29.9.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 255/1 |
UREDBA SVETA (ES) št. 1124/2007
z dne 28. septembra 2007
o spremembi Uredbe (ES) št. 367/2006 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 19 Uredbe,
ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Komisija,
ob upoštevanju naslednjega:
A. POSTOPEK
I. Predhodna preiskava in obstoječi ukrepi
(1) |
Svet je z Uredbo (ES) št. 2597/1999 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz folije iz polietilen tereftalata („PET“), ki se uvršča pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90, s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“). Preiskava, ki je omogočila sprejetje navedene uredbe, je v nadaljnjem besedilu imenovana „prvotna preiskava“. Ukrepi v obliki dajatve ad valorem v višini od 3,8 % do 19,1 % so bili uvedeni na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, na uvoz zadevnega izdelka iz vseh drugih družb pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 19,1 %. Izravnalna dajatev, uvedena na uvoz folije iz PET, ki jo je proizvajala in izvažala Jindal Poly Films Limited, prej poznana kot Jindal Polyester Ltd (3), („Jindal“ ali „družba“), je bila 7 %. Obdobje prvotne preiskave je trajalo od 1. oktobra 1997 do 30. septembra 1998. |
(2) |
Svet je z Uredbo (ES) št. 367/2006 (4) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe ohranil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 2597/1999 na uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije. Preiskava v zvezi s pregledom je trajala od 1. oktobra 2003 do 30. septembra 2004. |
(3) |
Svet je po vmesnem pregledu glede subvencioniranja drugega indijskega proizvajalca filma iz PET družbe Garware Polyester Limited („Garware“) z Uredbo (ES) št. 1288/2006 spremenil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno za Garware z Uredbo (ES) št. 367/2006. |
II. Začetek delnega vmesnega pregleda po uradni dolžnosti
(4) |
Komisija je imela prima facie dokaz, ki je nakazoval, da se je Jindal v primerjavi s prvotno preiskavo okoriščal z višjimi ravni subvencioniranja ter da so bile spremembe na takšno raven trajne. |
III. Preiskava
(5) |
Komisija se je zato po posvetovanju s svetovalnim odborom odločila, da začne delni vmesni pregled po uradni dolžnosti v skladu s členom 19 osnovne uredbe, omejen na raven subvencioniranja Jindal, da se oceni potreba po nadaljevanju, odpravi ali spremembi obstoječih izravnalnih ukrepov. Komisija je 2. avgusta 2006 z obvestilom o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije (5), napovedala začetek tega pregleda. |
(6) |
Obdobje preiskave v zvezi s pregledom („OP v zvezi s pregledom“) je potekalo od 1. aprila 2005 do 31. marca 2006. |
(7) |
Komisija je uradno obvestila Jindal, indijsko vlado („IV“) ter Du Pont Tejin Films, Luksemburg, Mitsubishi Polyester Film, Nemčija, Toray Plastics Europe, Francija in Nuroll, Italija, ki predstavljajo veliko večino proizvodnje folije iz PET Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „industrija Skupnosti“), o začetku delnega vmesnega pregleda. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku. |
(8) |
Za pridobitev informacij, ki so potrebne za njeno preiskavo, je Komisija družbi Jindal poslala vprašalnik, ki ga je družba tudi izpolnila. V prostorih družbe Jindal v Indiji je bil izveden preveritveni obisk. |
(9) |
Družba Jindal, indijska vlada in industrija Skupnosti so bile seznanjene z bistvenimi rezultati preiskave ter so imele možnost predložiti svoje pripombe. Družba Jindal je predložila pripombe, ki so obravnavane v nadaljevanju. Indijska vlada ni predložila pripomb. |
B. ZADEVNI IZDELEK
(10) |
Zadevni izdelek je, kot je določeno v prvotni preiskavi, folija iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije, ki je navadno prijavljen pod oznakama KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90. |
C. SUBVENCIJE
I. Uvod
(11) |
Na podlagi dosegljivih informacij odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij: |
