroženim osebam v Skupnosti (27) doslej zagotovila razdeljevanje hrane prek dobrodelnih organizacij. Ta pomemben socialni ukrep, ki lahko najbolj ogroženim osebam veliko pomeni, bi bilo treba ohraniti in vključiti v okvir te uredbe.

(19)

SUT za mleko in mlečne izdelke je zagotovila dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje za smetano ter nekatere izdelke iz masla in iz sira, da bi s tem prispevala k uravnoteženju trga mleka in stabilizaciji tržnih cen. Komisija je bila tudi pooblaščena, da določi dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje nekaterih drugih izdelkov iz sira in tudi za beli sladkor, nekaterih vrst oljčnega olja in nekaterih izdelkov iz govejega in telečjega mesa, posnetega mleka v prahu, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa. Glede na namen te uredbe bi bilo treba te ukrepe ohraniti.

(20)

V Uredbi Sveta (ES) št. 1183/2006 z dne 24. julija 2006 o določitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda (28), Uredbi Sveta (EGS) št. 1186/90 z dne 7. maja 1990 o razširitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslih goved (29), Uredbi Sveta (EGS) št. 3220/84 z dne 13. novembra 1984, ki določa lestvico Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov, (30) in Uredbi Sveta (EGS) št. 2137/92 z dne 23. julija 1992 o lestvici Skupnosti za razvrščanje trupov ovc in določitvi standardne kakovosti Skupnosti za sveže ali hlajene trupe ovc (31) so določene lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov v sektorjih govejega in telečjega, prašičjega ter ovčjega in kozjega mesa. Te sheme so bistvene za beleženje cen in uporabo intervencijskih ureditev v teh sektorjih. Poleg tega je njihov cilj izboljšati preglednost trga. Take sheme za razvrščanje trupov bi bilo treba ohraniti. Zato je primerno, da se njihovi bistveni elementi vgradijo v to uredbo, hkrati pa se Komisijo pooblasti za urejanje nekaterih vprašanj bolj tehničnega značaja v izvedbenih pravilih.

(21)

Omejitve prostega pretoka, ki temelji na uporabi ukrepov, katerih namen je preprečiti širitev živalskih bolezni, lahko povzročijo težave na trgu nekaterih proizvodov v eni ali več državah članicah. Izkušnje kažejo, da so hude motnje na trgu, kakor je znatno znižanje porabe ali cen, povezane z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi ali živali.

(22)

Izjemne ukrepe za podporo trgu, katerih namen je odpraviti take razmere, predvidene v zadevni SUT za goveje in telečje meso, mleko in mlečne izdelke, prašičje meso, ovčje in kozje meso, jajca in perutnino, bi bilo zato treba vključiti v to uredbo pod istimi pogoji, kakor so se uporabljali doslej. Take izjemne ukrepe za podporo trgu bi morala sprejeti Komisija in bi morali biti v neposredni povezavi z zdravstvenimi in veterinarskimi ukrepi ali izhajati iz teh ukrepov, sprejetih za boj proti širjenju bolezni. Treba bi jih bilo sprejeti na zahtevo držav članic, da bi se bilo mogoče izogniti hudim motnjam na zadevnih trgih.

(23)

V tej uredbi bi bilo treba ohraniti možnost, da Komisija sprejme posebne intervencijske ukrepe, predvidene v SUT za žita in za riž, kadar se pokaže, da je to potrebno, zaradi uspešnega in učinkovitega odzivanja ob morebitnih motnjah na trgu v sektorju žit in zato, da se za sektor riža prepreči množična uporaba javne intervencije v nekaterih regijah Skupnosti ali pri odpravi pomanjkanja neoluščenega riža zaradi naravnih nesreč.

(24)

Treba bi bilo določiti najnižjo ceno za sladkorno peso, za katero veljajo kvote in ustreza standardni kakovosti, ki bi jo bilo treba opredeliti, da bi se pridelovalcem sladkorne pese in sladkornega trsa v Skupnosti zagotovil primeren življenjski standard.

(25)

Potrebni so posebni instrumenti za zagotovitev poštenega ravnovesja pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in pridelovalci sladkorne pese. Zato bi bilo treba ohraniti standardne določbe, ki urejajo sporazume v okviru panoge in ki so bili doslej vsebovani v SUT za sladkor.

(26)

Raznolikost naravnih, gospodarskih in tehničnih okoliščin otežuje poenotenje odkupnih pogojev za sladkorno peso v vsej Skupnosti. Panožni sporazumi med organizacijami pridelovalcev sladkorne pese in podjetji za proizvodnjo sladkorja že obstajajo. Zato bi bilo treba z okvirnimi določbami določiti le minimalna jamstva, ki jih zahtevajo pridelovalci sladkorne pese in industrija sladkorja, da se zagotovi neovirano delovanje trga za sladkor z možnostjo odstopanja od nekaterih pravil v okviru panožnih sporazumov. Podrobni pogoji so bili doslej določeni v okviru SUT za sladkor, in sicer v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 318/2006. Zaradi pretežno tehnične narave teh pogojev je bolj ustrezno, da se ta vprašanja obravnavajo na ravni Komisije.

(27)

V to uredbo bi bilo treba vključiti proizvodno dajatev, predvideno v okviru SUT za sladkor, ki bi prispevala k financiranju stroškov, nastalih v okviru omenjene SUT.

(28)

Za ohranitev strukturnega ravnovesja trgov za sladkor na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, bi bilo treba Komisiji pustiti možnost, da se odloči za umik sladkorja s trga za toliko časa, kolikor je potrebno, da se na trgu ponovno vzpostavi ravnovesje.

(29)

V SUT za žive rastline, goveje in telečje meso, prašičje meso, ovčje in kozje meso, jajca in perutnino je predvidena možnost za sprejetje nekaterih ukrepov za lažjo prilagoditev oskrbe potrebam trga. Taki ukrepi bi lahko prispevali k stabiliziranju trgov in zagotavljanju primernega življenjskega standarda zadevne kmetijske skupnosti. Zaradi ciljev te uredbe bi bilo treba navedeno možnost ohraniti. Svet lahko v skladu z navedenimi določbami sprejme splošna pravila v zvezi s takimi ukrepi, in sicer v skladu s postopkom, določenim v členu 37 Pogodbe. Cilji, ki naj se s takimi ukrepi dosežejo, so jasno določeni, hkrati pa omejujejo naravo ukrepov, ki se lahko sprejmejo. Zato Svetu ni treba sprejeti dodatnih splošnih pravil v teh sektorjih in te možnosti tudi ni treba več predvideti.

(30)

V sektorjih sladkorja ter mleka in mlečnih izdelkov je količinska omejitev proizvodnje, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 318/2006 in Uredbi Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (32), že vrsto let bistveni instrument tržne politike. Razlogi, zaradi katerih je Skupnost v preteklosti sprejela sisteme proizvodnih kvot v obeh sektorjih, še vedno veljajo.

(31)

Medtem ko je bil kvotni sistem za sladkor določen v okviru SUT za sladkor, pa ustrezen sistem v sektorju mleka in mlečnih izdelkov še vedno ureja pravni akt, ki je ločen od SUT za mleko, in sicer Uredba (ES) št. 1788/2003. Glede na izjemen pomen teh shem in ciljev te uredbe je primerno ustrezne določbe za oba sektorja vključiti v to uredbo, ne da se pri tem sprejme kakršne koli vsebinske spremembe shem in postopkov njihovega delovanja v primerjavi s prejšnjim pravnim stanjem.

(32)

Sistem kvot za sladkor iz te uredbe bi zato moral odražati ureditve, določene v Uredbi (ES) št. 318/2006, in zlasti ohraniti pravni status kvot, če v skladu s sodno prakso Sodišča sistem kvot pomeni mehanizem za urejanje trga v sektorju sladkorja, katerega namen je doseganje ciljev v javnem interesu.

(33)

Ta uredba bi zato morala Komisiji omogočiti prilagoditev kvot na trajnostno raven po letu 2010, ko preneha delovati sklad za prestrukturiranje, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o vzpostavitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti (33).

(34)

Glede na potrebo po omogočanju določene mere nacionalne prožnosti pri strukturnem prilagajanju predelovalne industrije ter pridelovanja sladkorne pese in sladkornega trsa v obdobju uporabe kvot, bi morale države članice ohraniti možnost, da v okviru nekaterih omejitev spremenijo kvote podjetij, če pri tem pa ne ovirajo delovanja sklada za prestrukturiranje kot instrumenta.

(35)

Da bi se izognili presežkom sladkorja, ki izkrivljajo trg za sladkor, je SUT za sladkor določala, da je treba Komisiji omogočiti, da v skladu z nekaterimi merili zagotovi prenos presežkov sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa v kvoto proizvodnje za naslednje tržno leto. Če poleg tega veljavni pogoji za nekatere količine niso izpolnjeni, je prav tako določala, da se pobira dajatev na presežek, s čimer naj bi se izognili kopičenju teh količin, ki ogrožajo stanje na trgu. Te določbe bi bilo treba ohraniti.

(36)

Še vedno prevladuje osrednji namen sistema kvot za mleko, tj. zmanjšati nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem na zadevnem trgu in iz tega nesorazmerja izhajajoče strukturne presežke ter na ta način doseči boljšo uravnoteženost trga. Zato je treba ohraniti uporabo dajatve za količine mleka, zbrane ali prodane za namene neposredne porabe nad določenim zajamčenim pragom. V skladu z namenom te uredbe je do določene mere potrebna zlasti terminološka uskladitev med shemama kvot za sladkor in mleko, ob tem pa je treba v celoti ohraniti njuno trenutno pravno stanje. Zato se zdi primerno uskladiti terminologiji sektorja mleka in sektorja sladkorja. Izraza „nacionalna referenčna količina“ in „individualna referenčna količina“ v Uredbi (ES) št. 1788/2003 bi bilo zato treba nadomestiti z izrazoma „nacionalna kvota“ in „individualna kvota“, pri čemer bi bilo treba ohraniti pravna pojma, ki ju določata opredelitvi.

