11.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 265/1

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 390/2007 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz peroksisulfatov (persulfatov), trenutno uvrščenih pod oznaki KN 2833 40 00 in ex 2842 90 80, s poreklom iz Združenih držav Amerike („ZDA“), Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Tajvana.

(2)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 („OP“). Glede na gibanja, pomembna za oceno škode, je Komisija analizirala podatke, ki zajemajo obdobje od 1. januarja 2003 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(3)

Po uvedbi začasnih protidampinških dajatev na uvoz persulfatov s poreklom iz ZDA LRK in Tajvana so nekatere zainteresirane stranke predložile pisne pripombe. Strankam se je na zahtevo omogočilo zaslišanje. Komisija je nadaljevala s pridobivanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(4)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi priporočila uvedbo dokončne protidampinške dajatve na uvoz persulfatov s poreklom iz ZDA, LRK in Tajvana ter dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem lahko podajo svoja stališča v zvezi s tem razkritjem.

(5)

Komisija je z upoštevanjem interesa Skupnosti poglobila preiskavo in izvedla analizo podatkov iz vprašalnikov, ki jih je po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov izpolnil uporabnik v Skupnosti.

(6)

Dodatni preveritveni obisk je bil opravljen v prostorih naslednje družbe:

(7)

Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(8)

Treba je opozoriti, da je v uvodni izjavi 14 začasne uredbe navedeno, da zadevni izdelek sestoji iz naslednjih glavnih štirih vrst izdelkov: amonijevega persulfata (NH4)2S2O8 (APS), natrijevega persulfata (Na2S2O8) (SPS/NPS), kalijevega persulfata (K2S2O8) (PPS/KPS) in kalijevega monopersulfata (2KHSO5 * KHSO4 * K2SO4) (KMPS).

(9)

En proizvajalec izvoznik v ZDA je ponovil svoj zahtevek po izključitvi KMPS iz preiskave, ker ima KMPS drugačne kemijske lastnosti in različne uporabe kot druge tri vrste izdelka. Navedeni izvoznik proizvajalec je trdil, da je bila zamenljivost vseh vrst izdelka omejena na nekatere nišne uporabe. Zato bi se pri značilnih uporabah ostalih treh vrst izdelka uporabljala samo majhna količina njegovega izvoza KMPS v Skupnost. Da bi izvoznik proizvajalec potrdil svojo trditev, je ponovno poudaril, da se je KMPS stalno prodajal po višjih cenah, kar kaže, da bi bil prodan različnim uporabnikom za drugačne uporabe kot ostale tri vrste izdelka.

(10)

Isti proizvajalec izvoznik se je skliceval na uredbo Sveta (ES) št. 2961/95 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz peroksidisulfatov s poreklom iz LRK (3). Trdil je, da zadevni izdelek v navedeni preiskavi ni vključeval KMPS, zato so začasne ugotovitve sedanje preiskave v nasprotju z ugotovitvami predhodne preiskave. Predvsem se merila za določitev zadevnega izdelka iz uvodne izjave 7 Uredbe (ES) št. 2961/95 ne bi mogla uporabljati za KMPS, kar kaže, da gre za različen izdelek. Navedeni proizvajalec izvoznik se je nadalje skliceval na protidampinško preiskavo, ki so jo izvedli organi ZDA in je zajemala persulfate, vendar ne KMPS (4).

(11)

Poleg tega je po začasnem razkritju navedeni proizvajalec izvoznik trdil, da je KMPS v zvezi s prevozom in v Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet („Direktiva o biocidih“) (5) obravnavan drugače, kot druge vrste izdelkov. Takšna različna obravnava pomeni, da gre za različna izdelka.

(12)

Nazadnje je navedeni proizvajalec izvoznik trdil, da je edino skupno merilo KMPS in ostalih treh vrst izdelka, da so „močni oksidanti“, kar je splošna opredelitev, ki se uporablja za številne druge kemikalije, kot sta vodikov peroksid in natrijev hipoklorit, ki se prav tako uporabljata kot oksidanta. Zato je treba bodisi KMPS izključiti iz sedanjega obsega izdelka bodisi vključiti še ostala sredstva za oksidiranje.

(13)

Glede domnevnih razlik v kemijskih lastnostih zgoraj navedeni proizvajalec izvoznik ni navedel nobenih novih informacij ali dokazov, pač pa samo ponovil svoje utemeljitve iz časa pred uvedbo začasnih ukrepov. Poudariti je treba, da uvodna izjava 17 začasne uredbe navaja, da ima vsaka vrsta, vključno s KMPS, drugačno kemijsko formulo. Vendar je bilo tudi ugotovljeno, da imajo kljub tem razlikam vse vrste skupno strukturo (SO3-O2) in podobne ali primerljive fizikalne in kemijske lastnosti. Tako imajo vse vrste na primer primerljiv videz (bela, kristalizirana sol), podobno specifično maso in primerljivo vsebnost aktivnega kisika. Vse vrste so bile opredeljene kot soli oksokislin žvepla z oksidacijskim stanjem VI, ki pove, kakšna je stopnja oksidacije atoma v snovi. Zato je bilo sklenjeno, da imajo vse vrste izdelka podobne kemijske lastnosti. Nobena informacija, ki jo je predložil zadevni proizvajalec izvoznik, ni spremenila navedenih ugotovitev.

(14)

Za zgornje lastnosti je bilo ugotovljeno, da so značilne za persulfate, kar jih razlikuje od drugih izdelkov. S preiskavo je bilo ugotovljeno predvsem, da je vodikov peroksid brezbarvna tekočina, ki ima drugačno kemijsko formulo kot eden od persulfatov (H2O2). Ne vsebuje žvepla, vsebnost njenega aktivnega oksidanta pa je približno 10 krat večja od vsebnosti v zadevnem izdelku. Poleg tega ima vodikov peroksid drugačna področja uporabe kot persulfati. Tudi natrijev hipoklorit ima drugačno kemijsko strukturo kot zadevni izdelek (NA+OCl–) in ne vsebuje kisik/kisik ali žveplove vezi. NA+OCl– je v trdnem stanju, vendar je na trgu običajno dosegljiv v obliki vodne raztopine. Ker sploh ne vsebuje aktivnega kisika, se uporablja pri beljenju na osnovi klora. Zato je bilo sklenjeno, da imajo prej navedeni izdelki različne lastnosti in uporabo ter niso primerljivi s persulfati. Utemeljitev, da je bila opredelitev izdelka preširoka, je bila zato zavrnjena.

(15)

Trditev, da ima KMPS bistveno drugačno končno uporabo kot ostale tri vrste izdelka, je v glavnem ponovitev utemeljitev iz časa pred uvedbo začasnih ukrepov. Proizvajalec izvoznik je predvsem trdil, da naj bi se KMPS uporabljal predvsem pri čiščenju in dezinfekciji kopalnih bazenov, medtem ko se ostalih persulfatov zaradi domnevnega draženja kože ne bi smelo uporabljati. Vendar je bilo ugotovljeno, da ustrezni evropski standardi za uporabo obdelave vode, namenjene za človeško uporabo, dovoljujejo poleg KMPS tudi ostale vrste persulfatov (6). Ugotovljeno je bilo tudi, da se ostali persulfati uporabljajo pri čiščenju in dezinfekciji ne glede draženje kože. To utemeljitev je bilo zato treba zavrniti.

(16)

Navedeni proizvajalec izvoznik je poleg tega trdil, da se KMPS ne more uporabljati v postopkih polimerizacije, ki so glavno področje uporabe ostalih vrst persulfatov. Vendar je preiskava pokazala, da se KMPS lahko uporablja v postopkih polimerizacije, zaradi česar je bilo treba to utemeljitev prav tako zavrniti. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 17 začasne uredbe, so kljub delno različnim končnim uporabam obstajale številne prekrivajoče se uporabe, kot so obdelava kovin (mikro jedkanje in dekapiranje) ter recikliranje mokromočnih papirjev. Zato je bil sklenjeno, da imajo vse vrste izdelka zelo prekrivajoče se uporabe brez jasnih ločnic.

(17)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 9, je proizvajalec izvoznik trdil da sicer obstaja določeno prekrivanje uporab, vendar to ne zadeva znatnega dela njegovega izvoza, zato ga je treba šteti za zanemarljivega. V zvezi s tem je treba opozoriti, da med OP zaradi slabega sodelovanja zadevnih uporabnikov in nedostopnosti ustreznih podatkov ni bilo mogoče določiti natančne potrošnje za vsako vrsto izdelka glede na njegovo posebno uporabo. Zadevni proizvajalec izvoznik v zvezi s tem ni predložil zadostnih dokazov, ampak samo nepodprte ocene. Poleg tega sta v sedanji preiskavi sodelovala samo dva uporabnika, ki predstavljata manjši del celotne potrošnje (7 %). V vsakem primeru je natančen obseg uporabe za določene namene v določenem obdobju nepomemben. Ali je lahko določena vrsta izdelka namenjena za posebno uporabo, je treba določiti na podlagi fizikalnih, tehničnih in kemijskih lastnosti. Uporabniki lahko v določenem času uporabljajo določeno vrsto izdelka, vendar jo lahko za enako uporabo preprosto zamenjajo za drugo. To utemeljitev je bilo zato treba zavrniti.

(18)

V zvezi z različnimi ravnmi cen različnih vrst izdelkov je že v uvodni izjavi 17 začasne uredbe določeno, da razlike v ravni cen med vrstami izdelkov per se ne upravičujejo sklepne ugotovitve, da je treba posamezno vrsto izdelka šteti za različen izdelek. Čeprav je res, da so prodajne cene KMPS višje kot cene drugih persulfatov, pa obstajajo tudi razlike v ceni med ostalimi tremi vrstami izdelka. Treba je opozoriti, da so navedene razlike vidne v vseh državah proizvajalkah, vključno s Skupnostjo. Različne ravni cen se lahko v glavnem pojasnijo z omejenim številom proizvajalcev KMPS po vsem svetu (v Skupnosti, ZDA in delno v LRK) in niso nujno odraz proizvodnih stroškov. Zato, in ob upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev o nejasnih ločnicah med različnimi uporabami različnih vrst izdelka, je bilo treba zavrniti tudi to trditev.