(a) Državne sheme:
(i) |
shema vnaprej pridobljenih dovoljenj (Advance Licence Scheme – ALS); |
(ii) |
shema za preložitev plačila uvoznih dajatev (Duty Entitlement Passbook Scheme – DEPS); |
(iii) |
shema izvozno usmerjenih enot (Export Oriented Units Scheme – EOUS)/Shema posebnih ekonomskih con (Special Economic Zones Scheme – SEZS); |
(iv) |
shema za podporo izvozu investicijskega blaga (Export Promotion Capital Goods Scheme – EPCGS); |
(v) |
shema oprostitve davka na dohodek od izvoza (Export Income Tax Exemption Scheme – EITES); |
(vi) |
shema izvoznih kreditov (Export Credit Scheme – ECS); |
(vii) |
potrdilo o oprostitvi davkov pri uvozu glede na izvedene izvoze (Duty Free Replenishment Certificate – DFRC). |
(12) |
Zgoraj navedene sheme od (i) do (iv) in (vii) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča indijsko vlado, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Indijska vlada je objavila večletni načrt v zvezi z indijsko zunanjetrgovinsko politiko za obdobje od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009 („FTP 2004–09“), ki je nasledila nekdanjo izvozno in uvozno politiko (EXIM). Poleg tega je objavila tudi priročnik o postopkih, ki urejajo politiko FTP 2004–09 („HOP I 2004–2009“), in ga redno posodablja (6). |
(13) |
Shema oprostitve davka na dohodek od izvoza iz točke (v) zgoraj temelji na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki se ga vsako leto spremeni z Zakonom o financah. |
(14) |
Shema izvoznih kreditov iz točke (vi) zgoraj temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki (Reserve Bank of India – RBI) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov. |
(b) Regionalne sheme
(15) |
Na podlagi dosegljivih informacij in odgovorov na njen vprašalnik je Komisija prav tako preiskala paketno shemo spodbud (package scheme of incentives – PSI) vlade Maharaštre leta 1993. Ta shema temelji na resolucijah oddelka za industrijo, energetiko in delo vlade Maharaštre. |
II. Državne sheme
1. Shema vnaprej pridobljenih dovoljenj (Advance Licence Scheme – „ALS“)
(a) Pravna podlaga
(16) |
Podroben opis sheme je opredeljen v odstavkih 4.1.3 do 4.1.14 FTP 2004–2009 in poglavjih 4.1 do 4.30 HOP I 2004–2009. Shemo je aprila 2006, tj. po koncu OP v zvezi s pregledom, nadomestila „shema vnaprej pridobljenih pooblastil“; vendar se zdi, da gre v glavnem le za spremembo imena. Nadaljnja analiza se osredotoča na ALS, ki je veljala med OP v zvezi s pregledom. |
(b) Upravičenost
(17) |
ALS sestavlja šest podshem. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v merilih za upravičenost. Proizvajalci izvozniki ali trgovci izvozniki, ki so „povezani“ s spremljajočimi proizvajalci, so upravičeni do ALS za fizični izvoz in do ALS za letne potrebe. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 8.2 FTP 2004–2009, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov („EOU“), so upravičeni do predvidenega izvoza ALS. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do ALS za vmesne dobave. Končno pa so vmesni dobavitelji proizvajalcem izvoznikom upravičeni do „predvidenega izvoza“ v okviru podshem za vnaprejšnjo pripustitev naročil („ARO“) in vzajemnega notranjega akreditiva. Glede na to, da je Jindal med OP v zvezi s pregledom uporabljal le prve štiri od šestih podshem, bodo v nadaljnjem besedilu natančneje opisane le te sheme. |
(c) Praktično izvajanje
(18) |
Vnaprej pridobljeno dovoljenje se lahko izda za:
|
(19) |
Kakor je navedeno zgoraj je družba Jindal med OP v zvezi s pregledom uporabljala ALS. Natančneje, uporabila je štiri podsheme, navedene pod točkami (i) do (iv) zgoraj. |
(20) |
Za namene preverjanja s strani indijskih organov je imetnik dovoljenja zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem“ v določeni obliki (poglavje 4.30 HOP I 2004–2009) (v nadaljnjem besedilu „evidenca porabe“). V okviru preverjanja je bilo ugotovljeno, da družba ni pravilno vodila takšne evidence porabe, kar pomeni, da ni dokumentirala povezave med surovinami in namembnim krajem nastalega izdelka, kakor to zahteva indijska vlada, navkljub dejstvu, da nastale izdelke ne le izvaža, ampak jih tudi prodaja na domačem trgu. |