(37)

V bistvu bi morala biti shema kvot za mleko iz te uredbe oblikovana v skladu z Uredbo (ES) št. 1788/2003. Ohraniti bi bilo treba zlasti razliko med oddajo in neposredno prodajo, shema pa bi se morala uporabljati na podlagi individualnih reprezentativnih vsebnosti maščob in nacionalno referenčno vsebnostjo maščobe. Kmetom bi pod nekaterimi pogoji moral biti dovoljen začasen prenos svojih individualnih kvot. Prav tako bi bilo treba ohraniti načelo, da se ob prodaji, zakupu ali prenosu kmetije z dedovanjem ustrezna kvota prenese na kupca, zakupnika ali dediča skupaj z ustreznim zemljiščem, medtem ko bi bilo treba izjeme pri načelu, v skladu s katerim so kvote povezane s kmetijami, ohraniti, da bi se lahko nadaljevalo prestrukturiranje proizvodnje mleka in izboljšanje okolja. Skladno z različnimi vrstami prenosa kvot in z uporabo objektivnih meril, bi bilo treba ohraniti določbe, ki državam članicam dovoljujejo, da del prenesenih količin uvrstijo v nacionalne rezerve.

(38)

Presežno dajatev bi bilo treba določiti na ravni, katere učinek bi bil odvračilen, in bi jo morale plačati države članice takoj, ko je nacionalna kvota presežena. Država članica bi nato morala breme plačila porazdeliti med proizvajalce, ki so prispevali k prekoračitvi. Ti proizvajalci bi morali biti dolžni državi članici plačati svoj prispevek k dajatvi zgolj zaradi dejstva, da so presegli svojo razpoložljivo količino. Države članice bi morale Evropskemu kmetijskemu jamstvenemu skladu (EKJS) plačati dajatev, ki ustreza prekoračitvi njihove nacionalne kvote, zmanjšane za 1-odstotni pavšalni znesek, in sicer zaradi upoštevanja primerov stečaja ali dokončne nesposobnosti nekaterih proizvajalcev, da bi prispevali k plačilu dolgovane dajatve.

(39)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (34) so prejemki, ki izhajajo iz uporabe dodatne dajatve v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, „namenski prejemki“, ki jih je treba vplačati v proračun Skupnosti in se morajo ob ponovni uporabi uporabiti izključno za financiranje odhodkov EKJS ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Člen 22 Uredbe (ES) št. 1788/2003, v skladu s katerim se prejemki, ki izhajajo iz dajatve, štejejo kot intervencija za stabiliziranje kmetijskih trgov in jih je treba uporabljati za financiranje odhodkov v sektorju mleka, je zastarel in ga zato ni treba vključiti v to uredbo.

(40)

V različnih SUT so predvidene različne vrste shem pomoči.

(41)

S SUT za posušeno krmo ter lan in konopljo je bila za te sektorje uvedena pomoč za predelavo kot sredstvo za urejanje notranjega trga za zadevne sektorje. Te določbe bi bilo treba ohraniti.

(42)

Glede na posebne tržne razmere za žitni in krompirjev škrob so SUT za trg žit vsebovale določbe, ki so dovoljevale dodelitev nadomestil za proizvodnjo, kadar je to bilo potrebno. Proizvodno nadomestilo bi moralo biti take narave, da so osnovni proizvodi, ki jih uporablja zadevna industrija, lahko na voljo po nižji ceni, kakor je tista, ki izhaja iz uporabe skupnih cen. V SUT za sladkor je uvedena možnost dodelitve nadomestila za proizvodnjo, kadar se glede na proizvodnjo nekaterih industrijskih, kemičnih ali farmacevtskih izdelkov pojavi potreba po ukrepih, katerih cilj je dati na voljo nekatere izdelke iz sladkorja. Te določbe bi bilo treba ohraniti.

(43)

Kot prispevek k uravnoteženju trga mleka in za stabilizacijo tržnih cen mleka in mlečnih izdelkov so potrebni ukrepi, ki povečujejo možnost prodaje mlečnih izdelkov. V SUT za mleko in mlečne izdelke je zato predvideno dodeljevanje pomoči za trženje nekaterih mlečnih izdelkov glede na specifične uporabe in namembne kraje. Poleg tega je SUT predvidela, da Skupnost krije del stroškov odobritve pomoči za dobavo mleka otrokom v šolah, da bi se s tem spodbujala poraba mleka pri mladini. Te določbe bi bilo treba ohraniti.

(44)

Financiranje Skupnosti, ki pomeni odstotek neposredne pomoči, ki jo države članice smejo zadržati v skladu s členom 110i(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003, je potrebno za spodbujanje odobrenih organizacij izvajalcev, da pripravijo delovne programe s ciljem izboljšati kakovost proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk. V tem okviru je skupna ureditev trga za oljčno olje in namizne oljke zagotovila, da bo podpora Skupnosti dodeljena glede na prednostne ukrepe na področju dejavnosti, ki se izvajajo v okviru zadevnih delovnih programov. Te določbe bi bilo treba ohraniti.

(45)

Sklad Skupnosti za tobak, financiran z nekaterimi odbitki iz shem pomoči v navedenem sektorju, je bil ustanovljen v skladu z Uredbo (EGS) št. 2075/92 z namenom, da bi se izvajali različni ukrepi za ta sektor. Leto 2007 je zadnje, v katerem so odbitki od shem pomoči iz poglavja 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 še na voljo Skladu Skupnosti za tobak. Ob tem ko se bo financiranje sklada končalo pred začetkom veljavnosti te uredbe, bi bilo treba člen 13 Uredbe (EGS) št. 2075/92 kljub temu ohraniti, da bi služil kot pravna podlaga za večletne programe, ki bi jih lahko financiral Sklad Skupnosti za tobak.

(46)

Za čebelarstvo kot kmetijski sektor so značilni raznovrstnost proizvodnih pogojev in pridelkov ter razpršenost in raznolikost gospodarskih subjektov, tako v fazi proizvodnje kot trženja. Poleg tega je v več državah članicah zaradi širjenja varoze v zadnjih letih, in problemov, ki jih ta bolezen povzroča pri proizvodnji medu, še vedno potrebno ukrepanje Skupnosti, saj se varoze ne da popolnoma izkoreniniti in jo je treba zdraviti z odobrenimi proizvodi. Glede na take okoliščine ter za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov v Skupnosti je treba vsaka tri leta pripraviti nacionalne programe, ki vključujejo tehnično pomoč, nadzor varoze, racionalizacijo sezonskih selitev panjev zaradi paše, upravljanje obnove čebeljega fonda v Skupnosti ter sodelovanje pri raziskovalnih programih o čebelarstvu in čebelarskih proizvodih, da bi se izboljšali splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov. Navedene nacionalne programe bi morala deloma financirati Skupnost.

(47)

Z Uredbo (ES) št. 1544/2006 je vse nacionalne pomoči za sviloprejke nadomestila shema pomoči Skupnosti za gojenje sviloprejk, ki je dodeljena v obliki fiksnega zneska na uporabljeni zabojček jajčec sviloprejke.

(48)

Ker so stališča politike, ki so privedla do uvedbe zgoraj omenjenih shem pomoči za čebelarstvo in za gojenje sviloprejk, še vedno veljavna, bi bilo treba vse te sheme vključiti v okvir te uredbe.

(49)

Uporaba standardov za trženje kmetijskih proizvodov lahko prispeva k izboljšanju ekonomskih razmer za proizvodnjo in trženje ter tudi kakovosti takih proizvodov. Uporaba takih standardov je zato v interesu proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov. V skladu s tem so bili v okviru SUT za banane, oljčno olje in namizne oljke, žive rastline, jajca in perutnino uvedeni tržni standardi, ki se nanašajo zlasti na kakovost, razvrščanje, težo, razvrščanje po velikosti, pakiranje, embaliranje, skladiščenje, prevoz, predstavitev, poreklo in označevanje. Primerno je ohraniti navedeni pristop iz te uredbe.

(50)

V skladu s SUT za oljčno olje in namizne oljke ter banane je bilo Komisiji doslej naloženo sprejetje določb glede tržnih standardov. Zaradi njihove zelo podrobne tehnične narave in potrebe, da so vse bolj učinkoviti in da se prilagajajo razvijajočim se trgovskim praksam, se zdi ustrezno razširiti ta pristop na sektorje živih rastlin pri določanju meril, ki jih mora upoštevati Komisija pri oblikovanju ustreznih pravil. Poleg tega bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe, zlasti sodobne analitske metode in druge ukrepe za določitev oblike zadevnih standardov, da bi se bilo mogoče izogniti zlorabam v zvezi s kakovostjo in pristnostjo proizvodov, predstavljenih potrošnikom, in večjim motnjam na trgih, ki bi jih te zlorabe lahko povzročile.

(51)

Več pravnih instrumentov je bilo uvedenih za ureditev trženja in označevanje mleka, mlečnih izdelkov in maščob. Njihov cilj je izboljšati položaj mleka in mlečnih izdelkov na trgu na eni strani ter zagotoviti pošteno konkurenco med mazavimi mlečnimi in nemlečnimi maščobami na drugi strani, vse v korist proizvajalcev in potrošnikov. Cilj pravil iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1898/87 z dne 2. julija 1987 o zaščiti poimenovanj, uporabljenih pri trženju mleka in mlečnih proizvodov (35), je varstvo potrošnikov in vzpostavitev pogojev konkurence med mlečnimi izdelki in konkurenčnimi izdelki na področju poimenovanja izdelkov, označevanja in oglaševanja, s katerimi bi se bilo mogoče izogniti izkrivljanju. Uredba Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil o skupni ureditvi trga z mlekom in mlečnimi proizvodi za konzumno mleko (36) določa pravila, katerih namen je jamčiti za visoko kakovost konzumnega mleka in izdelkov, ki ustrezajo potrebam in željam potrošnikov, ter tako stabilizirati zadevni trg in potrošnikom zagotoviti visokokakovostno konzumno mleko. Uredba Sveta (ES) št. 2991/94 z dne 5. decembra 1994 o določitvi standardov za mazave maščobe (37) določa tržne standarde za mleko in nemlečne izdelke z jasno in razločno razvrstitvijo, skupaj s pravili o označevanju. V skladu s cilji te uredbe bi bilo treba ta pravila ohraniti.