(19)

Opozoriti je treba, da so bile utemeljitve glede različne obravnave KMPS in ostalih treh vrst izdelka v zvezi s pakiranjem za prevoz in v skladu z Direktivo o biocidih predložene po preteku zahtevanih rokov, tj. po uvedbi zaščitnih ukrepov. V vsakem primeru pa je preiskava pokazala, da so standardi pakiranja za vse vrste dejansko enaki, vendar v skladu z različnimi uvrstitvami. Poleg tega standardi pakiranja kot taki niso bili odločilno merilo za odločitev, ali so različne vrste izdelka dejansko en sam izdelek. Kot je navedeno zgoraj, so glavna merila za opredelitev zadevnega izdelka v protidampinški preiskavi njegove osnovne kemijske, tehnične in fizikalne lastnosti ter končne uporabe.

(20)

V zvezi z direktivo o biocidih je treba opozoriti, da različna obravnava izhaja iz dejstva, da je industrija Skupnosti začela postopke registracije, ki jih navedena direktiva zahteva za KMPS, ne pa tudi za ostale tri vrste izdelka. V nasprotju s trditvijo zadevnega proizvajalca izvoznika postopki registracije za ostale tri vrste niso bili začeti zaradi premislekov, ki niso bili povezani z njihovimi kemijskimi lastnostmi in končnimi uporabami. Stroške registracije za KMPS sta si delila dva glavna proizvajalca tega izdelka (eden v Skupnosti in drugi v ZDA), vendar pa so bili postopki registracije dragi in zamudni ter bi se lahko ceneje in učinkoviteje izvedli v širšem okviru nove evropske uredbe o kemikalijah (REACH), ki je začela veljati 1. junija 2007 (7). Zato različne obravnave v skladu z direktivo o biocidih ni mogoče šteti za dokaz različnosti vrst izdelkov na podlagi njihovih kemijskih lastnosti in/ali uporab. Zato različna obravnava pri opredelitvi izdelka ni bila pomembna, trditev proizvajalca izvoznika v zvezi s tem pa je bila zavrnjena.

(21)

Glede ugotovitev preiskav v zvezi z zadevnim izdelkom, navedenih v uvodni izjavi 10, je treba opozoriti, da KMPS v nobeni od teh preiskav ni bil izrecno izključen, tj. nobenih ugotovitev ni, ki bi potrjevale, da so imeli KMPS in ostale tri vrste izdelkov različne kemijske lastnosti in končne uporabe ter se jih zato ne bi moglo šteti za en izdelek. KMPS ni bil vključen v navedenih pritožbah (ali peticijah, če ustreza), ker se ga med OP navedene preiskave (Skupnost) bodisi ni izvažalo bodisi ga domača industrija, ki pritožbo vlaga (ZDA), v tem času ni proizvajala.

(22)

Posebej je treba opozoriti, da merila, navedena v uvodni izjavi 7 Uredbe (ES) št. 2961/95 (o uvedbi dokončnih ukrepov na uvoz peroksidisulfatov s poreklom iz LRK), niso namenjena razlikovanju med KMPS na eni strani in ostalimi tremi vrstami izdelka na drugi strani, ampak opredeljujejo glavne skupne lastnosti vseh treh vrst, ki so zadevni izdelek v preiskavi. Zato so prirejena za tri vrste zadevnega izdelka in niso izčrpna. Vendar se glavne ugotovitve uporabljajo tudi za KMPS, tj., da so osnovne lastnosti (anion persulfata) ter končne uporabe (iniciator in sredstvo za oksidiranje) enake, da so do določene mere zamenljive ter da razlike v ceni niso pomembne. Glede zadnjega merila, pomembnosti v proizvodnih postopkih industrije na koncu proizvodne verige, je proizvajalec trdil, da KMPS za svoje uporabnike pomeni visok odstotek njihovih proizvodnih stroškov. V zvezi s tem je bilo med preiskavo ugotovljeno (uvodne izjave 112 do 120), da čeprav KMPS pomeni visok delež stroškov, je učinek na donosnost uporabnikov zanemarljiv. V vsakem primeru pa to institucijam Skupnosti ne bi smelo preprečiti, da KMPS štejejo za zadevni izdelek, glede na zgornje ugotovitve, da so vse vrste izdelka zamenljive.

(23)

Nazadnje je treba opomniti, da nobena od zainteresiranih strank, predvsem noben kitajski proizvajalec izvoznik KMPS, ni izpodbijala opredelitve izdelka v sedanjem postopku ali nasprotovala vključitvi KMPS v obseg izdelka sedanje preiskave.

(24)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasne sklepne ugotovitve iz uvodne izjave 17 začasne uredbe, da je treba v tem postopku vse štiri vrste šteti za en izdelek, potrdijo.

(25)

Ker v zvezi s podobnim izdelkom ni bilo pripomb, se uvodni izjavi 18 in 19 začasne uredbe potrdita.

(26)

Ker pripomb v zvezi s splošno metodologijo ni bilo, se uvodne izjave od 20 do 39 začasne uredbe potrdijo.

(27)

Po začasnem razkritju je en proizvajalec izvoznik trdil, da je odbitek v skladu s členom 2(10)(i) iz uvodne izjave 47 začasne uredbe povzročil dvojno štetje dobička, ki ga je ustvaril njegov povezan trgovec v Švici. Vendar proizvajalec izvoznik svoje trditve ni dokazal, s ponovnim preverjanjem pa v izračunu dvojno štetje ni bilo ugotovljeno.

(28)

Ker ni bilo nobene druge pripombe glede ugotovitve dampinga v zvezi z ZDA, se uvodne izjave od 40 do 50 začasne uredbe potrdijo.

(29)

Dva proizvajalca izvoznika, ki jima je bila tržnogospodarska obravnava (TGO) zavrnjena, sta oporekala sklepnim ugotovitvam Komisije. Vendar nista predložila nobenih novih utemeljitev, zato se sklepne ugotovitve iz začasne uredbe v zvezi s TGO za navedena proizvajalca izvoznika ne spremenijo.

(30)

Poleg tega je eden od navedenih dveh proizvajalcev izvoznikov trdil, da mu je treba, tudi če se sklep o nedodelitvi TGO ne spremeni, odobriti individualno obravnavo („IO“). Vendar proizvajalec izvoznik ni mogel dokazati, da so bile njegove poslovne odločitve sprejmete kot odziv na tržne razmere in brez večjega vmešavanja države, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 56 začasne uredbe. Iz enakih razlogov ni mogoče izključiti, proizvajalec izvoznik pa ni dokazal drugače, da bi vmešavanje države omogočalo izogibanje ukrepom, če se navedenemu proizvajalcu izvozniku določi individualna stopnje dajatve. Zato se v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe sklep o neodobritvi IO temu proizvajalcu izvozniku ne spremeni.

(31)

Uvodna izjava 53 začasne uredbe v zvezi z enim od treh proizvajalcev izvoznikov, ki jim je bil TGO odobren, navaja, da je treba proučiti tudi naknadne informacije, ki jih v tej fazi še ni bilo mogoče v celoti pregledati. Do tedaj prejete informacije in informacije, ki so bile prejete po objavi začasne uredbe, so bile proučene, v prostorih proizvajalca izvoznika pa je bil zaradi njihove preveritve opravljen preveritveni obisk. Na podlagi novih informacij, ki so bile razkrite med zadnjimi postopki preiskave, je prišlo do znatnih sprememb v dejanskem stanju, na podlagi katerega je bila izvedena ocena meril 1 in 2.

(32)

Glede merila 1 je bilo ugotovljeno, da je proizvajalec izvoznik predhodno prikril nekatere bistvene informacije v zvezi s svojimi sedanjimi upravljavci in lastniki ter njihovo vlogo v družbi pred privatizacijo. Navedena namerna opustitev meče dvom na vse predložene informacije glede privatizacije. Poleg tega družba ni prepričljivo pojasnila, na kakšni podlagi ji je od države nadzorovana banka odobrila dve posojili z zmanjšano obrestno mero, kar kaže na vmešavanje države. Zadevni posojili prvotno nista bili pregledani, ker sta bili odobreni po koncu OP. Vendar sta očitno vplivali na sedanje stanje družbe, zato se je v skladu z zadevno sodno prakso zdelo primerno, da se ju upošteva. Zaradi navedenih razlogov, ki temeljijo na informacijah, ki v prvotni preiskavi o TGO službam Komisije niso mogle biti znane, vmešavanja države v vodenje družbe ni več mogoče izključiti, družba pa ni dokazala drugače.

(33)

V zvezi z merilom 2 je bilo ugotovljeno, da so bili začetni finančni stroški v računovodskih izkazih proizvajalca izvoznika podcenjeni, kar pomeni kršitev splošnih pravil o poslovnih dogodkih, predvsem pa mednarodnega računovodskega standarda (MRS) št. 23. Treba je opozoriti, da je napačno poročilo o posojilih družbe v njenem zahtevku za TGO v tej točki resno ogrozilo prvotno preiskavo in da ugotovljena neskladja v začetnih fazah postopka službam Komisije zato niso mogla biti znana.