(21) |
V zvezi z zgoraj navedeno podshemo (i) in (iii) indijska vlada določi količino in vrednost nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza (vključno s predvidenim izvozom), kar je zapisano v dovoljenju. Poleg tega morajo vladni uslužbenci v času uvoza in izvoza na dovoljenje vpisati ustrezne posle. Količino uvoza, dovoljenega iz te sheme, indijska vlada določi na osnovi standardnih input-output normativov („standard input-output norms – SION“). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljeni v poglavju II HOP I 2004–2009. SION za folije iz PET in PET v obliki zrnc, ki je vmesni izdelek, so bili popravljeni navzdol oktobra 2005. |
(22) |
V zvezi s podshemo (iii) je bilo ugotovljeno, da je bil predviden izvoz, ki bi izpolnil obveznosti v okviru ALS, v glavnem prodaja znotraj skupine, kar pomeni, da je proizvodna enota družbe Jindal za PET v obliki zrnc (ki ni ločena pravna oseba) prodala PET v obliki zrnc za nadaljnji proizvodni proces folij iz PET izvozno usmerjeni enoti družbe Jindal. Uvoz surovin se je bil opravljen v okviru proizvodnje vmesnega izdelka (PET v obliki zrnc). Z drugimi besedami se domača prodaja v okviru podsheme (iii) šteje za izvoz. |
(23) |
V zvezi s podshemo (iv) so surovine, ki jih je družba Jindal nabavila doma, odpisane z vnaprej pridobljenega dovoljenja družbe Jindal, domačemu dobavitelju pa je izdano vmesno vnaprej pridobljeno dovoljenje. Imetnik takšnega vmesnega vnaprej pridobljenega dovoljenja lahko brez dajatev uvaža blago, potrebno za proizvodnjo izdelka, ki bo naknadno dobavljeno družbi Jindal kot surovina za proizvodnjo zadevnega izdelka. |
(24) |
V primeru podsheme (ii), navedene zgoraj, (vnaprej pridobljeno dovoljenje za letne potrebe), se na dovoljenje vpiše samo vrednost uvoznega nadomestila. Imetnik dovoljenja mora „vzdrževati povezavo med uvoženimi surovinami in nastalim izdelkom“ (odstavek 4.24A(c) HOP I 2004–2009). |
(25) |
Uvožene surovine niso prenosljive in se morajo uporabiti za proizvodnjo izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (18 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev, tj. skupaj 30 mesecev). |
(26) |
V okviru preverjanja je bilo ugotovljeno, da je bila določena stopnja porabe glavnih surovin družbe, potrebnih za proizvodnjo enega kilograma folije iz PET, ki je v različnih stopnjah odvisna od kakovosti folije za PET ter kakor je dokumentirano v evidenci porabe, nižja od ustreznega SION. To je bilo nedvomno tako v zvezi s starimi SION za folije iz PET in PET v obliki zrnc ter v manjši meri v zvezi s pregledanimi SION, ki so začele veljati septembra 2005, tj. med OP v zvezi s pregledom. Z drugimi besedami, družba Jindal je lahko brez dajatev, na podlagi SION, uvažala več surovin, kot jih je za svoj proizvodni postopek dejansko potrebovala. Zaradi tega je bila evidenca porabe ključni element preverjanja v skladu z FTP 2004–09. Vendar pa se te evidence ni niti primerno hranilo niti je indijska vlada nikoli doslej ni preverjala. Družba je trdila, da bo indijska vlada prilagodila presežno korist, ko bodo dovoljenja potekla, tj. 30 mesecev po izdaji dovoljenj, saj je običajna praksa, da se uporabi možnost dveh podaljšanj za 6 mesecev. Vendar pa te trditve ni bilo mogoče preveriti, saj se še nobeno dovoljenje, ki ga uporablja družba Jindal, ni izteklo. |
(27) |
Spremembe v vodenju FTP 2004–09, ki so začele veljati jeseni 2005 (obvezno pošiljanje evidence porabe indijskim organom v okviru postopka odkupa), se primeru družbe Jindal še niso uporabljale. Tako se dejansko izvajanje te določbe v tej fazi ne more preveriti. |
(d) Sklepna ugotovitev
(28) |
Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe subvencija, saj je nepobiranje uvoznih dajatev sicer finančni prispevek indijske vlade, ki ga je koristila družba Jindal, saj se je izboljšala njena likvidnost. |