(52)

V sektorjih jajc in perutnine obstajajo določbe o tržnih standardih, v nekaterih primerih pa tudi o proizvodnji. Te določbe so vsebovane v Uredbi Sveta (ES) št. 1028/2006 z dne 19. junija 2006 o tržnih standardih za jajca (38), Uredbi Sveta (EGS) št. 1906/90 z dne 26. junija 1990 o določenih tržnih standardih za perutnino (39) in Uredbi Sveta (EGS) št. 2782/75 z dne 29. oktobra 1975 o pridelavi in trgovanju z valilnimi jajci in piščanci domače perutnine (40). Bistvena pravila iz teh uredb bi bilo treba vključiti v to uredbo.

(53)

Uredba (ES) št. 1028/2006 določa, da bi se morali tržni standardi za jajca načeloma uporabljati za vsa jajca kokoši vrste Gallus gallus, ki se tržijo v Skupnosti, praviloma pa za tudi tista jajca, ki so namenjena izvozu v tretje države. Prav tako razlikuje med jajci, ki so primerna za neposredno prehrano ljudi, in med jajci, ki niso primerna za neposredno prehrano ljudi, in sicer tako, da oblikuje dva kakovostna razreda jajc in predpisuje določbe za zagotavljanje ustrezne obveščenosti potrošnika glede kakovostnih in masnih razredov ter uporabljenega načina reje. Nenazadnje ta uredba določa posebna pravila za jajca, uvožena iz tretjih držav, v skladu s katerimi je s posebnimi določbami, ki veljajo v nekaterih tretjih državah, mogoče upravičiti odstopanja od tržnih standardov, če se zagotovi njihovo enakovrednost z zakonodajo Skupnosti.

(54)

Uredba (EGS) št. 1906/90 določa, da bi se tržni standardi načeloma morali uporabljati za nekatere vrste perutninskega mesa, ki je primerno za človeško prehrano in se trži v Skupnosti, ter da se za perutninsko meso, predvideno za izvoz v tretje države, tržni standardi ne bi smeli uporabljati. Ta uredba določa razvrščanje perutninskega mesa v dve kategoriji, in sicer glede na mesnatost, izgled in pogoje, pod katerimi bo meso na voljo za prodajo.

(55)

V primeru majhnih količin bi državam članicam moralo biti v skladu s temi uredbami omogočeno, da iz uporabe teh tržnih standardov izvzamejo bodisi jajca bodisi perutninsko meso, ki ga proizvajalec potrošniku prodaja z različnimi oblikami neposredne prodaje.

(56)

Uredba (ES) št. 2782/75 vzpostavlja posebna pravila za trgovanje z valilnimi jajci in piščanci domače perutnine ter njihov prevoz ter za inkubacijo valilnih jajc. Ta uredba zlasti določa posamezno označevanje valilnih jajc, ki se uporabljajo za vzrejo piščancev, način pakiranja in vrsto embalaže za transport. Iz obvezne uporabe standardov, določenih v tej uredbi, pa izključuje majhne selekcijske in reprodukcijske centre.

(57)

V skladu s cilji te uredbe bi bilo treba ta pravila ohraniti vsebinsko nespremenjena. Nadaljnje določbe tehničnega značaja, ki jih vsebujejo te uredbe, pa bi morale biti obravnavane v okviru izvedbenih pravil, ki jih sprejme Komisija.

(58)

Kakor je doslej veljalo v okviru SUT za hmelj, je treba po vsej Skupnosti izvajati politiko kakovosti z izvajanjem določb o potrjevanju, skupaj s pravili, ki praviloma prepovedujejo trženje proizvodov, za katere ni bil izdan certifikat, ali uvoženih proizvodov, ki ne ustrezajo enakovrednim lastnostim pri kakovosti.

(59)

Opisi in opredelitve oljčnega olja in poimenovanje pomenijo bistveni element tržnega reda, ker določajo standarde kakovosti in potrošnikom zagotavljajo ustrezne informacije o proizvodu, in bi jih bilo treba ohraniti v tej uredbi.

(60)

Ena od navedenih shem pomoči, ki prispeva k uravnoteženju trga za mleko in mlečne izdelke in k stabiliziranju tržnih cen v navedenem sektorju, obsega shemo za pomoč za predelavo posnetega mleka v kazein in kazeinate, ki je določena v Uredbi (ES) št. 1255/1999. Uredba Sveta (EGS) št. 2204/90 z dne 24. julija 1990 o določitvi dodatnih splošnih pravil o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke glede sira (41) je določala pravila, ki se nanašajo na uporabo kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira, zaradi preprečevanja škodljivih učinkov, ki bi lahko temeljili na navedeni shemi pomoči, ob upoštevanju tveganja pri siru zaradi zamenjave s kazeinom ali kazeinati in z namenom stabilizirati trg. Ta pravila bi bilo treba vključiti v to uredbo.

(61)

Predelava nekaterih kmetijskih surovin v etilni alkohol je tesno povezana z gospodarno rabo teh surovin. To lahko prispeva k zvišanju njihove vrednosti in je lahko posebnega gospodarskega in socialnega pomena za gospodarstvo nekaterih regij Skupnosti, ali pa je lahko pomemben vir dohodka za proizvajalce zadevnih surovin. Omogoča tudi odstranitev proizvodov nezadovoljive kakovosti in kratkoročnih viškov, ki lahko v nekaterih sektorjih začasno povzročijo težave.

(62)

V sektorjih hmelja, oljčnega olja in namiznih oljk, tobaka in sviloprejk se zakonodaja zaradi doseganja ciljev politike osredotoča na različne načine organizacije, zlasti z namenom stabilizirati trge ter izboljšati in zagotoviti kakovost zadevnih proizvodov s skupnim ukrepanjem. Določbe, ki urejajo delovanje navedenega sistema organizacij, predvidevajo, da ta temelji na organizacijah, ki jih priznavajo države članice ali pod nekaterimi pogoji Komisija, v skladu z določbami, ki jih sprejme Komisija. Navedeni sistem je treba ohraniti in uskladiti doslej veljavne določbe.

(63)

Za podporo nekaterim dejavnostim medpanožnih organizacij, ki so zlasti zanimive glede veljavnih pravil SUT za tobak, je treba zagotoviti, da se uporaba pravil, ki jih medpanožna organizacija sprejme za svoje člane, pod določenimi pogoji razširi na vse proizvajalce in skupine, ki niso člani medpanožne organizacije, v eni regiji ali več. Enako bi moralo veljati glede drugih dejavnosti medpanožnih organizacij, ki so v splošnem gospodarskem ali tehničnem interesu tobačnega sektorja ter tako koristijo vsem podjetjem, ki delujejo v zadevnih panogah. Države članice in Komisija bi morale pri tem tesno sodelovati. Komisija bi morala imeti stalna nadzorna pooblastila zlasti glede sporazumov in usklajenih ravnanj, ki jih take organizacije sprejmejo.

(64)

Države članice se lahko odločijo, da v sektorjih, v katerih trenutna pravila določajo priznavanje organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij, in v nekaterih drugih sektorjih priznajo tovrstne organizacije na podlagi nacionalne zakonodaje, če je to v skladu z zakonodajo Skupnosti. To možnost bi bilo zato treba pojasniti. Sprejeti bi bilo treba tudi pravila, ki bi navajala, da je priznanje proizvajalca ali medpanožnih organizacij v skladu s sedanjimi uredbami veljavno tudi po sprejetju te uredbe.

(65)

Enotni trg Skupnosti vključuje trgovinski sistem na zunanjih mejah Skupnosti. Navedeni trgovinski sistem bi moral vključevati uvozne dajatve in izvozna nadomestila in bi načeloma moral stabiliziral trg Skupnosti. Trgovinski sistem bi moral temeljiti na zavezah, sprejetih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj.

(66)

Spremljanje obsega trgovine s kmetijskimi proizvodi s tretjimi državami v SUT za žita, riž, sladkor, semena, oljčno olje in namizne oljke, lan in konopljo, goveje in telečje meso, mleko in mlečne izdelke, prašičje meso, ovčje in kozje meso, jajca, perutninsko meso, žive rastline in etilni alkohol kmetijskega porekla je bilo doslej tako pri uvozu kakor pri izvozu predmet bodisi sistema obveznih dovoljenj bodisi sistema, ki Komisijo pooblašča, da predvidi zahteve za dovoljenja.

(67)

Spremljanje trgovinskih tokov je predvsem vprašanje upravljanja, ki se ga je treba lotiti na zelo prožen način. Na podlagi navedenega in glede na izkušnje, pridobljene v SUT, pri katerih je upravljanje dovoljenj že dodeljeno Komisiji, se zdi ustrezno razširiti ta pristop na vse sektorje, v katerih se uporabljajo uvozna in izvozna dovoljenja. Odločitev o uvedbi zahtev za dovoljenja mora sprejeti Komisija ob upoštevanju potrebe po uvoznih dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov.

(68)

V glavnem so carine, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode v okviru sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO), določene v skupni carinski tarifi. Vendar je za nekatere proizvode iz sektorja žit in riža treba zaradi uvedbe dodatnih mehanizmov predvideti možnost za sprejetje odstopanj.

(69)

Da se preprečijo škodljivi učinki na trg Skupnosti, ki bi lahko nastali zaradi uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, bi bilo treba pri uvozu teh proizvodov zaračunati dodatno dajatev, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(70)

Pod nekaterimi pogoji je ustrezno Komisijo pooblastiti za odprtje in upravljanje uvoznih tarifnih kvot, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo, ali drugih aktov Sveta.

(71)

Cilj Uredbe Sveta (EGS) št. 2729/75 z dne 29. oktobra 1975 o uvoznih prelevmanih za mešanice žit, za riž in za lomljeni riž (42) je zagotoviti pravilno delovanje sistema carin pri uvozu mešanic žit, riža in lomljenega riža. Ta pravila bi bilo treba vključiti v to uredbo.

(72)

Med Skupnostjo in tretjimi državami je bilo sklenjenih več preferencialnih ureditev dostopa na trg, ki tem državam dovoljujejo izvoz trsnega sladkorja v Skupnost pod ugodnimi pogoji. SUT za sladkor je ustvarila razmere za razvoj potreb rafinerij po sladkorju za prečiščevanje in pod nekaterimi pogoji za pridržanje uvoznih dovoljenj za specializirane uporabnike pomembnih količin uvoženega surovega trsnega sladkorja, ki se v Skupnosti štejejo za stalne rafinerije. Te določbe bi bilo treba ohraniti.