(34)

Ob upoštevanju navedenega je bilo sklenjeno, da se zahtevek navedenega proizvajalca izvoznika za TGO zavrne. Zadevni proizvajalec izvoznik je bil o tem obveščen in je imel možnost dati pripombe na te ugotovitve. Zato je bilo treba po enaki metodologiji, kot je opisana v uvodnih izjavah 96 začasne uredbe, ponovno izračunati stopnjo dampinga za vse proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren.

(35)

En proizvajalec izvoznik, ki mu je bil odobren TGO, je vložil dva zahtevka v zvezi z izračunom svoje normalne vrednosti in izvozne cene, ki pa nista bila dovolj podkrepljena, da bi upravičila prilagoditev. Naslednja trditev navedenega proizvajalca izvoznika glede prenosa določenih stroškov logistike njegovega povezanega uvoznika na skupni promet družbe namesto na promet zadevnega izdelka, ker sta povezana s splošnim prestrukturiranjem družbe med OP, je bila podprta z zadostnimi dokazi in je bila sprejeta. Vsekakor pa je treba po popravkih v zvezi s seznamom posameznih transakcij, ki jih je njegov povezani uvoznik v Skupnosti predložil v podporo cen pri nadaljnji prodaji persulfata v Skupnosti, stopnjo dampinga proizvajalca izvoznika ponovno izračunati.

(36)

Ob upoštevanju navedenega so stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, naslednje:

(37)

Ker ni bilo nobene druge pripombe glede opredelitve dampinga v zvezi z LRK, se druge uvodne izjave od 51 do 97 začasne uredbe potrdijo.

(38)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je po začasnem razkritju ponovno vložil dva zahtevka za prilagoditev stopnje trgovine in provizij, kot je že navedeno v uvodnih izjavah 101 in 102 začasne uredbe. Vendar se pojasnila proizvajalca izvoznika niso bistveno razlikovala od predhodno prejetih pojasnil in zato niso bila prepričljiva. Proizvajalec izvoznik predvsem ni obravnaval nekaterih utemeljitev v podporo sklepu o zavrnitvi njegovih zahtevkov, kot so bile razkrite v začasni uredbi, in je delno nasprotoval izjavam, danim med preveritvenim obiskom v njegovih prostorih.

(39)

Ker ni bilo nobene druge pripombe glede opredelitve dampinga v zvezi s Tajvanom, se uvodne izjave od 98 do 105 začasne uredbe potrdijo.

(40)

En proizvajalec izvoznik iz ZDA je ponovno poudaril, da je treba iz opredelitve industrije Skupnosti izključiti proizvajalca Skupnosti, ki zadevni izdelek uvaža od svoje povezane družbe v LRK. Trdil je, da bi bila že selitev proizvodnje v tretjo državo, ki je v postopku protidampinške preiskave, dovolj za ugotovitev, da je bil zadevni proizvajalec zaščiten pred učinki dampinškega uvoza. Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da se je zadevni proizvajalec obnašal drugače kot nepovezan uvoznik v Skupnosti, kar potrjuje njegova naložbena dejavnost V LRK.

(41)

Šteje se, da selitev proizvodnje proizvajalca Skupnosti sama po sebi še ni zadosten razlog za izključitev navedenega proizvajalca iz opredelitve industrije Skupnosti. Dejansko je treba najprej ugotoviti, ali je bil zadevni proizvajalec Skupnosti zaščiten pred učinki dampinškega uvoza. V zvezi s tem je bilo v uvodnih izjavah 106 in 151 začasne uredbe ugotovljeno, da je bila količina, uvožena od povezane družbe v LRK, majhna in je bila opravljena zgolj za ohranitev strank po svetu. Zadevni uvoz je znašal manj kot 7 % celotne prodaje navedenega proizvajalca na trgu Skupnosti. To kaže, da je bil zadevni proizvajalec zavezan proizvodnji v Skupnosti in je bil uvoz bolj dejanje samoobrambe. Glede naložbe proizvajalca Skupnosti v LRK proizvajalec izvoznik pritožnik ni pojasnil svoje trditve, kako naj bi ta naložba dejansko ščitila proizvajalca Skupnosti pred učinki dampinškega uvoza. Navedene trditve je bilo zato treba zavrniti.

(42)

Isti proizvajalec izvoznik je trdil, da so eno od glavnih meril za ugotovitev, da je zadevni proizvajalec Skupnosti del industrije Skupnosti, cene, ki naj bi bile pri nadaljnji prodaji v Skupnosti višje kot cene uvoza iz LRK. Proizvajalec izvoznik je trdil, da je treba cene pri nadaljnji prodaji primerjati s povprečno uvozno ceno vseh zadevnih držav in ne samo s tistimi iz LRK.

(43)

Vendar je raven cene pri nadaljnji prodaji samo dodatni element, ki je bil upoštevan (glej tudi uvodno izjavo 106 začasne uredbe). Cena pri nadaljnji prodaji kaže, da proizvajalec Skupnosti ni nelojalno nižal cen svojih Kitajskih tekmecev, kar bi škodilo industriji Skupnosti.

(44)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s proizvodnjo in industrijo Skupnosti, se uvodna izjava 106 začasne uredbe potrdi.

(45)

En proizvajalec izvoznik v ZDA je zahteval, da se treba njegov izvoz povezanemu uporabniku v Skupnosti izključi iz opredelitve celotne porabe v Skupnosti, ker navedena prodaja ni bila opravljena na „prodajnem trgu“.

(46)

Poraba je opredeljena kot celoten uvoz v Skupnost iz vseh virov in vsa prodaja zadevnega izdelka industrije Skupnosti na trgu Skupnosti. Dejstvo, da so uvoz opravile povezane družbe v Skupnosti ni pomembno in ne preprečuje upoštevanja navedene prodaje pri izračunavanju celotne porabe Skupnosti. Trditev proizvajalca izvoznika v zvezi s tem je bila zato zavrnjena.

(47)

Ker v zvezi s porabo Skupnosti ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 107, 108 in 109 začasne uredbe potrdijo.

(48)

Dva proizvajalca iz ZDA sta trdila, da je treba za ocenitev škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, uvoz persulfatov iz ZDA dekumulirati. Oba proizvajalca izvoznika sta trdila, da so bile uvozne cene iz ZDA na višji stopnji in kažejo drugačne trende kot uvozne cene iz LRK in Tajvana. To bi pomenilo, da je bil izdelek, izvožen iz ZDA, prodan pod drugačnimi tržnimi pogoji. Poleg tega je en proizvajalec izvoznik trdil, da je treba njegovo prodajo povezanemu uporabniku v Skupnosti upoštevati ločeno, ker je bila opravljena pod drugačnimi tržnimi pogoji in kaže drugačne trende. Tako je ta proizvajalec izvoznik trdil, da se obseg uvoza iz ZDA nepovezanim strankam ni povečal, ali pa se je povečal samo neznatno. Oba proizvajalca izvoznika sta zahtevala, da je treba razkriti uvozne cene za zadevno državo.

(49)

V zvezi s cenami, in kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 112 začasne uredbe, je bilo ugotovljeno, da so v obravnavanem obdobju izvozne cene iz LRK, Tajvana in ZDA kazale enak trend (nižanje) ter so znatno nelojalno nižale cene Skupnosti. Opozoriti je treba, da so začasne sklepne ugotovitve utemeljene na preverjenih dejanskih podatkih o izvozu, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki. Zadevni podatki so najzanesljivejši vir informacij, ki so na voljo. Povprečno izvozno ceno, ki sta jo predložila proizvajalca izvoznika, je treba zato zavrniti.

(50)

Za vsako zadevno državo so bile določene naslednje povprečne uvozne cene. Spodnja tabela kaže, da so imele uvozne cene vseh zadevnih držav podoben, padajoč trend.

Tabela 1

Povprečne uvozne cene za zadevno državo

(51)

V zvezi z obsegom uvoza se ugotovitve iz uvodne izjave 111 začasne uredbe potrdijo, tj. obseg izvoza iz ZDA v smislu člena 3(4) osnovne uredbe je bil znaten in se je povečeval. Izvoz iz ZDA je bil v znatni meri dampinški in je kazal na znatno nelojalno nižanje cen. Vse vrste izdelka sta iz ZDA izvozila dva sodelujoča proizvajalca izvoznika in polovica KMPS je bila izvožena nepovezanim strankam. Zato je bilo sklenjeno, da je bil izdelek, izvožen iz ZDA, prodan po istih prodajnih poteh enakim vrstam strank v Skupnosti kot izdelek, ki ga proizvaja in prodaja industrija Skupnosti na trgu Skupnosti, ter izdelek, uvožen iz ostalih zadevnih držav.

(52)

Tudi če bi bila prodaja KMPS zadevnega proizvajalca izvoznika povezanemu uvozniku v Skupnosti izključena iz analize, to ne bi spremenilo splošne slike. Tržni delež ZDA bi še vedno bil nad pragom de minimis in bi kazal trend povečanja. Podobno bi uvozne cene še naprej kazale trend nižanja.

(53)

Na podlagi navedenega trditev dveh proizvajalcev izvoznikov, da je treba pri ocenjevanju znatne škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, uvoz iz ZDA dekumulirati, ni bila upravičena in je bila zato zavrnjena.

(54)

En proizvajalec je trdil, da se je ob upoštevanju daljšega obdobja, kot je bilo obdobje, zajeto v tej preiskavi, uvoz od njegovega dobavitelja s Tajvana zmanjšal. Vendar uvoznik ni predložil nobenih številk, ki bi potrdile njegovo trditev, niti navedel obdobja, na katerega se je skliceval. Poleg tega imajo institucije Skupnosti dolgo prakso, da v analizi trendov upoštevajo obdobje, zajeto v OP, ter tri ali štiri predhodna leta, kar se šteje za primerno obdobje za oceno trendov, zato ni nobenega objektivnega razloga za odstopanje od te prakse. Treba je tudi opozoriti, kot je prikazano v uvodni izjavi 114 začasne uredbe (tabela 2), da se je med obravnavanim obdobjem uvoz iz Tajvana povečal za skoraj 20 %, kar je med obravnavanim obdobjem pomenilo tudi rahlo povečanje tržnega deleža (glej uvodno izjavo 115 začasne uredbe). Uvoznik ni predložil nobenih drugih razlogov, zakaj bi bilo treba Tajvan dekumulirati od ostalih zadevnih držav, niti ni takega razloga odkrila preiskava. Trditev uvoznika v zvezi s tem je bilo zato treba zavrniti.