(29) |
Poleg tega so štiri podsheme, ki jih je uporabljala družba Jindal (navedene zgoraj pod točkami (i) do (iv)), zakonsko odvisne od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične, proti njim pa se v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Brez izvozne obveznosti podjetje ne more koristiti teh shem. Očitno je tako v zvezi s shemami (i), (ii) in (iv), toda tudi predvideni izvoz ALS v tem primeru izpolnjuje to merilo, saj je dobava izvozno usmerjeni enoti končno namenjena resničnemu izvozu. |
(30) |
Poleg tega se v tem primeru uporabljene podsheme ne morejo šteti kot dovoljeni sistemi povračila dajatev ali sistemi nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Te sheme niso v skladu s strogimi predpisi, določenimi v točki (i) Priloge I, v Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) in Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) osnovne uredbe. Indijska vlada ni učinkovito uporabila svojega sistema ali postopka preverjanja, s katerim bi se lahko preverilo, ali so bile surovine porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). SION za zadevne izdelke niso bili dovolj natančno opredeljeni. SION sami se morejo šteti za sistem preverjanja dejanske porabe, ker zasnova teh preveč ugodnih normativov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, ki so bile porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz. Poleg tega indijska vlada ni izpeljala učinkovitega nadzora, ki bi temeljil na evidenci porabe. |
(31) |
Družba je v svojih pripombah po razkritju trdila, da vodi primerno evidenco porabe in da tako obstaja primeren sistem preverjanja v skladu s Prilogo II osnovne uredbe. Nadalje je trdila, da ALS deluje kot nadomestna shema, tako da se surovine, ki so oproščene dajatev, lahko uporabljajo za proizvodnjo izdelkov, ki se prodajajo na domačem trgu, dokler so surovine, ki so oproščene dajatev, neposredno ali kot nadomestilo porabljene v proizvodnji blaga, ki se v razumnem roku naknadno izvozi. Vendar pa četudi bi družba vodila evidenco porabe surovin za proizvodnjo količine zadevnega izdelka, pa ni vzdrževala sistema, na podlagi katerega bi se lahko preverilo, katere surovine so bile porabljene v proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnem obsegu, kakor to določa FTP 2004–09 (Dodatek 23) in v skladu s Prilogo II(II)(4) osnovne uredbe. Poleg tega ne vzdržuje sistema, na podlagi katerega bi se dalo preveriti, da količina surovine, za katero se zahteva povračilo, ne presega količine podobnega izvoženega izdelka, v skladu s Prilogo III(II)(2). V tem primeru se po natančni preučitvi trdi, da ni povezave med porabljenimi surovinami, ki so oproščene dajatev, in izvoženim izdelkom, in da za to ni vzpostavljen primeren sistem preverjanja. |
(32) |
Proti tem podshemam se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi. |
(e) Izračun višine subvencije
(33) |
Znesek subvencije je bil izračunan na naslednji način. Števec je vsota opuščenih uvoznih dajatev (osnovne carine in posebne dodatne carine) za material, uvožen po podshemah (i) do (iii), ki ga lahko uvaža vmesni proizvajalec; v primeru podsheme (iv) je števec vsota opuščenih uvoznih dajatev za surovine, uporabljene za proizvodnjo zadevnega izdelka med OP v zvezi s pregledom. |
(34) |
Družba je v svojih pripombah po razkritju trdila, da se je carina za surovine, potrebne za proizvodnjo folij iz PET, od marca 2006 znižala iz 15 % na 7,5 %, tj. po koncu OP, in zahtevala, da Komisija to spremembo upošteva pri izračunavanju stopnje subvencije za ALS. Čeprav so se dogodki, ki so se zgodili po OP, v nekaterih primerih že upoštevali, pa je to omejeno zgolj na izredne razmere, kamor pa ta primer ne spada. Zato je treba v skladu s členoma 5 in 11(1) osnovne uredbe to trditev zavrniti. |
(35) |