(73)

Da bi preprečili motnje v SUT za konopljo za vlakna, ki bi jih povzročili prepovedani pridelki, je ustrezna uredba predvidela nadzor nad uvozom konoplje in semena konoplje, tako da se zagotovi ustreznost takih proizvodov glede vsebnosti tetrahidrokanabinola. Poleg tega je za uvoz semen konoplje, ki niso namenjena setvi, veljal nadzorni sistem, ki zagotavlja sistem dovoljenj za zadevne uvoznike. Te določbe bi bilo treba ohraniti.

(74)

Na področju proizvodov sektorja hmelja se v vsej Skupnosti upošteva politika kakovosti. Za uvožene proizvode bi bilo treba določbe, ki naj zagotovijo, da se uvozijo samo proizvodi, ki ustrezajo enakovrednim lastnostnim proizvodov najnižje zahtevane kakovosti, vključiti v to uredbo.

(75)

Sistem carin omogoča odpravo vseh drugih zaščitnih ukrepov na zunanjih mejah Skupnosti. Mehanizem notranjega trga in carin bi se lahko v izrednih razmerah izkazal kot neustrezen. Da v takšnih primerih trg Skupnosti ne ostane brez zaščite proti motnjam, ki se lahko pojavijo, bi morala biti Skupnost zmožna nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe. Taki ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti.

(76)

Da se zagotovi pravilno delovanje SUT in zlasti da se preprečijo motnje na trgih, je bila v SUT za številne proizvode običajno predvidena možnost prepovedi uporabe postopka aktivnega in pasivnega oplemenitenja. To možnost bi bilo treba ohraniti. Izkušnje poleg tega kažejo, da je treba v primerih, kadar so na trgih motnje ali trgom grozijo motnje zaradi uporabe teh postopkov, sprejeti ukrepe brez odlašanja. Komisija bi zato morala imeti ustrezna pooblastila. Zato je primerno, da ima Komisija v takih okoliščinah možnost opustitve uporabe postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja.

(77)

Določbe o odobritvi nadomestil za izvoz v tretje države, ki temeljijo na razliki med cenami v Skupnosti in na svetovnem trgu ter spadajo v okvir omejitev, določenih z obveznostmi Skupnosti v STO, bi morale zajamčiti udeležbo Skupnosti v mednarodni trgovini z nekaterimi proizvodi, ki spadajo v to uredbo. Subvencionirani izvozi bi morali biti omejeni glede vrednosti in količine.

(78)

Upoštevanje vrednostnih omejitev bi bilo treba zagotoviti ob določitvi izvoznih nadomestil s spremljanjem plačil na podlagi pravil v zvezi z EKJS. Spremljanje se lahko olajša z obvezno vnaprejšnjo določitvijo izvoznih nadomestil in z možnostjo, da se pri diferenciranih izvoznih nadomestilih dopusti sprememba navedenega namembnega kraja znotraj geografskega območja, za katerega se uporablja enotna stopnja izvoznega nadomestila. Pri spremembi namembnega kraja se plača izvozno nadomestilo, ki se uporablja za dejanski namembni kraj in je navzgor omejeno z zneskom, ki se uporablja za vnaprej določen namembni kraj.

(79)

Upoštevanje količinskih omejitev bi bilo treba zagotoviti z zanesljivim in učinkovitim sistemom spremljanja. Zato bi morala biti odobritev izvoznih nadomestil odvisna od predložitve izvoznega dovoljenja. Izvozna nadomestila bi bilo treba odobriti v okviru razpoložljivih omejitev, odvisno od posamezne okoliščine za vsak zadevni proizvod. Izjeme pri tem pravilu bi smele biti dovoljene samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi in za katere se ne uporabljajo količinske omejitve. Predvideti bi bilo treba odstopanje od strogega upoštevanja pravil upravljanja, kadar ni verjetno, da bi izvoz, ki je upravičen do izvoznih nadomestil, presegel določene količine.

(80)

Za izvoz živega goveda bi bilo treba sprejeti določbo, da so izvozna nadomestila dodeljena in izplačana le, če so upoštevane določbe iz zakonodaje Skupnosti, ki se nanašajo na dobro počutje živali, in zlasti tiste, ki se nanašajo na zaščito živali med prevozom.

(81)

Kmetijski proizvodi so v nekaterih primerih lahko upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretje države, če izpolnjujejo nekatere zahteve in/ali cenovne pogoje. Za zagotovitev pravilne uporabe takšnega sistema je potrebno upravno sodelovanje med organi tretje države uvoznice in Skupnostjo. V ta namen bi moral proizvode spremljati certifikat, izdan v Skupnosti.

(82)

Izvoz cvetnih čebulic v tretje države je velikega gospodarskega pomena za Skupnost. Nadaljevanje in povečevanje tega izvoza je mogoče zagotoviti s stabilizacijo cen v tej trgovini. Zato bi bilo treba predvideti najnižje izvozne cene zadevnih proizvodov.

(83)

V skladu s členom 36 Pogodbe se določbe poglavja Pogodbe v zvezi s pravili o konkurenci uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi le v obsegu, ki ga določi Svet v okviru člena 37(2) in (3) Pogodbe ter v skladu s postopkom, določenim v tem členu. V različnih SUT je bilo določeno, da se določbe o državni pomoči v veliki meri uporabljajo. Uporaba zlasti pravil Pogodbe, ki se nanašajo na podjetja, je bila nadalje opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (43). V skladu s ciljem oblikovati celovit sklop pravil tržne politike je ustrezno vključiti zadevne določbe v to uredbo.

(84)

Pravila o konkurenci, ki se nanašajo na sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 81 Pogodbe ter na zlorabo prevladujočega položaja, bi bilo treba uporabljati za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi, če njihova uporaba ne ovira delovanja nacionalnih organizacij kmetijskih trgov ali ne ogroža izpolnjevanje ciljev SKP.

(85)

Posebna pozornost je posvečena organizacijam kmetov, katerih cilj je zlasti skupna proizvodnja ali trženje kmetijskih proizvodov ali uporaba skupnih objektov, razen če tako skupno delovanje izključuje konkurenco ali ogroža izpolnjevanje ciljev iz člena 33 Pogodbe.

(86)

Da bi ne bil ogrožen razvoj SKP ter bi bila hkrati zagotovljena pravna varnost in nediskriminatorna obravnava zadevnih podjetij, mora imeti Komisija izključno pristojnost, ki jo mora nadzorovati Sodišče, da ugotovi, ali so sporazumi, sklepi in ravnanja iz člena 81 Pogodbe v skladu s cilji SKP.

(87)

Pravilno delovanje enotnega trga na podlagi skupnih cen bi bilo z dodelitvijo državne pomoči ogroženo. Zato bi bilo treba določbe Pogodbe, ki urejajo državno pomoč, praviloma uporabljati za proizvode, zajete v to uredbo. V nekaterih okoliščinah bi morale biti dovoljene izjeme. Kadar se take izjeme uporabijo, pa mora biti Komisija zmožna sestaviti seznam obstoječih, novih ali predlaganih državnih pomoči, dajati ustrezne pripombe državam članicam in jim predlagati primerne ukrepe.

(88)

Od pristopa lahko Finska in Švedska zaradi posebnega gospodarskega položaja proizvodnje in trženja severne jelenjadi in proizvodov iz severne jelenjadi dodelita pomoč za ta sektor. Poleg tega pa Finska lahko zaradi posebnih podnebnih razmer na podlagi dovoljenja Komisije dodeli pomoč za določene količine semen in za določene količine semen žit, proizvedenih samo na Finskem. Te izjeme je treba ohraniti.

(89)

V državah članicah, v katerih se bo kvota za sladkor občutno zmanjšala, bodo imeli pridelovalci sladkorne pese velike težave s prilagajanjem. V takšnih primerih prehodna pomoč Skupnosti pridelovalcem sladkorne pese iz poglavja 10f naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 njihovih težav ne bo rešila v celoti. Zato bi bilo treba državam članicam, ki so svojo kvoto zmanjšale za več kakor 50 % kvote za sladkor, določene 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006, dovoliti, da v obdobju izvajanja prehodne pomoči Skupnosti pridelovalcem sladkorne pese odobrijo državno pomoč. Da se prepreči, da bi države članice odobrile državno pomoč, ki bi presegla potrebe pridelovalcev sladkorne pese, bi morala biti za določitev celotnega zneska zadevne državne pomoči še vedno potrebna odobritev Komisije, razen v primeru Italije, kjer je bila največjo potrebo največjih pridelovalcev sladkorne pese zaradi prilagoditve tržnim pogojem po reformi ocenjena na 11 EUR na tono proizvedene sladkorne pese. Poleg tega bi bilo treba zaradi posebnih težav, ki se pričakujejo v Italiji, ohraniti ureditev, ki bo pridelovalcem sladkorne pese omogočala, da odobreno državno pomoč prejemajo neposredno ali posredno.

(90)

Na Finskem se sladkorna pesa prideluje v posebnih geografskih in podnebnih razmerah, kar bo poleg splošnih učinkov reforme sektorja sladkorja prispevalo k dodatnim negativnim vplivom na sektor. Zaradi tega bi bilo treba ohraniti določbo SUT za sladkor, ki tej državi članici dovoljuje, da svojim pridelovalcem sladkorne pese lahko trajno dodeljuje ustrezen znesek državne pomoči.

(91)

Glede na posebno stanje v Nemčiji, kjer se nacionalna pomoč trenutno dodeljuje velikemu številu manjših proizvajalcev alkohola po posebnih pogojih nemškega alkoholnega monopola, je treba v določenem obdobju dovoliti nadaljnje dodeljevanje take pomoči. Prav tako bi bilo treba na koncu tega obdobja predvideti poročilo Komisije o delovanju tega odstopanja, ki naj vključuje morebitne ustrezne predloge.

(92)

Če želi država članica na svojem ozemlju podpreti ukrepe za pospeševanje porabe mleka in mlečnih izdelkov v Skupnosti, bi bilo treba predvideti možnost financiranja takih ukrepov s promocijsko dajatvijo za proizvajalce mleka na nacionalni ravni.