(55)

Ker glede tega ni bilo nobenih nadaljnjih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav od 110 do 113 začasne uredbe potrdijo.

(56)

Ob upoštevanju ugotovitev uvodnih izjav od 31 do 34 je bilo v analizo obsega uvoza treba vključiti ugotovljeni dampinški izvoz kitajskega proizvajalca izvoznika in ustrezno prilagoditi tržni delež in cene iz LRK ter vrednosti v tabelah od 2 do 4 (uvodne izjave 114 do 116 začasne uredbe):

Tabela 2

Uvoz iz zadevnih držav

(57)

Uvoz iz zadevnih držav se je povečal za 53 % med letom 2003 in OP. Medtem, ko je zadevni uvoz leta 2003 znašal 9 839 ton, je med OP dosegel raven 15 065 ton. Povečanje uvoza je bilo še posebej opazno med letoma 2003 in 2004, kjer se je povečal za 38 %.

Tabela 3

Tržni delež zadevnih držav

(58)

Tržni delež zadevnih držav se je med letom 2003 in OP povečal s 25,3 % na 36,1 %, tj. za 10,8 odstotne točke. Povečanje je bilo zlasti opazno med letoma 2003 in 2004, ko se je za 7 odstotnih točk.

Tabela 4

Cene zadevnega uvoza

(59)

Od leta 2003 do OP so se cene uvoza iz zadevnih držav znižale za 13 %. Tako so se z 902 EUR/tono leta 2003 znižale na 784 EUR/tono med OP.

(60)

Ker v zvezi s tem ni bilo nobenih drugih pripomb, se ugotovitve in sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav od 114 do 119 začasne uredbe potrdijo.

(61)

Dva proizvajalca izvoznika iz ZDA sta trdila, da je med obdobjem OP industrija Skupnosti dosegala „običajne“ stopnje dobička, v vsakem primeru pa ni imela izgube, zato ni mogoče skleniti, da je med OP utrpela znatno škodo. Poleg tega je en proizvajalec izvoznik iz ZDA trdil, da bi tudi visoke stopnje dobička, ustvarjene leta 2003, lahko kazale, da industrija Skupnosti ni utrpela nobene znatne škode.

(62)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe mora učinek dampinškega uvoza vključevati oceno vseh pomembnih dejavnikov in indeksov, ki vplivajo na položaj industrije Skupnosti. V zvezi s tem ni odločilen noben posamezen dejavnik. Analiza stanja industrije Skupnosti zato ni omejena samo na donosnost industrije Skupnosti, ampak mora vključevati vse dejavnike, navedene v navedenem členu. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 131 začasne uredbe, se je med obravnavanim obdobjem donosnost znatno zmanjšala, tj. za 80 %, kar je povzročilo dramatično poslabšanje finančnega stanja industrije Skupnosti. V tem smislu ni bilo pomembno, ali je industrija Skupnosti izgube ustvarila med OP. Prav tako je treba opozoriti, da je bila običajna stopnja dobička, ki bi jo industrija Skupnosti lahko ustvarila brez dampinškega uvoza, določena v uvodni izjavi 169 začasne uredbe ter potrjena v uvodni izjavi 154 v nadaljevanju, in sicer na 12 %, kar je znatno nad stopnjo dobička, ustvarjeno med OP.

(63)

V zvezi s trditvijo, da bi visoke stopnje dobička, ustvarjenega leta 2003, lahko pomenile, da industrija Skupnosti ni utrpela nobene znatne škode, je treba opozoriti, da bi bil trend še vedno zelo negativen tudi ob neupoštevanju stopenj dobička, ustvarjenih v navedenem letu. Dobiček se je tako med letom 2004 in OP zmanjšal za skoraj 60 %. Zato to ne bi spremenilo splošnih sklepnih ugotovitev, da je industrija Skupnosti med OP utrpela znatno škodo.

(64)

En proizvajalec izvoznik iz ZDA je trdil, da se je donosnost industrije Skupnosti lahko zmanjšala zaradi 830 milijonov EUR vrednega odpisa neopredmetenih sredstev, povezanih z nakupom Laporta leta 2005. Vendar je treba opozoriti, da je bil v celotnem obravnavanem obdobju trend zmanjševanja donosnosti, opisan v začasni uredbi, stalen in ni bil vezan na določeno leto. Poleg tega je preiskava pokazala, da je stroške za nakup Laporta kril holding ne pa Degussa Initiators Co., Ltd. Ta dejavnik torej ni imel nobenega učinka na trend donosnosti, kot je navedeno v začasni uredbi.

(65)

Poleg tega je en proizvajalec izvoznik iz ZDA trdil, da je analiza škode temeljila na napačnih pričakovanjih industrije Skupnosti, da bo njena stopnja dobička nad povprečjem te industrije. V zvezi s to utemeljitvijo je treba najprej opozoriti, da je iz uvodnih izjav 120 do 139 začasne uredbe razvidno, da je analiza škode med obravnavanim obdobjem temeljila na razvoju vseh kazalnikov škode, torej na dejanskem stanju industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem, rezultat pa je bil opis objektivnega stanja, ki je temeljilo na preverjenih dejanskih podatkih. Z drugimi besedami, pričakovanja industrije Skupnosti kot taka niso bila podlaga za analizo škode, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(66)

En uporabnik je trdil, da na trgu Skupnosti ni bilo padca cen, vendar za svojo trditev ni predložil dokazov. Ker so preverjene predložene informacije zadevnih proizvajalcev izvoznikov in industrije Skupnosti jasno kazale na padajoči trend povprečnih prodajnih cen med obravnavanim obdobjem, bo trditev treba zavrniti.

(67)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s položajem industrije Skupnosti, se uvodne izjave od 120 do 139 začasne uredbe potrdijo.

(68)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z učinki dampinškega uvoza, se ugotovitve iz uvodnih izjav 141 do 143 začasne uredbe potrdijo.

(69)

Oba proizvajalca izvoznika iz ZDA sta trdila, da je škodo industriji Skupnosti lahko povzročil uvoz iz drugih držav, predvsem iz Turčije, in sicer zlasti v zvezi s cenami, ki so bile domnevno nižje kot cene v ZDA. Trdila sta predvsem, da je bil navedeni uvoz znaten in po dampinških cenah, ki so nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. Oba proizvajalca izvoznika sta trdila, da je uvoz iz Turčije industriji Skupnosti povzročil vsaj tako škodo kot uvoz iz ZDA, če ne večje.

(70)

Najprej je treba opozoriti, da Turčija ni bila vključena v pritožbo, ker pritožniki niso odkrili nobenega dokaza o škodljivem dampingu iz Turčije. Komisija na začetku tega postopka ni imela nobenih dokazov, ki bi nasprotovali izjavi pritožnikov. Drugič, ob upoštevanju povprečnih cen iz trgovinske statistike Eurostata se morda lahko zdi, da so turške cene nižje od cen v ZDA, vendar je to lahko posledica razlike med izvoznimi prodajnimi programi obeh držav. Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da je uvoz iz ZDA sestavljen pretežno iz KMPS, medtem ko na začetku postopka niti med preiskavo ni bil predložen noben dokaz, da gre pri izvozu iz Turčije v Skupnost za podoben prodajni program. Zato na podlagi razlik v povprečnih Eurostatovih cenah ni mogoče sprejeti nobene sklepne ugotovitve. Nazadnje je treba opozoriti, da tudi proizvajalca izvoznika nista predložila nobenega takega dokaza.

(71)

Pri analiziranju stanja industrije Skupnosti so bili učinki dampinškega uvoza iz vseh treh zadevnih držav iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah od 48 do 55, ocenjeni kumulativno. Na podlagi tega se je štelo za neprimerno, da se analiza vzročne zveze za vsako zadevno državo utemelji posebej. Vendar sta, tudi če se uvoz iz ZDA upošteva posebej, uvozna trenda iz ZDA in Turčije različna. Medtem ko se je med obravnavanim obdobjem uvoz iz Turčije znatno zmanjšal (tj. za 42 %), sta se uvoz iz ZDA in njen tržni delež povečala. V zvezi s cenami ni proizvajalec izvoznik predložil nobenega dokaza za damping iz Turčije, pa tudi sicer dokazov za to ni bilo na voljo. V zvezi z nelojalnim nižanjem cen je bilo na podlagi dokazov, ki so bili na voljo, ugotovljeno, da je bil izvozni program iz Turčije drugačen od tistega iz ZDA, predvsem pa v Turčiji ni bilo proizvodnje KMPS. Primerjava povprečnih cen iz ZDA brez izvoza KMPS ter povprečnih izvoznih cen iz Turčije je razkrila, da so bile turške cene višje kot ameriške.

(72)

Na podlagi navedenega se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav od 144 do 148 začasne uredbe potrdijo.

(73)

Več zainteresiranih strank je ponovilo trditve, da je en proizvajalec Skupnosti zadevni izdelek dampinško uvažal od svoje povezane družbe v LRK in tako nelojalno nižal prodajne cene industrije Skupnosti ter povzročil padec cen na trgu Skupnosti. Vsa škoda bi bila zato posledica navedenega uvoza in torej samopovzročena.