Družba je nadalje v svojih pripombah po razkritju trdila, da je bila ugodnost iz podsheme (iv), dejansko razlika v ceni med rednimi domačimi nakupi surovin in nakupi surovin, proti razveljavitvi/odpisu ALS ter je v ta namen pripravila nekaj izračunov, ne da bi jih podkrepila z dokazili. Vendar pa je ugodnost izračunana na osnovi opuščene dajatve v dovoljenju, saj je prodajna/nakupna cena surovine izključno tržna odločitev in ne vpliva na znesek neplačane dajatve. V vsakem primeru je bila ta trditev prvič izrečena šele po razkritju in ker Komisija ni imela priložnosti, da bi jo preverila, je bila zavrnjena. |
(36) |
V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe, se pristojbine, ki so obvezno plačane za pridobitev subvencije, odštejejo od zneskov subvencije, če so bile vložene upravičene zahteve. Kot števec je vzet celoten znesek opuščenih uvoznih dajatev in ne presežni odpust/oprostitev, kakor to trdi družba, ker ALS ne izpolnjuje pogojev, določenih v Prilogi II osnovne uredbe. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je imenovalec promet od izvoza med pregledom. Družba je trdila, da bi moral biti imenovani izvoz vključen v skupni izvozni promet družbe v OP v zvezi s pregledom. Ker pa te transakcije dejansko niso izvoz in gre za prodajo na domačem trgu, jih ni mogoče ustrezno opredeliti kot izvoz in zato niso bile vključene v znesek skupnega izvoznega prometa. |
(37) |
Stopnja subvencije, vzpostavljena za ALS, znaša 14,68 %. |
2. Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev (Duty Entitlement Passbook Scheme – „DEPBS“)
(a) Pravna podlaga
(38) |
Opis DEPBS je naveden odstavku 4.3 FRT 2004–2009. |
(b) Upravičenost
(39) |
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi družba Jindal v OP v zvezi s pregledom uporabljala DEPBS, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo. |
3. Shema izvozno usmerjenih enot (Export Oriented Units Scheme – „EOUS“)/Shema posebnih ekonomskih con (Special Economic Zones Scheme – „SEZS“)
(a) Pravna podlaga
(40) |
Podrobnosti teh shem so navedene v poglavju 6 FTP 2004–2009, HOP I 2004–2009 (EOUS), aktu SEZ 2005 in pravilih, osnovah v tem okviru (SEZS). |
(b) Ustreznost
(41) |
Z izjemo izključno trgovskih družb so lahko v EOUS ali SEZS vključena vsa podjetja, ki izvažajo določen delež svoje proizvodnje blaga in storitev. Ugotovljeno je bilo, da je imela družba Jindal v OP v zvezi s pregledom korist od EOUS, toda ne od SEZS. Zato se je analiza osredotočila samo na EOUS. |
(c) Praktično izvajanje
(42) |
EOU se lahko ustanovi kjer koli v Indiji. Ta shema dopolnjuje SEZS. |
(43) |
Vloga za status EOU mora vsebovati podatke med drugim o načrtovanih proizvodnih količinah, pričakovani vrednosti izvoza, uvoznih zahtevah in domačih potrebah za obdobje petih let. Če organi sprejmejo vlogo, družbi sporočijo pogoje v zvezi s sprejetjem. Sporazum o priznanju statusa EOUS družbe velja pet let in se lahko obnovi za nadaljnja obdobja. |
(44) |
Ključna obveznost EOU, kot je določeno v FTP 2004–2009, je doseči neto devizni zaslužek, kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (5 let) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoza blaga. |
(45) |
EOU so upravičene do naslednjih koncesij:
|
(46) |
Enote, ki delujejo po teh shemah, v skladu z oddelkom 65 Zakona o carini nadzorujejo carinski uslužbenci. EOU so zakonsko zavezane v določeni obliki voditi točno evidenco vseh uvozov, potrošnje in uporabe vsega uvoženega materiala ter opravljenega izvoza. Ti dokumenti se morajo periodično predložiti pristojnim organom („četrtletna in letna poročila o napredku“). Vendar pa se „v nobenem primeru (od EOU) ne sme zahtevati, da vsako uvozno pošiljko uskladi z svojim izvozom, transferji v druge enote, prodajo DTA ali zalogami“, kot je zapisano v odstavkih 6.11.2 FTP 2004–2009. |
(47) |
Domača prodaja se odpremi in registrira s postopkom samocertificiranja. Postopek odpreme izvoznih pošiljk EOU nadzoruje carinski/trošarinski uslužbenec, ki je stalno nameščen pri EOU. |
(48) |