(93)

Da bi se upošteval možen razvoj proizvodnje posušene krme, bi morala Komisija Svetu pred 30. septembrom 2008 na podlagi ocene SUT za posušeno krmo predložiti poročilo o tem sektorju. Poročilo bi morali po potrebi spremljati ustrezni predlogi. Poleg tega bi morala Komisija v rednih časovnih razmikih poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o shemi pomoči, ki se uporablja za sektor čebelarstva.

(94)

Potrebne so ustrezne informacije o trenutnem stanju trga za hmelj v okviru Skupnosti in možnostih njegovega razvoja. Zaradi tega je treba predvideti obveznost registracije vseh pogodb glede dobav hmelja, proizvedenega v Skupnosti.

(95)

Pod nekaterimi pogoji in za nekatere proizvode je ustrezno predvideti ukrepe, ki jih je treba sprejeti, kadar se pojavijo motnje ali se bodo najverjetneje pojavile zaradi velikih sprememb cen na notranjem trgu ali glede kotacij ali cen na svetovnem trgu.

(96)

Vzpostaviti je treba okvir posebnih ukrepov za etilni alkohol kmetijskega porekla, s katerimi se lahko zbirajo gospodarski podatki in analizirajo statistične informacije zaradi spremljanja trga. Če je trg za etilni alkohol kmetijskega porekla na splošno povezan s trgom za etilni alkohol, morajo biti na voljo tudi informacije o trgu za etilni alkohol nekmetijskega porekla.

(97)

Stroške, ki jih imajo države članice zaradi obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, financira Skupnost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005.

(98)

Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje potrebnih ukrepov za reševanje specifičnih praktičnih problemov v nujnih primerih.

(99)

Ker se skupni trg za kmetijske proizvode neprestano razvija, bi se morale države članice in Komisija medsebojno obveščati o pomembnih spremembah.

(100)

Da bi se preprečile zlorabe katere koli od ugodnosti iz te uredbe, se take ugodnosti ne bi smele odobriti ali bi jih bilo treba glede na okoliščine umakniti, kadar se ugotovi, da so bili pogoji, potrebni za pridobitev katere koli od teh ugodnosti, ustvarjeni umetno in v nasprotju s cilji te uredbe.

(101)

Za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti, določenih v tej uredbi, sta nujna nadzor in v primeru neizpolnjevanja takih obveznosti uporaba upravnih ukrepov in kazni. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da sprejme ustrezna pravila, vključno s tistimi, ki se nanašajo na povračilo neupravičenih izplačil in obveznosti poročanja držav članic, ki izhajajo iz uporabe te uredbe.

(102)

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, bi praviloma morali biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (44). Vendar bi bilo treba v zvezi z nekaterimi ukrepi iz te uredbe, ki so povezani s pristojnostmi Komisije, ki zahtevajo hitro ukrepanje ali ki so popolnoma administrativne narave, Komisijo pooblastiti, da sama ukrepa.

(103)

Zaradi vključitve nekaterih elementov SUT za sadje in zelenjavo, za proizvode iz predelanega sadja in zelenjave ter za vino v to uredbo, bi bilo treba za te SUT sprejeti nekatere spremembe.

(104)

V to uredbo so vključene določbe, ki se nanašajo na veljavnost pravil o konkurenci iz Pogodbe. Te določbe so bile doslej vključene v Uredbo (ES) št. 1184/2006. Področje uporabe navedene uredbe bi bilo je treba spremeniti tako, da bi se njene določbe uporabljale le za proizvode, navedene v Prilogi I k Pogodbi, ki jih ta uredba ne zajema.

(105)

Ta uredba vključuje določbe, ki jih vsebujejo temeljne uredbe, navedene v uvodnih izjavah 2 in 3, razen tistih, ki so vsebovane v uredbah (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1493/1999. Poleg tega ta uredba vključuje določbe iz naslednjih uredb:

(106)

Navedene uredbe bi zato bilo treba razveljaviti. Zaradi pravne varnosti in glede na številne akte, ki bodo s to uredbo razveljavljeni, in številne akte, ki bodo na podlagi teh aktov sprejeti ali spremenjeni, je primerno pojasniti, da razveljavitev ne vpliva na veljavnost pravnih aktov, sprejetih na podlagi razveljavljenega akta, ali sprememb drugih pravnih aktov zaradi razveljavitve.

(107)

Ta uredba naj bi se načeloma začela uporabljati 1. januarja 2008. Z namenom zagotoviti, da nove določbe te uredbe ne posegajo v tekoče tržno leto 2007/2008, bi bilo treba za sektorje, v katerih so predvidena tržna leta, določiti kasnejši datum začetka uporabe. Za zadevne sektorje bi se torej ta uredba morala začeti uporabljati od začetka tržnega leta 2008/2009. Zato bi se morale zadevne uredbe, ki urejajo te sektorje, uporabljati še naprej, in sicer do konca ustreznega tržnega leta 2007/2008.

(108)

Poleg tega bi bilo treba za nekatere druge sektorje, v katerih niso predvidena tržna leta, prav tako določiti kasnejši datum začetka uporabe, da se zagotovi mehak prehod iz obstoječih SUT na ureditev iz te uredbe. Zato bi se morale uredbe, ki urejajo obstoječe SUT za te sektorje, uporabljati če naprej, in sicer do kasnejšega datuma začetka uporabe, določenega v tej uredbi.

(109)

Pristojnost za sprejemanje vsebine, ki jo obravnava Uredba št. 386/90, se s to uredbo prenese na Komisijo. Prav tako ta uredba razveljavlja uredbe (EGS) št. 3220/84, (EGS) št. 1186/90, (EGS) št. 2137/92 in (ES) št. 1183/2006 medtem ko so zgolj nekatere določbe navedenih uredb vključene v to uredbo. Dodatne podrobnosti, ki jih trenutno vsebujejo navedene uredbe, bodo zato morala urejati izvedbena pravila, ki jih bo Komisija morala še sprejeti. Komisiji bi bilo treba za oblikovanje zadevnih pravil dati na razpolago nekaj več časa. Navedene uredbe bi se zato morale še naprej uporabljati, in sicer do 31. decembra 2008.

(110)

Naslednji akti Sveta so postali odvečni in bi jih bilo treba razveljaviti:

(111)

Prehod od ureditev, predvidenih v določbah in uredbah, ki jih ta uredba razveljavlja, lahko povzroči težave, ki jih ta uredba ne ureja. Za ureditev takšnih težav bi bilo treba Komisiji omogočiti, da sprejme prehodne ukrepe –

DEL I

DEL II

NASLOV I

POGLAVJE I

Oddelek I

Oddelek II

Pododdelek I

Pododdelek II

Pododdelek III

Pododdelek IV

Oddelek III

Pododdelek I

Pododdelek II

Oddelek IV

POGLAVJE II

Oddelek I

Oddelek II

Oddelek III

Oddelek IV

POGLAVJE III

Oddelek I

Oddelek II

Pododdelek I

Pododdelek II

Oddelek III

Pododdelek I

Pododdelek II

Pododdelek III

Oddelek IV

POGLAVJE IV

Oddelek I

Pododdelek I

Pododdelek II

Oddelek II

Oddelek III

Oddelek IV

Oddelek V

Oddelek VI

Oddelek VII

NASLOV II

POGLAVJE I

Oddelek I

Oddelek II

Oddelek III

POGLAVJE II

Oddelek I

Oddelek II

Oddelek III

DEL III

POGLAVJE I

POGLAVJE II

Oddelek I

Oddelek II

Oddelek III

Oddelek IV

Pododdelek I

Pododdelek II

Pododdelek III

Pododdelek IV

Oddelek V

POGLAVJE III

Oddelek I

Oddelek II

Oddelek III

Oddelek IV

Oddelek V

Oddelek VI

DEL IV

POGLAVJE I

POGLAVJE II

DEL V

DEL VI

DEL VII

POGLAVJE I

POGLAVJE II

PRILOGA I

Del I:

Del II:

Del III:

Del IV:

Del V:

Del VI:

Del VII:

Del VIII:

Del IX:

Del X:

Del XI:

Del XII:

Del XIII:

Del XIV:

Del XV:

Del XVI:

Del XVII:

Del XVIII:

Del XIX:

Del XX:

Del XXI:

PRILOGA II

Del I:

Del II:

Del III:

PRILOGA III

Del I:

Del II:

Del III:

Del IV:

Del V:

Del VI:

Del VII:

Del VIII:

PRILOGA IV

A.

B.

PRILOGA V

A.

B.

C.

PRILOGA VI

PRILOGA VII

PRILOGA VIII

PRILOGA IX

PRILOGA X

PRILOGA XI

A.

B.

PRILOGA XII

PRILOGA XIII

PRILOGA XIV

A.

B.

C.

PRILOGA XV

Dodatek k Prilogi XV

PRILOGA XVI

PRILOGA XVII

PRILOGA XVIII

PRILOGA XIX

PRILOGA XX

Del I:

Del II:

Del III:

Del IV:

Del V:

PRILOGA XXI

PRILOGA XXII

(a)

žita, del I Priloge I;

(b)

riž, del II Priloge I;

(c)

sladkor, del III Priloge I;

(d)

posušena krma, del IV Priloge I;

(e)

semena, del V Priloge I;

(f)

hmelj, del VI Priloge I;

(g)

oljčno olje in namizne oljke, del VII Priloge I;

(h)

lan in konoplja, del VIII Priloge I;

(i)

sadje in zelenjava, del IX Priloge I;

(j)

predelano sadje in zelenjava, del X Priloge I;

(k)

banane, del XI Priloge I;

(l)

vino, del XII Priloge I;

(m)

žive rastline in cvetličarski proizvodi, del XIII Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor živih rastlin“);

(n)

surov tobak, del XIV Priloge I;

(o)

goveje in telečje meso, del XV Priloge I;

(p)

mleko in mlečni izdelki, del XVI Priloge I;

(q)

prašičje meso, del XVII Priloge I;

(r)

ovčje in kozje meso, del XVIII Priloge I;

(s)

jajca, del XIX Priloge I;

(t)

perutninsko meso, del XX Priloge I;

(u)

drugi proizvodi, del XXI Priloge I.