(74)

Uvoz industrije Skupnosti od svoje povezane družbe v LRK je pomenil samo manjši del porabe Skupnosti (manj kot 4 %) in manj kot 8 % prodaje zadevnega proizvajalca Skupnosti ter je bil opravljen zgolj za ohranitev strank po svetu, ki bi sicer zadevni izdelek po dampinških cenah kupile od kitajskih dobaviteljev. Nobena od navedenih zainteresiranih strank ni predložila dokazov ali pojasnila, kako naj bi bila ta relativno majhna količina (v primerjavi z dampinškim uvozom nepovezanim strankam v Skupnosti) glavni dejavnik za padec cen na trgu Skupnosti, zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(75)

En proizvajalec izvoznik iz ZDA je trdil, da za trend zmanjševanja naložbenih dejavnosti industrije Skupnosti, prikazan v tabeli 8 začasne uredbe, ni kriv dampinški uvoz, ampak večja naložbena dejavnost enega od proizvajalcev Skupnosti v svoji povezani družbi v LRK.

(76)

Treba je opozoriti, da so bile neizkoriščene zmogljivosti industrije Skupnosti visoke, saj so med OP dosegle skoraj 30 %. V teh okoliščinah in ob upoštevanju, da se je dampinški uvoz v obravnavanim obdobju znatno povečal ter prevzel del tržnega deleža industrije Skupnosti, se je štelo, da bi bila naložba v povečanje proizvodne zmogljivosti na trgu Skupnosti nerazumna. Vendar so bile, kot je navedeno v uvodni izjavi 129 začasne uredbe, izvedene naložbe za ohranitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti. V takih okoliščinah se je glede na dampinški uvoz štelo, da gre za razumno poslovno odločitev. Zato je bilo sklenjeno, da zmanjšanje naložbenih dejavnosti na trgu Skupnosti ni bilo povezano z naložbenimi dejavnostmi tega proizvajalca na kitajskem trgu ter utrpljena škoda zato ni samopovzročena. To utemeljitev je bilo zato treba zavrniti.

(77)

En nepovezan uvoznik je trdil, da so se proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščanje zmogljivosti zmanjšale zaradi povezave enega od proizvajalcev Skupnosti z enim od proizvajalcev izvoznikov v LRK. Ta uvoznik je trdil, da bi povezani kitajski proizvajalec zalagal jugovzhodni azijski trg s cenovno nižjim persulfatom, ki ga proizvaja povezana družba v LRK, posledično pa bi proizvajalec Skupnosti znatno zmanjšal svoj izvoz na to področje, kar bi lahko povzročilo zmanjšanje obsega proizvodnje v Skupnosti.

(78)

Treba je opozoriti, da so trendi glede obsega proizvodnje, zmogljivosti in izkoriščanja zmogljivosti, prikazani v uvodni izjavi 120 začasne uredbe (tabela 5), povezani z obsegom proizvodnje izdelkov, prodanih v Skupnost. Domnevno zmanjšanje izvoza enega proizvajalca Skupnosti zato ni imelo učinka in je bilo treba trditev uvoznika zavrniti.

(79)

Eden od proizvajalcev izvoznikov iz ZDA je trdil, da zvišanje proizvodnih stroškov kot verjetnega vzroka škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, v začasni uredbi ni bilo obravnavano.

(80)

To trditev je bilo treba zavrniti. Razlog za zvišanje stroškov na enoto industrije Skupnosti je izpostavljen v uvodni izjavi 125 začasne uredbe. Zato je to posledica manjšega obsega proizvodnje zaradi dampinškega uvoza pri stabilnih zmogljivostih. Splošni stroški so bili zato preneseni na zmanjšan obseg proizvodnje, kar je povzročilo višje stroške na enoto. Ker gre za neposredno povezavo na dampinški uvoz, je bilo treba utemeljitev proizvajalca izvoznika zavrniti.

(81)

Poleg tega je isti proizvajalec izvoznik iz ZDA trdil, da bi bilo treba razloge za visoke stopnje donosnosti leta 2003 natančneje analizirati in upoštevati v analizi vzrokov.

(82)

Ta proizvajalec izvoznik tudi ni predložil nobenega pojasnila ali dokaza, kako naj bi stopnje donosnosti leta 2003 prekinile vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Vprašanje ali bi leta 2003 ustvarjene stopnje donosnosti pomenile, da industrija Skupnosti med OP ni utrpela znatne škode, je obravnavano v uvodni izjavi 63.

(83)

Drug proizvajalec izvoznik iz ZDA je trdil, da je za zvišanje stroškov in posledično zmanjšanje donosnosti industrije Skupnosti med OP kriv nakup družbe, ki ga je izvedel eden od proizvajalcev Skupnosti, ter posledično znaten odpis neopredmetenih sredstev v njunih računovodstvih.

(84)

Vendar je trend zmanjševanja donosnosti iz tabele 9 uvodne izjave 130 začasne uredbe stalen in ni povezan z določenim letom v obravnavanem obdobju. Poleg tega je preiskava pokazala, da stroška nakupa ni nosil proizvajalec Skupnosti ampak njegov holding. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(85)

En uporabnik je trdil, da so kitajski proizvajalci, povezani z industrijo Skupnosti, zadevni izdelek na trgu Skupnosti nudili po stopnjah, ki so bile precej nad tržnimi cenami, obenem pa so bili isti proizvajalci sposobni ponuditi izdelek po znatno nižjih cenah na katerem koli drugem trgu in celo pod ravnmi cen njihovih konkurentov na trgih tretjih držav. Ta uporabnik je trdil, da bi zadevni proizvajalci morali vedeti, da so ponudbe po taki ceni nesprejemljive za vsako potencialno stranko in da industrija Skupnosti preko svojih povezav s temi proizvajalci določenim strankam v Skupnosti proizvoda namenoma ni prodajala. Zato je zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža na trgu Skupnosti bolj posledica tega nekonkurenčnega vedenja kot dampinškega uvoza.

(86)

Ugotovljeno je bilo, da je med OP samo eden od navedenih proizvajalcev izvoznikov izvažal zadevni izdelek v Skupnost. Utemeljitve v zvezi z ostalimi proizvajalci niso bile pomembne in so bile zavrnjene.

(87)

Proizvajalec iz LRK je med OP res izvažal zadevni izdelek (glej tudi uvodno izjavo 74). Vendar je bilo ugotovljeno, da so bile njegove poslovne odločitve sprejete povsem neodvisno od zadevnega proizvajalca Skupnosti, predvsem pa ni bilo nobenega dogovora o cenovni strategiji na trgu Skupnosti. Zadevni uporabnik za svojo trditev, da je bila za poslovne odločitve svojega povezanega proizvajalca izvoznika odgovorna industrija Skupnosti, ni predložil nobenega dokaza. Zato je bila trditev na podlagi informacij, ki so na voljo, zavrnjena.

(88)

Poleg tega je treba opozoriti, da je bil dokaz v zvezi s cenami, ki ga je predložil ta uporabnik, nezanesljiv in ga ni bilo mogoče preveriti, glede na to, da je bil predložen po zahtevanih rokih in zelo pozno v postopku. V vsakem primeru pa so bile navedene cenovne ponudbe predložene pred pogajanji in zato niso bile končne. Poleg tega se niso nanašale na OP. Dejansko preverjeno povprečje cen industrije Skupnosti je bilo precej pod ravnmi navedenih ponudb. Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 117 do 119 začasne uredbe, je bilo ugotovljeno znatno povprečno nelojalno nižanje cen. Dampinški uvoz je povzročil padec cen na trgu Skupnosti in v teh okoliščinah je „tržna cena“ določena v neobičajnih razmerah in se je zato ne more nujno uporabljati kot merilo. V vsakem primeru pa je to nepomembno, ker je damping opredeljen v členu 1(2) osnovne uredbe, ki se ne sklicuje na „primerno“ ali „tržno ceno“.

(89)

V zvezi z ravnmi cen tega proizvajalca izvoznika na drugih tretjih trgih, so bili zadevni predloženi dokazi nezanesljivi in jih prav tako ni bilo mogoče preveriti. Poleg tega te cene niso bile povezane s stanjem na trgu Skupnosti in so bile zato za analizo vzročnosti nepomembne. V vsakem primeru pa ni bil na voljo noben dokaz ali informacija glede različnih tržnih pogojev na teh trgih. Na podlagi predloženih dokazov ni mogoče sprejeti nobene sklepne ugotovitve v zvezi s primerljivostjo cen na različnih trgih. Podobno tudi ni mogoče primerjati pogojev proizvodnje in določanja cen v LRK, kjer je imela sedež povezana družba enega od proizvajalcev Skupnosti, s tistimi na trgu Skupnosti, kar bi lahko upravičilo razlike med cenami. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(90)

Nasprotno pa je eden od proizvajalcev izvoznikov v ZDA trdil, da je za padec cen na trgu Skupnosti odgovorna industrija Skupnosti, ker je na trgu Skupnosti proti konkurenci nastopala z nelojalnim nižanjem cen. Proizvajalec izvoznik je to utemeljitev podprl z več primeri, kjer je moral znižati svojo ceno, če je hotel doseči raven cenovne ponudbe industrije Skupnosti.

(91)

Predloženi dokazi se štejejo za nezanesljive in iz njih ni mogoče sprejeti nobenih splošnih sklepnih ugotovitev. Kot navajata uvodni izjavi 85 in 89, so bili na voljo tudi primeri o nasprotnih okoliščinah. Informacije, ki so na voljo, kažejo, da je na trgu Skupnosti močna konkurenca, vendar iz njih ni mogoče ugotoviti, da je industrija Skupnosti nižala cene na trgu Skupnosti in je bilo zato treba to utemeljitev zavrniti.