Jindal je EOU uporabljal za uvoz proizvodnih sredstev brez uvoznih dajatev in za prejemanje povračila centralnega prometnega davka, plačanega na lokalno nabavljeno blago. Družba ni koristila oprostitev uvoznih dajatev za surovine, saj EOU za proizvodnjo folije iz PET kot surovino uporablja PET v obliki zrnc. Ta PET v obliki zrnc je proizveden v drugi enoti družbe iz surovin, kupljenih v okviru ALS. |
(d) Zaključki o EOU
(49) |
Oprostitev EOU dveh vrst uvoznih dajatev („osnovne carine“ in „posebne dodatne carine“) in povračilo centralnega prometnega davka so finančni prispevki indijske vlade v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Prihodek vlade, ki bi brez te sheme zapadel v plačilo, je opuščen in tako EOU omogoča dodelitev ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe z ohranjanjem likvidnosti. |
(50) |
Tako oprostitev osnovne carine in posebne dodatne carine ter povračilo prometnega davka predstavljajo subvencije v smislu člena 2 osnovne uredbe. Zakonsko so odvisni od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične in kot subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi po členu 3(4)(a) osnovne uredbe. Izvozni cilj EOU, ki je določen v odstavku 6.1 FTP 2004–09, je nujni pogoj za pridobitev spodbud. |
(51) |
Poleg tega je bilo potrjeno, da indijska vlada nima učinkovitega sistema ali postopka preverjanja, za ugotavljanje, ali so bile brez carine in davkov nabavljene surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). V vsakem primeru oprostitev dajatev za investicijsko blago že ni dovoljena shema za povračilo dajatev, ker se takšno investicijsko blago ne uporablja v proizvodnem procesu. |
(52) |
Indijska vlada ni izvedla dodatne preiskave na osnovi dejanskih količin surovin, čeprav bi ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja to običajno morala storiti (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) osnovne uredbe), niti ni dokazala, da ni prišlo do presežnega odpusta. |
(e) Izračun višine subvencije
(53) |
Zato je ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, enaka oprostitvi vseh dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina), ki običajno zapadejo v plačilo ob uvozu, ter povračilu prometnega davka, ki sta nastala v OP v zvezi s pregledom. |
(i) Povračilo centralnega prometnega davka na doma proizvedeno blago
(54) |
Števec je bil izračunan na naslednji način: znesek subvencije je bil izračunan na osnovi povračilnega prometnega davka za nakupe za proizvodni sektor, tj. za dele in embalažni material, v času OP v zvezi s pregledom. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije. |
(55) |
V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni promet od izvoza zadevnega izdelka v OP v zvezi s pregledom (imenovalec), ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Tako določena stopnja subvencije znaša 0,04 %. |
(ii) Oprostitev uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) in povračilo centralnega prometnega davka na investicijsko blago
(56) |
V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bila ugodnost izračunana na osnovi višine neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago in zneska povrnjenega prometnega davka na nakup proizvodnih sredstev med obdobjem, ki odraža normalno amortizacijsko dobo takšnega investicijskega blaga v industriji zadevnega izdelka. Družba je trdila, da bi to morala biti amortizacijska stopnja, ki jo družba dejansko uporablja v svojih računodskih izkazih, vendar pa se zahteve iz člena 7(3) razlagajo tako, da se nanašajo na amortizacijsko stopnjo v zakonodaji, ki jo uporablja navedena družba, v tem primeru stopnjo, določeno v Zakonu o gospodarskih družbah iz leta 1956. Tako izračunan znesek, ki velja za OP v zvezi s pregledom, je bil popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da odraža vrednost ugodnosti med tem obdobjem in tako ugotovi celotno ugodnost iz te sheme za prejemnika. Obvezne pristojbine za pridobitev subvencije so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od te vsote, tako ugotovljena višina subvencije pa določena kot števec. V skladu s členoma 7(2) in 7(3) osnovne uredbe je ta višina subvencije dodeljena na izvozni promet zadevnega izdelka v OP v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Družba je trdila, da bi moral biti imenovani izvoz vključen v skupni izvozni promet, vendar je bil ta zahtevek zavrnjen zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi 36. Tako določena stopnja subvencije znaša 1,26 %. |