(a)

etilni alkohol kmetijskega porekla, del I Priloge II (v nadaljnjem besedilu „sektor etilnega alkohola kmetijskega porekla“);

(b)

čebelarski proizvodi, del II Priloge II (v nadaljnjem besedilu „sektor čebelarstva“);

(c)

sviloprejke, del III Priloge II.

(a)

„kmet“ pomeni kmeta, kakor je opredeljen v Uredbi (ES) št. 1782/2003;

(b)

„plačilna agencija“ pomeni organ ali organe, ki jih določi država članica v skladu z Uredbo (ES) št. 1290/2005.

(c)

„intervencijska cena“ pomeni ceno, po kateri se proizvodi odkupijo v okviru javne intervencije.

(a)

od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta za sektor banan;

(b)

od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta za:

(c)

od 1. julija do 30. junija naslednjega leta za:

(d)

od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta za sektor riža;

(e)

od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta za sektor sladkorja.

(a)

žit;

(b)

riža;

(c)

sladkorja;

(d)

oljčnega olja in namiznih oljk;

(e)

govejega in telečjega mesa;

(f)

mleka in mlečnih izdelkov;

(g)

prašičjega mesa;

(h)

ovčjega in kozjega mesa.

(a)

„žita“ pomeni žita, požeta v Skupnosti;

(b)

„mleko“ pomeni kravje mleko, proizvedeno v Skupnosti;

(c)

„posneto mleko“ pomeni posneto mleko, pridobljeno neposredno in izključno iz kravjega mleka, proizvedenega v Skupnosti;

(d)

„smetana“ pomeni smetano, pridobljeno neposredno in izključno iz mleka.

(a)

v sektorju žit:

101,31 EUR/t s povečanji za mesec:

Referenčna cena, ki velja za koruzo in sirek v zrnju v juniju, ostane veljavna v juliju, avgustu in septembru istega leta;

(b)

za neoluščeni riž 150 EUR/t za standardno kakovost, kakor je opredeljeno v točki A Priloge IV;

(c)

za sladkor:

Referenčne cene, določene v točkah (i) in (ii), se uporabljajo za nepakirani sladkor, franko tovarna, standardne kakovosti, kakor je opredeljeno v točki B Priloge IV;

(d)

za sektor govejega in telečjega mesa 2 224 EUR/t za trupe moškega goveda razreda R3, kakor je določeno z lestvico Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda iz člena 42(1)(a);

(e)

za sektor mleka in mlečnih izdelkov:

(f)

za sektor prašičjega mesa 1 509,39 EUR/t za trupe prašičev standardne kakovosti, opredeljeno glede na težo in vsebnost pustega mesa v skladu z lestvico Skupnosti za razvrščanje trupov prašičev iz člena 42(1)(b):

(a)

navadno pšenico, durum pšenico, koruzo in sirek;

(b)

neoluščeni riž;

(c)

beli ali surovi sladkor, če je bil zadevni sladkor proizveden v okviru kvote in proizveden iz pese ali trsa, pridelanih v Skupnosti;

(d)

sektor svežega ali hlajenega govejega in telečjega mesa, ki spada pod oznake KN 0201 10 00 in 0201 20 20 do 0201 20 50;

(e)

maslo, izdelano neposredno in izključno iz pasterizirane smetane v odobrenem podjetju Skupnosti z najmanjšo vsebnostjo mlečne maslene maščobe 82 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov;

(f)

posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano po pršnem postopku in pridobljeno v odobrenem podjetju Skupnosti, neposredno in izključno iz posnetega mleka, z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 35,6 utežnih odstotkov nemastnega suhega ekstrakta.

(a)

od 1. avgusta do 30. aprila za Grčijo, Španijo, Italijo in Portugalsko;

(b)

od 1. decembra do 30. junija za Švedsko;

(c)

od 1. novembra do 31. maja za druge države članice.

(a)

700 000 ton za tržno leto 2008/2009;

(b)

0 ton od tržnega leta 2009/2010.

(a)

lahko prodajajo sladkor po ceni, ki je enaka referenčni ceni iz prvega odstavka ali nižja od nje, če je sladkor namenjen:

(b)

dajo na voljo nepredelan sladkor, ki ga hranijo za prehrano ljudi na notranjem trgu Skupnosti, dobrodelnim organizacijam – ki jih priznava zadevna država članica ali Komisija, kadar država članica ne prizna nobene take organizacije –, in sicer po ceni, ki je nižja od trenutne referenčne cene, ali brezplačno za namene razdeljevanja kot dela pomoči v posameznih nujnih primerih.

(a)

brezplačno ali

(b)

po ceni, ki nikakor ni višja od tiste, ki temelji na stroških, ki jih imajo določene organizacije za izvajanje ukrepov.

(a)

proizvoda začasno ni na razpolago v intervencijskih zalogah Skupnosti med izvajanjem letnega načrta iz odstavka 1 v obsegu, ki je potreben za izvajanje načrta v eni ali več državah članicah, in pod pogojem, da ostanejo stroški v okviru omejitev, predvidenih v ta namen v proračunu Skupnosti, ali

(b)

bi izvajanje načrta pomenilo prenos majhnih količin proizvodov med državami članicami iz intervencije države članice, ki ni država ali ena od držav, kjer se proizvod zahteva.

(a)

za:

(b)

za sir:

(a)

beli sladkor;

(b)

oljčno olje;

(c)

sveže ali ohlajeno meso odraslega goveda v obliki trupov, polovic, kompenziranih četrti, sprednjih četrti ali zadnjih četrti, razvrščenih v skladu z lestvico Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda iz člena 42(1);

(d)

posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano v odobrenem podjetju Skupnosti, neposredno in izključno iz posnetega mleka;

(e)

trajni siri in siri, izdelani iz ovčjega in/ali kozjega mleka in ki morajo zoreti najmanj šest mesecev;

(f)

prašičje meso;

(g)

ovčje in kozje meso.

(i)

verjetno gibanje cen za posneto mleko v prahu;

(ii)

ravnovesje, ki se mora ohraniti med siri z dodeljeno pomočjo in drugimi siri, ki vstopajo na trg.

(a)

1 779 EUR/t za ekstra deviško oljčno olje ali

(b)

1 710 EUR/t za deviško oljčno olje ali

(c)

1 524 EUR/t za oljčno olje lampante, ki ima stopnjo proste kislosti 2, ta znesek pa se zmanjša za 36,70 EUR/t za vsako dodatno stopnjo kislosti.

(a)

v Veliki Britaniji;

(b)

na Severnem Irskem;

(c)

v kateri koli državi članici, ki se obravnava ločeno, razen v Združenem kraljestvu.

(a)

možnosti skladiščenja in zahtev glede skladiščenja v državi članici, v katere pristojnost spada plačilna agencija, in v drugih državah članicah;

(b)

kakršnih koli dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi skladiščenja v državi članici, v katere pristojnost spada plačilna agencija, in zaradi prevoza.

(a)

ki se prevažajo po izdaji dovoljenja iz odstavkov 1, 2 in 3 ali

(b)

ki so preneseni z ene plačilne agencije na drugo.

(a)

stanje centrov v območjih s presežki zadevnih proizvodov;

(b)

razpoložljivost zadostnih prostorov in tehnične opreme;

(c)

ugodene razmere z vidika prevoznih sredstev.

(a)

govejega in telečjega mesa za trupe odraslega goveda;

(b)

prašičjega mesa za trupe prašičev, ki niso bili uporabljeni za vzrejo.

(a)

zahteve in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi za odkup v okviru javne intervencije, za prašičje meso pa tudi seznam teh proizvodov iz člena 10 ali za katere je dodeljena pomoč za zasebno skladiščenje iz členov 28 in 31, zlasti glede na kakovost, kakovostne skupine, kakovostne razrede, kategorije, količine, pakiranje vključno z označevanjem, zgornjo mejo starosti, fazo proizvodov, na katere se intervencijska cena nanaša, in trajanje zasebnega skladiščenja;

(b)

spremembe dela B Priloge IV;

(c)

kadar ustrezno, lestvico za zvišanja ali znižanja cen, ki se uporabljajo;

(d)

postopke in pogoje za plačilno agencijo pri prevzemu v javno intervencijo in dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje, zlasti:

(e)

sprejetje seznama reprezentativnih trgov iz člena 17 in 37;

(f)

pravila glede pogojev za prodajo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, zlasti glede prodajnih cen, pogojev za odpremo iz skladišča, kadar je to ustrezno, glede nadaljnje uporabe ali namembnega kraja tako odpremljenih proizvodov, pregledov, ki jih je treba opraviti, in glede na okoliščine sistem varščin, ki ga je treba uporabiti;

(g)

pripravo letnega načrta iz člena 27(1);

(h)

pogoj za zbiranje na trgu Skupnosti iz člena 27(2);

(i)

pravila, ki se nanašajo na dovoljenja iz člena 39, kolikor je to nujno potrebno vključno z odstopanji od pravil glede trgovine;

(j)

pravila glede postopkov, ki jih je treba upoštevati pri uporabi razpisnih postopkov;

(k)

pravila glede določitve intervencijskih centrov iz člena 41;

(l)

pogoje, ki jih morajo izpolnjevati skladišča, v katerih se proizvodi lahko skladiščijo;

(m)

lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov iz člena 39(1), zlasti za:

(a)

govejega in telečjega mesa;

(b)

mleka in mlečnih izdelkov;

(c)

prašičjega mesa;

(d)

ovčjega in kozjega mesa;

(e)

jajc;

(f)

perutnine.

(a)

preprečevanje množične uporabe javne intervencije, kakor je določeno v oddelku II Poglavja I tega dela, v sektorju riža v nekaterih regijah Skupnosti;

(b)

odpravo pomanjkanja neoluščenega riža zaradi naravnih nesreč.

(a)

27,83 EUR na tono za tržno leto 2008/2009;

(b)

26,29 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.

(a)

kvotni sladkor;

(b)

izvenkvotni sladkor.

(a)

količine sladkorne pese iz točke (a) odstavka 3, za katere so sklenila predsetvene pogodbe o dobavi, ter vsebnost sladkorja, na kateri temeljijo te pogodbe;

(b)

ustrezni ocenjeni donos.