(92)

En uvoznik je trdil, da se je prodaja industrije Skupnosti zmanjšala zaradi stanja na svetovnem trgu, kjer so mednarodne stranke centralizirale svoje nakupne strategije. Vendar ta uvoznik ni navedel, kako naj bi sprememba strategij vplivala na porabo industrije Skupnosti in na vzročno zvezo med dampinškim uvozom in utrpljeno znatno škodo, zato je bilo treba to utemeljitev zavrniti.

(93)

En kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da je treba upoštevati, ali bi lahko zvišanje stroškov industrije Skupnosti povzročilo znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(94)

Razvoj stroškov na enoto med obravnavanim obdobjem ni naveden v členu 3(5) osnovne uredbe in zato pri ocenjevanju stanja industrije Skupnosti ni sistematično naveden. Vendar so prodajne cene in donosnost v okviru analize znatne škode sistematično obravnavane, kar pomeni, da so bili upoštevani tudi proizvodni stroški. V vsakem primeru, kot je določeno v uvodni izjavi 125 začasne uredbe, so stroški na enoto obravnavani v začasnih ugotovitvah.

(95)

Zato uvodna izjava 125 začasne uredbe pojasnjuje, da so se zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje ob nespremenjenih zmogljivostih stroški na enoto industrije Skupnosti zvišali za 5 %. Obseg proizvodnje se je zmanjšal zaradi zmanjšanja obsega prodaje in tržnega deleža kot posledice dampinškega uvoza, ki je povzročil pritisk na cene. Zato je bilo ugotovljeno, da je bil učinek zvišanja proizvodnih stroškov industrije Skupnosti na njen negativni razvoj zanemarljiv, če je sploh obstajal.

(96)

Potrjeno je, da je dampinški uvoz povzročil znatno škodo industriji Skupnosti, za katero je značilen padajoči trend vseh kazalnikov škode, kot je navedeno v uvodni izjavi 137 začasne uredbe. Dejansko je bil učinek nedampinškega uvoza iz ostalih tretjih držav, predvsem Turčije, naložb in drugih dejavnosti industrije Skupnosti v LRK, stroškov nakupa tretje družbe, zvišanja stroškov na enoto, domnevnega neučinkovitega in nekonkurenčnega vedenja industrije Skupnosti ter razmer na svetovnem trgu na negativni razvoj industrije Skupnosti zanemarljiv, če je sploh obstajal.

(97)

Glede na analizo, ki je ustrezno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na stanje industrije Skupnosti od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se potrdi, da ti drugi dejavniki ne spremenijo dejstva, da je ocenjeno škodo povzročil dampinški uvoz.

(98)

Ob upoštevanju navedenega se sklene, da je znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe povzročil uvoz persulfata iz LRK, ZDA in Tajvana.

(99)

Ker drugih pripomb v zvezi s tem ni bilo, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav od 140 do 153 začasne uredbe potrdijo.

(100)

Eden od uporabnikov, ki ni izpolnil vprašalnika, ampak je po začasnem razkritju predložil pripombe, je trdil, da industrija Skupnosti okreva po dampinškem uvozu in so se cene persulfatov v Skupnosti po OP in pred uvedbo začasnih ukrepov zvišale. Zato protidampinških ukrepov za izboljšanje stanja industrije Skupnosti ne bi bilo treba uvesti.

(101)

Navedeni uporabnik je tudi izpodbijal sklepne ugotovitve uvodne izjave 158 začasne uredbe, da bi uvedba začasnih protidampinških dajatev industriji Skupnosti omogočila, da med drugim ponovno pridobi tržni delež in tako doseže izboljšanje ekonomije obsega. Na podlagi ugotovitev o tržnem deležu industrije Skupnosti se je trdilo, da je ta eden od največjih igralcev v in zunaj Skupnosti in zato ne bi bilo možnosti za prihodnji razvoj znatne ekonomije obsega. Isti uporabnik je dvomil, da namerava industrija Skupnosti izvesti naložbe v svoje proizvodne obrate v Skupnosti ter utemeljeval, da so bile sklepne ugotovitve iz uvodne izjave 158 začasne uredbe nezanesljive.

(102)

Isti uporabnik je trdil, da protidampinške dajatve na obnovitev poštene konkurence ne bi imele učinka, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 158 začasne uredbe. Protidampinški ukrepi bi prej okrepili že tako prevladujoč položaj industrije Skupnosti in s tem zmanjšali konkurenco na trgu Skupnosti.

(103)

V zvezi z utemeljitvijo, da industrija Skupnosti že okreva, je treba opozoriti, da so bile informacije v zvezi s tem, ki jih je predložil uporabnik, nezanesljive in povezane z dogodki po OP. Glede na to, da so bile predložene zelo pozno v preiskavi, tj. po uvedbi začasnih ukrepov, jih ni bilo mogoče preveriti. Zato so se predloženi dokazi niso šteli za zadostne. Opozoriti je treba, da gibanja na trgu, predvsem zvišanje cen med protidampinško preiskavo, niso neobičajna. Kot je navedeno v uvodni izjavi 126, je zvišanje cen na trgu Skupnosti pričakovan učinek protidampinške dajatve. Poleg tega je bilo domnevno zvišanje cen lahko posledica tudi drugih dejavnikov, kot je na primer zvišanje stroškov. Če so izpolnjeni pogoji osnovne uredbe, to samo po sebi ni razlog za opustitev uvedbe dokončnih ukrepov. To utemeljitev je bilo zato treba zavrniti.

(104)

Tudi predloženi dokazi v zvezi s sposobnostjo industrije Skupnosti, da doseže ekonomijo obsega, niso bili zadostni. Treba je opozoriti, da je bilo na podlagi preverjenih podatkov, razvidnih iz izpolnjenih vprašalnikov industrije Skupnosti, ugotovljeno, da se je ob enaki proizvodni zmogljivosti obseg proizvodnje zmanjšal, posledično pa so se zvišali stroški na enoto. Ob upoštevanju tega s povečanjem obsega proizvodnje dejansko obstaja možnost za doseganje ekonomije obsega, vsaj za doseganje ravni stroškov na enoto pred dampinškim uvozom. Tržni delež industrije Skupnosti v in zunaj Skupnosti se je v tem okviru štel za nepomembnega.

(105)

V zvezi z obtožbami, da industrija Skupnosti tudi v primeru izboljšanja svojega finančnega stanja ne bi vlagala v svoje proizvodne obrate v Skupnosti, je uporabnik dokazoval, da je to mogoče ugotoviti na podlagi vedenja industrije Skupnosti po uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz peroksodisulfatov s poreklom iz LRK leta 1995 z Uredbo (ES) št. 2961/95 (glej uvodno izjavo 10). Ta uporabnik je zatrjeval, da naj industrija Skupnosti tudi po uvedbi protidampinških ukrepov ne bi vlagala v svoje proizvodne obrate, sicer po njegovih trditvah med OP ne bi utrpela nobene škode.

(106)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da zadevni uporabnik ni predložil nobenih dokazov, ki bi podprli te trditve. Predvsem ni mogel predložiti nobene informacije, ki bi kazala na pomanjkanje naložb po uvedbi dokončnih protidampinških dajatev leta 1995 ali na povezavo med domnevnim pomanjkanjem naložb ter škodo, utrpljeno med OP sedanje preiskave. Na drugi strani pa je, kot je opisano v uvodnih izjavah od 140 do 153 začasne uredbe in potrjeno v uvodnih izjavah od 68 do 99, znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, resnično povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav. Ob upoštevanju zlasti navedenih sklepnih ugotovitev iz uvodnih izjav 75 in 76 je bilo razumno sklepati, da je industrija Skupnosti zavezana trgu Skupnosti in da bo nadaljevala s svojimi naložbenimi dejavnostmi, v kolikor bodo to dovoljevale razmere na trgu Skupnosti. Teh sklepnih ugotovitev ni mogla ovreči nobena navedena utemeljitev, zato je bilo treba trditve v zvezi s tem zavrniti.

(107)

Nenazadnje morajo v zvezi s konkurenčnim položajem na trgu Skupnosti protidampinški ukrepi zaradi nadomestitve dampinške prodaje v normalnih okoliščinah vzpostaviti raven enakih pogojev delovanja med prodajo industrije Skupnosti na trgu Skupnosti in uvozom iz zadevnih držav. V zvezi z domnevnim prevladujočim položajem industrije Skupnosti, kot je navedeno v uvodnih izjavah 124 do 130, ni nobenega znaka o kršitvi člena 82 Pogodbe, zato je bilo sklenjeno, da je bila konkurenca v Skupnosti poštena. Utemeljitev zadevnega uporabnika je bilo zato treba zavrniti.

(108)

Ker glede tega ni bilo nobenih drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav od 157 do 160 začasne uredbe potrdijo.

(109)

En sodelujoči uvoznik je po začasnem razkritju trdil, da bi imele v nasprotju z ugotovitvijo iz uvodne izjave 163 začasne uredbe protidampinške dajatve znaten učinek na njegovo celotno donosnost, kar bi lahko povzročilo zaprtje družbe.

(110)

Vendar ta uvoznik ni predložil nobenih dokazov, ki bi lahko spremenili začasne sklepne ugotovitve, zato se te potrdijo.

(111)

Ker glede tega ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave od 161 do 164 začasne uredbe potrdijo.

(112)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 6, je Komisija po uvedbi začasnih ukrepov pozvala uporabnika, povezanega z enim od proizvajalcev izvoznikov iz ZDA, da izpolni vprašalnik. Kljub dejstvu, da ta uporabnik do sedaj v preiskavi ni sodeloval, se je to zaradi domnevno znatnega učinka protidampinške dajatve na donosnost navedenega uporabnika zdelo primerno. Predvsem se je trdilo, da bi bil učinek protidampinške dajatve na uporabnikovo donosnost znaten.