(a)

presežni sladkor, presežno izoglukozo ali presežni inulinski sirup, ki je na voljo za spremembo v industrijski sladkor, industrijsko izoglukozo ali industrijski inulinski sirup ali

(b)

začasno proizvodno kvoto, katere del se lahko ob upoštevanju obveznosti Skupnosti iz sporazumov, sklenjenih na podlagi člena 300 Pogodbe, rezervira za izvoz.

(a)

merila, ki jih uporabijo podjetja za proizvodnjo sladkorja pri dodelitvi količin sladkorne pese prodajalcem sladkorne pese, ki jih bodo zajemale predsetvene pogodbe o dobavi iz člena 50(4);

(b)

odstotek umaknjenega kvotnega sladkorja iz člena 52(1);

(c)

pogoje za plačilo najnižje cene, kadar se umaknjeni sladkor proda na trgu Skupnosti v skladu s členom 52(4).

(a)

ukrepe za izboljšanje kakovosti;

(b)

ukrepe za pospeševanje boljše organizacije proizvodnje, predelave in trženja;

(c)

ukrepe za olajšanje beleženja gibanja tržnih cen;

(d)

ukrepe, ki bi omogočili vzpostavitev kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev.

(a)

mleko in druge mlečne izdelke, kakor so opredeljeni v točkah (a) in (b) člena 65;

(b)

sladkor, izoglukozo in inulinski sirup.

(a)

dokaže svoje poklicne proizvodne zmogljivosti;

(b)

soglaša, da bo zagotovilo vse informacije in da bo deležno nadzora, ki je povezan s to uredbo;

(c)

nima razveljavljene ali umaknjene odobritve.

(a)

količine sladkorne pese ali sladkornega trsa, za katere je bila sklenjena pogodba o dobavi, kakor tudi ustrezne ocenjene donose sladkorne pese ali sladkornega trsa ter sladkorja na hektar;

(b)

podatke o začasnih in dejanskih dobavah sladkorne pese, sladkornega trsa in surovega sladkorja, proizvodnji sladkorja in zalogah sladkorja;

(c)

količine prodanega belega sladkorja ter ustrezne cene in pogoje.

(a)

uporabijo za predelavo nekaterih izdelkov iz člena 62;

(b)

prenesejo v proizvodno kvoto za naslednje tržno leto v skladu s členom 63;

(c)

uporabijo za poseben režim preskrbe za najbolj oddaljene regije v skladu z naslovom II Uredbe (ES) št. 247/2006 (60); ali

(d)

izvozijo v okviru količinske omejitve, ki jo določi Komisija ob upoštevanju zavez, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(a)

je predmet pogodbe o dobavi, sklenjene pred koncem tržnega leta med proizvajalcem in uporabnikom, ki sta oba pridobila odobritev v skladu s členom 57; in

(b)

je bil dobavljen uporabniku najpozneje do 30. novembra naslednjega tržnega leta.

(a)

bioetanol, alkohol, rum, živi kvas in količine sirupov za namaze ter tistih, ki se predelajo v „Rinse appelstroop“;

(b)

nekatere industrijske izdelke brez vsebnosti sladkorja, pri katerih pa se med njihovo predelavo uporablja sladkor, izglukoza ali inulinski sirup;

(c)

nekatere izdelke kemijske ali farmacevtske industrije, ki vsebujejo sladkor, izglukozo ali inulinski sirup.

(a)

zadevno državo članico obvestijo pred datumom, ki ga določi ta država članica:

(b)

se zavežejo, da bodo te količine skladiščila na svoje stroške do konca tekočega tržnega leta.

(a)

presežnega sladkorja, presežne izoglukoze in presežnega inulinskega sirupa, proizvedenih v katerem koli tržnem letu, razen za količine, prenesene v proizvodno kvoto naslednjega tržnega leta in skladiščene v skladu s členom 63, ali za količine iz točk (c) in (d) člena 61;

(b)

industrijskega sladkorja, industrijske izoglukoze in industrijskega inulinskega sirupa, za katere do datuma, ki ga določi Komisija, ni predloženo dokazilo, da so bile predelane v enega izmed proizvodov iz člena 62(2);

(c)

sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki so bile umaknjene s trga v skladu s členom 49 in pri katerih niso izpolnjene obveznosti iz člena 52(3).

(a)

„mleko“ pomeni proizvod mlečne žleze, dobljen z molžo ene ali več krav;

(b)

„drugi mlečni izdelki“ pomeni kateri koli mlečni izdelek razen mleka, zlasti posneto mleko, smetano, maslo, jogurt in sir; kadar je potrebno, se ti pretvorijo v „mlečne ekvivalente“ z uporabo koeficientov, ki jih določi Komisija;

(c)

„proizvajalec“ pomeni kmeta s kmetijskim gospodarstvom na geografskem ozemlju države članice, ki proizvaja in trži mleko ali se na to pripravlja v bližnji prihodnosti;

(d)

„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni kmetijsko gospodarstvo, kakor je opredeljeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(e)

„odkupovalec“ pomeni podjetja ali skupine, ki odkupujejo mleko od proizvajalcev:

Vendar se za odkupovalca šteje katera koli skupina odkupovalcev na istem geografskem območju, ki izvaja upravne in knjigovodske dejavnosti, potrebne za plačilo presežne dajatve v imenu svojih članov. Za namene prvega stavka tega pododstavka se Grčija šteje za enotno geografsko območje in skupino odkupovalcev lahko šteje za uradni organ;

(f)

„oddaja“ pomeni vsako proizvajalčevo oddajo mleka, ki ne vključuje drugih mlečnih izdelkov, odkupovalcu, bodisi da prevoz opravi proizvajalec, odkupovalec, podjetje, ki predeluje ali obdeluje takšne izdelke, bodisi tretja stranka;

(g)

„neposredna prodaja“ pomeni kakršno koli prodajo ali prenos mleka neposredno potrošnikom ter kakršno koli prodajo ali prenos drugih mlečnih izdelkov s strani proizvajalca. Komisija lahko ob upoštevanju opredelitve pojma „oddaja“ iz točke (f) prilagodi opredelitev pojma „neposredna prodaja“, zlasti da se zagotovi, da ni nobena količina mleka ali drugih trženih mlečnih izdelkov izključena iz režimov kvote;

(h)

„trženje“ pomeni oddajo mleka ali neposredno prodajo mleka ali drugih mlečnih izdelkov;

(i)

„individualna kvota“ pomeni proizvajalčevo kvoto na dan 1. aprila katerega koli dvanajstmesečnega obdobja;

(j)

„nacionalna kvota“ pomeni kvoto iz člena 66, določeno za vsako državo članico;

(k)

„razpoložljiva kvota“ pomeni kvoto, ki je na voljo proizvajalcem na dan 31. marca v dvanajstmesečnem obdobju, za katero se izračuna presežna dajatev ob upoštevanju vseh prenosov, prodaje, pretvorb in začasnih prerazporeditev, predvidenih v tej uredbi, ki so bili izvedeni v tem dvanajstmesečnem obdobju.

(a)

prilagoditev iz odstavka 1 tega člena;

(b)

izračun presežne dajatve, ki jo morajo plačati.

(a)

potrebe po pospeševanju strukturnih sprememb in prilagoditev;

(b)

prednostnih upravnih potreb.

(a)

dodelijo nadomestilo v enem ali več letnih obrokih proizvajalcem, ki se zavežejo, da bodo nepreklicno v celoti ali delno opustili proizvodnjo mleka, in tako sproščene kvote dajo v nacionalne rezerve;

(b)

na podlagi objektivnih meril določijo pogoje, po katerih lahko proizvajalci na začetku dvanajstmesečnega obdobja v zameno za plačilo dosežejo, da jim pristojni organ ali ustanova, ki ga ta organ imenuje, ponovno dodeli individualne kvote, ki so jih ob koncu prejšnjega dvanajstmesečnega obdobja nepreklicno sprostili drugi proizvajalci v zameno za nadomestilo v enem ali več letnih obrokih, ki so enaki zgoraj navedenemu plačilu;

(c)

centralizirajo in nadzorujejo prenose kvot brez zemljišča;

(d)

pri zemljiščih, prenesenih za izboljšanje okolja, predvidijo, da se zadevna individualna kvota dodeli proizvajalcu, ki opusti zemljišče, vendar želi nadaljevati proizvodnjo mleka;

(e)

na podlagi objektivnih meril določijo regije ali območja zbiranja, znotraj katerih je dovoljen nepreklicni prenos kvot brez prenosa ustreznih zemljišč s ciljem izboljšanja strukture proizvodnje mleka;

(f)

dovolijo, na zahtevo proizvajalca pristojnemu organu ali telesu, ki ga imenuje ta organ, končni prenos kvot brez prenosa ustreznega zemljišča ali nasprotno, za izboljšanje strukture proizvodnje mleka na ravni kmetijskega gospodarstva, ali da omogočijo ekstenziviranje proizvodnje.

(a)

bodisi na nacionalni ravni na podlagi zneska, za katerega je bila presežena kvota vsakega proizvajalca;

(b)

bodisi najprej na ravni odkupovalca in potem na nacionalni ravni, kadar je to primerno.

(a)

delno ali v celoti uporabi presežek za financiranje ukrepov iz točke (a) člena 75(1) in/ali

(b)

ga delno ali v celoti prerazporedi proizvajalcem:

(a)

dodatne informacije, ki jih predložijo odobrena podjetja iz člena 57, ter merila za upravne kazni ter za opustitev in umik odobritve podjetij;

(b)

določitev zneskov iz člena 55 in presežne dajatve iz člena 64 ter poročanje o teh zneskih in dajatvi;

(c)

odstopanja od datumov, določenih v členu 63.

(a)

predelovalci, ki so sklenili pogodbe s pridelovalci krme za sušenje. Kadar je pogodba posebna pogodba o delu za predelavo krme, ki jo dobavi pridelovalec, vsebuje klavzulo, ki določa obveznost predelovalnih podjetij, da proizvajalcu plačajo pomoč, prejeto za količine, predelane v skladu s pogodbo;

(b)

podjetja, ki predelujejo lastne pridelke ali, pri skupinah, pridelke svojih članov;

(c)

podjetja, ki pridobivajo svoje zaloge od fizičnih ali pravnih oseb, ki so sklenile pogodbe s pridelovalci krme za sušenje.

(a)

najvišja stopnja vsebnosti vlage je med 11 % in 14 % in se lahko spreminja glede na obliko proizvoda;

(b)

minimalna vsebnost surovih beljakovin v suhi snovi ni manjša od:

(c)

je ustrezne in neoporečne trgovske kakovosti.

(a)

izjavah, ki jih morajo predložiti podjetja, ko zaprosijo za pomoč;

(b)

pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za odločanje o upravičenosti do pomoči, zlasti kar zadeva vodenje evidence zalog in drugih dokazil;

(c)

dodeljevanju pomoči iz tega pododdelka in predplačil ter sprostitvi varščin, predvideni v členu 87(1);

(d)

pogojih in merilih, ki jih morajo izpolnjevati podjetja iz člena 86, in kadar podjetja nabavljajo od fizičnih ali pravnih oseb, pravilih o jamstvih, ki jih morajo zagotoviti te osebe;

(e)

pogojih odobritve kupcev krme za sušenje, ki naj jih uporabijo države članice;

(f)

merilih za določanje zahtev, določenih v členu 86(2);

(g)

merilih, ki jih je treba izpolniti za sklenitev pogodb, in informacijah, ki jih morajo pogodbe vsebovati;

(h)

uporabi največje zajamčene količine, določene v členu 89;

(i)

drugih zahtevah, poleg tistih iz člena 86, zlasti glede vsebnosti karotina in vlaken.

(a)

pogojih za odobritev primarnih predelovalcev iz člena 91;

(b)

pogojih, ki jih morajo izpolnjevati odobreni primarni predelovalci glede prodajnih pogodb in obveznosti iz člena 91(1);

(c)

zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kmetje v primeru iz drugega pododstavka člena 91(1);

(d)

merilih, ki jih morajo izpolnjevati dolga lanena vlakna;

(e)

pogojih za odobritev pomoči in predplačila in zlasti dokazilo o predelavi slame;

(f)

pogojih, ki jih je treba izpolnjevati za določitev omejitev iz člena 92(2).

(a)

za škrob iz koruze, pšenice ali krompirja ter za nekatere izvedene proizvode, ki se uporabljajo v proizvodnji nekaterih proizvodov, katerih seznam sestavi Komisija;

(b)

če ni pomembnejše domače proizvodnje drugih žit za proizvodnjo škroba, za naslednje količine škroba, pridobljenega vsako tržno leto na Finskem ali Švedskem iz ječmena ali ovsa, če se zaradi tega ne poviša raven proizvodnje škroba iz teh dveh žit:

(a)

referenčne cene za posneto mleko v prahu, določene v točki (e)(ii) člena 8(1);

(b)

razmer v ponudbi posnetega mleka in posnetega mleka v prahu in pri njegovi uporabi za krmo;

(c)

gibanja cen telet;

(d)

gibanja cen konkurenčnih beljakovin v primerjavi s cenami posnetega mleka v prahu.

(a)

referenčne cene za posneto mleko v prahu ali tržne cene za prvovrstno posneto mleko v prahu, dobljeno s pršnim postopkom, če ta cena presega referenčno ceno;

(b)

tržnih cen za kazein in kazeinate na trgu Skupnosti in svetovnem trgu.

(a)

neprofitne ustanove in organizacije;

(b)

vojaške sile in enote s primerljivim položajem v državah članicah;

(c)

proizvajalci peciva in sladoleda;

(d)

proizvajalci drugih živil, ki jih določi Komisija;

(e)

za neposredno porabo koncentriranega masla.

(a)

spremljanje trga in administrativno upravljanje v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk;

(b)

izboljšanje vplivov na okolje pri gojenju oljk;

(c)

izboljšanje kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk;

(d)

sistem sledljivosti, certificiranje in zaščita kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, zlasti spremljanje kakovosti oljčnih olj, ki se prodajajo končnim porabnikom, v pristojnosti državnih uprav;

(e)

razširjanje informacij o dejavnostih, ki jih izvajajo izvajalske organizacije, da bi se izboljšala kakovost oljčnega olja.

(a)

100 % za dejavnosti na področjih iz točk (a) in (b) odstavka 1;

(b)

100 % za naložbe v osnovna sredstva in 75 % za druge dejavnosti na področju iz točke (c) odstavka 1;

(c)

75 % za delovne programe, ki jih v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo odobrene organizacije izvajalcev iz najmanj dveh držav članic proizvajalk na področjih iz točk (d) in (e) odstavka 1, in 50 % za druge dejavnosti na teh področjih.

(a)

ozaveščanje javnosti o škodljivih učinkih vseh oblik porabe tobaka, zlasti z obveščanjem in izobraževanjem, podporo zbiranju podatkov za določanje trendov porabe tobaka in pripravo epidemioloških študij o kajenju v Skupnosti ter študij o preprečevanju porabe tobaka;

(b)

posebni ukrepi za pomoč pridelovalcem tobaka pri preusmeritvi na druge pridelke ali druge gospodarske dejavnosti, s katerimi se ustvarjajo delovna mesta, ter študije o možnostih za tako preusmeritev pridelovalcev tobaka.

(a)

za letino 2002 z odbitkom 2 %, za letine 2003, 2004 in 2005 pa 3 % premije iz naslova I Uredbe (ES) št. 2075/92 do vključno letine 2005 za financiranje kakršnih koli ukrepov iz odstavka 1;

(b)

za koledarski leti 2006 in 2007 v skladu s členom 110m Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(a)

za finančni prispevek, ki ga zagotovijo države članice za ukrepe, za katere se uporablja podpora Skupnosti v skladu s tem oddelkom;

(b)

za posebne nacionalne pomoči za zaščito panjev, oslabljenih s strukturnimi ali naravnimi pogoji, ali na podlagi programov gospodarskega razvoja, razen za tiste, ki so namenjene za proizvodnjo ali trgovino.

(a)

tehnična pomoč čebelarjem in združenjem čebelarjev;

(b)

nadzor varoze;

(c)

racionalizacija sezonskih selitev panjev;

(d)

ukrepi za podporo laboratorijem, ki izvajajo analize fizikalno-kemijskih lastnosti medu;

(e)

ukrepi za podporo pri obnovi čebeljega fonda v Skupnosti;

(f)

sodelovanje s specializiranimi organi za izvajanje programov aplikativnih raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov.

(a)

oljčnega olja in namiznih oljk za proizvode iz točke (a) dela VII Priloge I;

(b)

banan;

(c)

živih rastlin.

(a)

se oblikujejo ob upoštevanju zlasti:

(b)

se lahko nanašajo predvsem na kakovost, razvrščanje, težo, velikost, pakiranje, embaliranje, skladiščenje, prevoz, predstavitev, poreklo in označevanje.

(a)

mlečne maščobe pod oznakama KN 0405 in ex 2106;

(b)

maščobe pod oznako KN ex 1517;

(c)

maščobe rastlinskega in/ali živalskega izvora pod oznakama KN ex 1517 in ex 2106.

(a)

kraj(-i) pridelave hmelja;

(b)

leto(-a) spravila pridelka;

(c)

sorta(-e).

(a)

za izpolnitev tržnih zahtev nekaterih tretjih držav ali

(b)

za proizvode, namenjene za posebno uporabo.

(a)

ne posegajo v običajno trženje proizvodov, za katere je bil izdan certifikat;

(b)

so dopolnjeni z jamstvi, da bi se izognili kakršni koli zamenjavi s temi proizvodi.

(a)

tržne standarde iz člena 113, ki vključujejo pravila glede odstopanj od standardov in predložitve podatkov, ki jih zahtevajo standardi, in uporabe standardov pri proizvodih, ki so uvoženi v Skupnost, in proizvodih, ki so izvoženi iz Skupnosti;

(b)

v zvezi z opredelitvami in oznakami, ki se lahko uporabijo pri trženju mleka in mlečnih izdelkov v skladu s členom 114(1):

(c)

v zvezi s standardi za mazave maščobe iz člena 115:

(d)

v zvezi z določbami glede trgovanja z jajci iz dela A Priloge XVI:

(e)

v zvezi z določbami glede trgovanja s perutnino iz dela B Priloge XIV:

(f)

v zvezi z določbami glede standardov za pridelavo in trgovanje z valilnimi jajci in piščanci domače perutnine iz dela C Priloge XIV:

(g)

najnižje kakovostne lastnosti proizvodov iz sektorja hmelja iz člena 117;

(h)

analitske metode, ki se uporabljajo, kadar je to ustrezno:

(i)

v zvezi uporabo kazeina in kazeinatov iz člena 119:

(a)

jih sestavljajo proizvajalci iz enega od naslednjih sektorjev:

(b)

so ustanovljene na pobudo proizvajalcev;

(c)

si prizadevajo doseči poseben cilj, ki se lahko nanaša zlasti na:

(a)

jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s pridelavo proizvodov, trgovino z njimi in/ali predelavo proizvodov iz naslednjih sektorjev:

(b)

se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jih sestavljajo;

(c)

si prizadevajo doseči poseben cilj, ki se lahko nanaša zlasti na:

(a)

raziskave, s katerimi se proizvodom doda vrednost, zlasti z novimi možnostmi uporabe, ki ne ogrožajo javnega zdravja;

(b)

študije za izboljšanje kakovosti tobaka v listih ali tobaka v balah;

(c)

raziskave na področju razvoja pridelovalnih metod, ki omogočajo manjšo rabo sredstev za zaščito rastlin ter zagotavljajo ohranjanje tal in okolja.

(a)

posamezne cilje, ki si jih take organizacije prizadevajo doseči;

(b)

poslovnik takih organizacij;

(c)

dejavnosti takih organizacij;

(d)

odstopanja od zahtev iz členov 122, 123 in 125;

(e)

odvisno od primera, učinke, ki so posledica priznanja kot medpanožne organizacije.

(a)

obračunavanje dajatev, ki imajo enak učinek kakor carine;

(b)

uporaba kakršne koli količinske omejitve ali ukrepa z enakovrednim učinkom.

(a)

žit,

(b)

riža,

(c)

sladkorja,

(d)

semen,

(e)

oljčnega olja in namiznih oljk, za proizvode pod oznakami KN 1509, 1510 00, 0709 90 39, 0711 20 90, 2306 90 19, 1522 00 31 in 1522 00 39,

(f)

lana in konoplje, za konopljo,