(113)

Zadevni uporabnik je kupoval KMPS od svojega povezanega dobavitelja iz ZDA ter proizvajal dezinfekcijska sredstva, ki jih uporabljajo kmetje za zaščito svojih kmetij pred virusi, npr. v primerih aviarne influence.

(114)

Preveritev informacij, ki jih je predložil navedeni uporabnik, je pokazala, da je družba na trgu Skupnosti ustvarila visoke stopnje dobička. Čeprav se je trdilo, da je KMPS pomenil znaten del uporabnikovih proizvodnih stroškov, je bil največji učinek na donosnost družbe zanemarljiv, tj. 0,2 %. Ob upoštevanju visoke stopnje dobička te družbe, je bilo ugotovljeno, da bi bilo minimalno zvišanje stroškov z lahkoto absorbirano. Ob upoštevanju pomanjkanja konkurence za ta izdelek na trgu Skupnosti se šteje, da bi bil strošek zvišanja z lahkoto prenesen na stranke te družbe.

(115)

Poleg tega je ta uporabnik trdil, da, čeprav na trgu Skupnosti dosega visoke stopnje dobička, izdelek prodaja tudi preko trgov tretjih držav. Za računovodske namene se donosnost vsega tega ukrepov konsolidira z odstranitvijo transfernih cen, celotne stopnje dobička pa so negativne. Vendar se v sedanji analizi lahko upošteva samo podatke v zvezi z zadevnim izdelkom in trgom Skupnosti. Poleg tega informacije o prodajnih cenah in stroških za vse trge tretjih držav ter podrobnosti o združitvi za računovodske namene niso bile na voljo in jih zato ni bilo mogoče preveriti. To utemeljitev je bilo zato treba zavrniti.

(116)

Drugi sodelujoči uporabnik v Skupnosti je trdil, da je eden od največjih uporabnikov persulfata vrste APS v Skupnosti in da predstavlja približno 3,5 % celotne porabe Skupnosti. Ta uporabnik je trdil, da bi vsako zvišanje stroškov, tudi majhno, imelo znaten učinek na njegovo celotno finančno stanje. Čeprav je uporabnik ocenjeval učinek protidampinške dajatve na 0,2 %, je trdil, da bi, ker uporablja veliko količino zadevnega izdelka, bilo v analizi interesa Skupnosti primerneje upoštevati celoten znesek plačljivih dajatev.

(117)

Ta uporabnik proizvaja sredstva za vezavo iz lateksa, ki jih prodaja industriji premazanega papirja. Proizvaja tudi izdelke za obdelavo vode. Trdil je, da nobenega zvišanja stroškov ne bi mogel prenesti na svoje stranke, ker mora tekmovati s poceni uvozom iz Azije. Poleg tega je trdil, da se industrija papirja sooča z velikimi težavami in se zmanjšuje, zlasti zaradi širjenja elektronskih medijev. Zato se zmanjšuje tudi povpraševanje po sredstvih za vezavo iz lateksa. Uporabnik je trdil, da je njegova stopnja dobička že zelo nizka in blizu meje rentabilnosti.

(118)

Zadevni uporabnik ni izpolnil vprašalnika, je pa predložil nekaj informacij o prodaji in donosnosti. Na podlagi teh informacij je bilo ugotovljeno, da bi največji učinek na donosnost sektorja, kjer se uporablja zadevni izdelek, pomenil samo do 0,03 %. Zato v nasprotju s tem, kar se je trdilo, ta najmanjši učinek ni tako pomemben, da bi sprožil selitev ali izgubo delovnih mest v tej industriji na koncu proizvodne verige.

(119)

Nobene od informacij, ki jih je v zvezi z interesom Skupnosti predložil ta uporabnik, med preiskavo ni bilo mogoče potrditi. Štelo se je, da bi se zaradi protidampinških dajatev cenovne ravni v Skupnosti v vsakem primeru na splošno zvišale. Poleg tega ni bilo nobenega pokazatelja, pa tudi zadevni uporabnik ni predložil nobenega dokaza, da bi uvoz izdelka na koncu proizvodne verige iz tretjih držav znatno nelojalno nižal cene uporabnikov v Skupnosti. To utemeljitev je bilo zato treba zavrniti.

(120)

Poleg tega je zadevni uporabnik priznal, da težave industrije papirja niso povezane s protidampinškimi dajatvami in zato ni nujno, da bodo imele te dajatve kakršen koli učinek, saj bi predstavljale zanemarljiv del stroškov uporabnika, ali bodo razlog za zaton navedene industrije drugi dejavniki, kot je zmanjševanje trga za papir. Zato se je štelo, da uvedba protidampinških ukrepov ne bi imela znatnega škodljivega učinka na industrijo na koncu proizvodne verige.

(121)

Ob upoštevanju navedenega se uvodni izjavi 165 in 166 začasne uredbe potrdita.

(122)

Drug uporabnik v Skupnosti je trdil, da industrija Skupnosti zaradi premajhne zmogljivosti ne bi zadostila povpraševanju na trgu Skupnosti. Poleg tega je ta uporabnik trdil, da drugi viri dobave, kot sta Turčija in Japonska, ne morejo biti primerna druga možnost, ker je obseg proizvodnje v zadevnih državah v primerjavi s proizvodnjo v LRK premajhen, poleg tega bi bila proizvodnja v primeru Japonske usmerjena predvsem v domači trg.

(123)

Navedeni uporabnik svoje trditve ni podprl z dokazi. Poleg tega je bila na podlagi preverjenih dejanskih podatkov ugotovljena zmogljivost industrije Skupnosti praktično enaka povpraševanju na trgu Skupnosti. Treba je tudi opozoriti, da protidampinške dajatve nimajo namena prekiniti uvoza iz tretjih držav na trg Skupnosti, ampak ustvariti enake pogoje trgovanja. To utemeljitev je bilo zato treba zavrniti.

(124)

Dva proizvajalca iz ZDA in eden od uporabnikov so izrazili svojo zaskrbljenost, da bi uvedba dokončne protidampinške dajatve okrepila že tako prevladujoč položaj industrije Skupnosti, saj bi zaščitila dva proizvajalca Skupnosti pred učinkovito konkurenco.

(125)

Uporabnik je trdil, da bi dejstvo, da so se cene pri dobaviteljih, ki niso bili zajeti v protidampinški dajatvi, zvišale po uvedbi začasne uredbe, kazalo na izkrivljajoč učinek ukrepov. Trdi je, da je bil tak dvig cen samo posledica protidampinških ukrepov in je bil sicer neupravičen.

(126)

V tem okviru se šteje, da je pričakovani učinek protidampinške dajatve zvišanje ravni cen na trgu Skupnosti in s tem zagotoviti protiutež pritisku na cene, ki ga je zaradi dampinškega uvoza utrpela industrija Skupnosti. Treba je opozoriti, da nedampinško uvoženi izdelki konkurirajo dampinškim in da nanje isti cenovni pritiski lahko vplivajo enako. Zato ni neobičajno, da proizvajalec izvoznik z de minimis stopnjo dampinga po uvedbi protidampinške dajatve zviša svoje cene. Tako vedenje ne odraža nujno izkrivljanja trga, zato so bila trditve s tem v zvezi zavrnjene.

(127)

Poleg tega je uporabnik trdil, da obstajajo med proizvajalcema Skupnosti tesne povezave. Oba proizvajalca si delita iste proizvodne obrate in en proizvajalec Skupnosti dobavlja drugemu energijo, potrebno za njegovo proizvodnjo. Poleg tega je več zainteresiranih strani trdilo, da sta ta dva proizvajalca Skupnosti v preteklosti s protikonkurenčnimi praksami nadzorovala cene na trgu Skupnosti.

(128)

Vendar preiskava teh trditev ni potrdila. Preiskava ni dala dokazov za nekonkurenčno vedenje industrije Skupnosti, tj. zlorabo domnevnega prevladujočega položaja. V zvezi z domnevno povezanostjo proizvajalcev Skupnosti je preiskava pokazala, da sta poslovne odločitve sprejemala neodvisno in da je bilo upravljanje popolnoma ločeno. Štelo se je tudi, da industrija Skupnosti ni imela neobičajno visokih dobičkov, temveč je utrpela znatno zmanjšanje donosnosti. Treba je opozoriti, kot je navedeno v uvodnih izjavah 85 do 91, da je na trgu Skupnosti konkuriralo več dobaviteljev persulfata in da so s strankami potekala pogajanja o ceni.

(129)

Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 107, morajo protidampinški ukrepi obnoviti enake pogoje na trgu Skupnosti med prodajo industrije Skupnosti in uvozom. Dejansko je edini namen dajatev dvigniti uvozne cene na raven, ki bi industriji Skupnosti omogočila dosegati normalen dobiček. Poleg tega je treba opozoriti, da je kljub drugim možnim virom dobave, na primer iz Turčije, Japonske in Indije, na voljo še proizvajalec izvoznik iz LRK, za katerega je bil ugotovljeni damping de minimis, zato se bo zadevni uvoz na trg Skupnosti opravljal brez plačila protidampinške dajatve.

(130)

Ob upoštevanju navedenega je bilo treba trditve zainteresiranih strank zavrniti.

(131)

En proizvajalec izvoznik v ZDA in dva sodelujoča uporabnika so trdili, da bi uvedba protidampinških dajatev pospešila selitev industrije na koncu proizvodne verige.

(132)

V zvezi z izvoznikom iz ZDA so trdili, da je izvoz izdelka vrste KMPS pomenil večji del proizvodnih stroškov industrije na koncu proizvodne verige, zato bi protidampinška dajatev imela znaten učinek na donosnost zadevnih industrij.

(133)

Eden od uporabnikov je trdil, da je število zaposlenih v industriji na koncu proizvodne verige znatno višje kot število zaposlenih v industriji persulfatov v Skupnosti, s čimer je ogroženo precej višje število delovnih mest.

(134)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 112 do 121, je bilo ugotovljeno, da je učinek protidampinških ukrepov na proizvodne stroške industrije na koncu proizvodne verige zanemarljiv. To velja za vse vrste izdelka, vključno s KMPS. Na tej podlagi ni bilo mogoče skleniti, da bi protidampinške dajatve sprožile prenos proizvodnje industrije na koncu proizvodne verige na izvajalcev tretjih državah. Treba je tudi opozoriti, da število zaposlenih v industriji na koncu proizvodne verige ni neposredno primerljivo s številom zaposlenih v industriji persulfatov v Skupnosti. Zadevni uporabnik tako na primer ni predložil nobenega kazalca ali dokaza o obsegu zaposlenih v industriji na koncu proizvodne verige, neposredno povezanih z zadevnim izdelkom, ki bi jih uvedba protidampinških ukrepov potencialno prizadela.

(135)

Ob upoštevanju navedenih premislekov je bilo treba te trditve zavrniti.

(136)

En od uporabnikov je trdil, da je znatna škoda, ki jo je med sedanjim OP utrpela industrija Skupnosti, pokazala, da protidampinški ukrepi, uvedeni leta 1995 na peroksidisulfate, niso bili učinkoviti. Zato ni v interesu Skupnosti, da uvaja nove protidampinške ukrepe na podoben obseg izdelka, za katere se lahko predvideva, da prav tako ne bodo učinkoviti. Predvsem pa ni v interesu Skupnosti uvajanje ukrepov, ki ne bodo koristili industriji Skupnosti, škodili pa bodo industriji na koncu proizvodne verige.

(137)

Najprej je treba opozoriti, da so bili dokončni protidampinški ukrepi, na katere se je sklicevalo, odpravljeni leta 2002 (8) zaradi umika zahtevka za pregled zaradi izteka zadevnih ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo, da nadaljevanje preiskave ni v interesu Skupnosti. Ker industrija Skupnosti ni imela interesa v nadaljevanju preiskave, se lahko predvideva, da škodljivega stanja ni bilo in da so ukrepi dejansko učinkovali.

(138)

Poleg tega je bilo med sedanjo preiskavo ugotovljeno, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, posledica dampinškega uvoza, opravljenega po zaključku navedenega postopka. Zato je bilo ugotovljeno, da so bila predvidevanja tega uporabnika glede učinkovitosti protidampinških ukrepov napačna in jih je bilo treba zavrniti.

(139)

Poleg tega je bilo v uvodnih izjavah od 157 do 160 začasne uredbe ugotovljeno in potrjeno v sedanji preiskavi, da je bila uvedba protidampinških ukrepov v interesu industrije Skupnosti, za katero se pričakuje, da ji bodo koristili ter da bo izboljšala svoje finančno stanje. Po drugi strani pa je, kot je bilo ugotovljeno zgoraj, pričakovani učinek protidampinških ukrepov na uporabnike in uvoznike zanemarljiv.

(140)

Zgoraj navede utemeljitve je bilo zato treba zavrniti.

(141)

Eden od proizvajalcev izvoznikov iz ZDA je trdil, da ni mogoče v zadostni meri jamčiti za dobavo dezinfekcijskega sredstva, ki se uporablja za zaščito pred aviarno influenco, ker je verjetno, da bo njegov povezani proizvajalec v Skupnosti prenehal s svojo proizvodnjo v Skupnosti. Ker bi bilo treba zato izdelek kupiti zunaj Skupnosti, bi to podaljšalo dobavno verigo in zmanjšalo sposobnost Skupnosti za hiter odziv v primeru izbruha te bolezni.

(142)

V zvezi s tem se sklicuje na ugotovitve iz uvodnih izjav od 112 do 120, ki kažejo, da je ocenjeni finančni učinek protidampinških dajatev zelo majhen in zato ni zelo verjetno, da bi selitev proizvodnih obratov industrije na koncu proizvodne verige sprožila protidampinška dajatev, verjetneje je, da bi do tega prišlo zaradi združenih negativnih poslovnih rezultatov.

(143)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da dezinfekcijsko sredstvo te družbe ni edino, ki se uporablja za te namene, zato bi bili, če ta družba preneha s proizvodnjo v Skupnosti, na voljo še drugi izdelki.

(144)

Zadevne trditve je bilo zato treba zavrniti.

(145)

Ob upoštevanju navedenega se potrdijo sklepne ugotovitve uvodne izjave 167 začasne uredbe, tj. da ni utemeljenih razlogov glede interesa Skupnosti, ki bi kazali, da uvedba protidampinških ukrepov ni v interesu Skupnosti.

(146)

Več zainteresiranih strank je spodbijalo začasne ugotovitve, da bi bila običajna stopnja dobička pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, 12 %.

(147)

En proizvajalec izvoznik iz ZDA je trdil, da naj bi bil persulfat kemijsko blago in da institucije Skupnosti že dolgo menijo, da je 5–8 % primerna stopnja za določitev stopnje odprave škode. Poleg tega je ta proizvajalec izvoznik trdil, da je bila v prejšnji preiskavi o podobnem izdelku določena stopnja dobička 5 %, kar je treba zaradi usklajenosti upoštevati tudi v sedanji preiskavi.

(148)

Isti proizvajalec izvoznik je trdil, da je 12-odstotna stopnja dobička pretirana, ker ni bila dosežena pod normalnimi konkurenčnimi pogoji. Zato se je ne sme upoštevati. Proizvajalec izvoznik je to trditev potrdil s predložitvijo javnih podatkov o donosnosti enega od proizvajalcev Skupnosti, ki so znašali 5,1 %.

(149)

Trdilo se je, da je treba kot stopnjo dobička, potrebno za zagotovitev preživetja industrije Skupnosti, upoštevati stopnjo dobička, ki ustreza običajnemu donosu vloženega kapitala.

(150)

Najprej je treba opozoriti, da so merila, navedena v uvodni izjavi 149, nepomembna za določanje stopnje odprave škode. Dejansko morajo institucije Skupnosti svojo določitev utemeljiti na oceni stopnje dobička, ki bi jo industrija Skupnosti brez dampinškega uvoza običajno lahko ustvarila s prodajo podobnega izdelka na trgu Skupnosti. V zvezi s tem se običajno šteje, da je stopnja dobička na začetku obravnavanega obdobja stopnja dobička, ustvarjenega brez dampinškega uvoza. Treba je opozoriti, da v nasprotju s trditvijo enega proizvajalca izvoznika iz ZDA, institucije Skupnosti ne uporabljajo enakih stopenj donosnosti za podobne panoge. Za določitev neškodljive ravni cen v industriji Skupnosti je bila stopnja dobička določena na podlagi med preiskavo zbranih in dejansko preverjenih podatkov ter je zato vezana na konkreten primer.

(151)

Zaradi navedenih razlogov se uporaba celotne stopnje dobička enega od proizvajalcev Skupnosti zavrne, ker ni povezana z zadevnim izdelkom, trgom Skupnosti ali celotno industrijo Skupnosti.

(152)

V zvezi s sklicevanjem na prejšnjo protidampinško preiskavo glede podobnega izdelka, je treba opozoriti, da izdelek vrste KMPS v to preiskavo ni bil vključen, kar je lahko vplivalo na celotno donosnost industrije Skupnosti.

(153)

V zvezi z domnevnim nekonkurenčnim vedenjem industrije Skupnosti je treba opozoriti, kot je poudarjeno v uvodnih izjavah od 124 do 130, da sedanja preiskava teh trditev ni potrdila, zato jih je bilo treba zavrniti.

(154)

Zato je sklenjeno, da je bila 12 % dobičkonosnost ustrezna in je bila uporabljena v dokončnih ugotovitvah. Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi s stopnjo odprave škode, se uvodne izjave od 168 do 171 začasne uredbe potrdijo.

(155)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na stopnji, ki omogoča odpravo škode, ki jo je povzročil uvoz, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(156)

Na podlagi zgoraj navedenega so dokončne dajatve naslednje:

(157)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevnih držav, ki jih proizvedejo družbe in torej posamezne navedene pravne osebe. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedene, ne veljajo te stopnje, temveč stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(158)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (9) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti pa vsaka sprememba dejavnosti družbe, povezane s proizvodnjo, domačo prodajo in prodajo na tujem, ki je na primer povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(159)

Za zagotavljanje pravilnega uveljavljanja protidampinške dajatve bi morala stopnja preostale dajatve veljati ne le za nesodelujoče izvoznike, ampak tudi za družbe, ki med OP niso izvažale. Slednje so pozvane, da potem, ko izpolnijo zahteve iz drugega pododstavka člena 11(4) osnovne uredbe, predložijo zahtevek za pregled v skladu z navedenim členom, da se njihovo stanje individualno preuči.

(160)

Glede na višino ugotovljenih stopenj dampinga in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, tj. Uredbo (ES) št. 390/2007, dokončno pobrati v višini zneska uvedenih dokončnih dajatev. Kjer so dokončne dajatve nižje od začasnih dajatev, se začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, sprostijo. Kjer so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno poberejo samo zneski, zavarovani na stopnji začasnih dajatev.

(161)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi prevelikih razlik v stopnjah dajatve se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi, ki veljajo samo za družbe, za katere je uvedena individualna dajatev, vključujejo predložitev veljavne trgovske fakture carinskim organom držav članic, ki je skladna z zahtevami, navedenimi v Prilogi. Za uvoz, ki ga taka faktura ne spremlja, velja protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike.

(162)

Če se bo po uvedbi protidampinških ukrepov znatno povečal obseg izvoza družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatve, se bo takšno povečanje obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledično uvedba dajatve na ravni države –