(57) |
Tako skupna stopnja subvencije v okviru sheme EOU za družbo Jindal znaša 1,3 %. |
4. Shema za podporo izvozu investicijskega blaga (Export Promotion Capital Goods Scheme – „EPCGS“)
(a) Pravna podlaga
(58) |
Podroben opis EPCGS se nahaja v odstavku 5 FTP 2004–2009 in poglavju 5 HOP I 2004–2009. |
(b) Upravičenost
(59) |
Vsak proizvajalec izvoznik in trgovec izvoznik, ki je „povezan“ s spremljajočim proizvajalcem in izvajalcem storitev, je upravičen do te sheme. Ugotovljeno je bilo, da je imela družba Jindal v OP v zvezi s pregledom ugodnosti iz te sheme. |
(c) Praktično izvajanje
(60) |
Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in od aprila 2003 do deset let starega rabljenega blaga) po znižani stopnji dajatve. V ta namen indijska vlada po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCG. Od aprila 2000 shema dovoljuje znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 % za vse investicijsko blago, uvoženo po tej shemi. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se morajo uvožena proizvodna sredstva uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. |
(d) Ugotovitev o EPCGS
(61) |
EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe, saj se indijska vlada odpove prihodku, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese korist, saj zaradi neplačila dajatev, privarčevanih pri uvozu, izboljšajo njegovo likvidnost. |
(62) |
Poleg tega je EPCGS zakonsko odvisna od opravljenega izvoza, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjevanja obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in proti njej se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi. |
(63) |
Shema se ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v točki (i) Priloge I osnovne uredbe, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov. |
(e) Izračun višine subvencije
(64) |
Števec je bil izračunan na naslednji način: znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki odraža običajno amortizacijsko dobo takšnega investicijskega blaga v industriji folije iz PET, ki naj bi bila stopnja, določena v Zakonu o gospodarskih družbah iz leta 1956, in ne stopnja, ki jo družba običajno uporablja, zaradi razlogov iz uvodne izjave 56. Temu znesku so bile dodane obresti, da bi se upoštevala polna vrednost ugodnosti v določenem času. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije. |
(65) |
Družba je trdila, da investicijska sredstva, uvožena brez dajatev v okviru sheme ECPG za uporabo v enoti Khanvel, niso več v uporabi, in da se koristi, povezane s takšnim blagom, ne smejo vključiti v števec. Vendar pa Komisija mora zavrniti to trditev, ker ni dokazov, da družba nima več takšnega blaga ali da ga ne bo več uporabljala. |
(66) |
V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je ta znesek subvencije dodeljen na izvozni promet zadevnega izdelka v OP v zvezi s pregledom (imenovalec), ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza. Družba je trdila, da bi moral biti imenovani izvoz vključen v skupni izvozni promet, vendar je bil ta zahtevek zavrnjen zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi 36. Subvencija, ki jo je dobila družba Jindal, znaša 1,11 %. |
5. Shema oprostitve davka na dohodek od izvoza (Export Income Tax Exemption Scheme – „SODDI“)
(a) Pravna podlaga
(67) |
Zakon o davku na dohodek iz leta 1961, ki se vsako leto spreminja z Zakonom o financah, zajema pravno podlago za to shemo. Slednji vsako leto določa podlago za pobiranje davkov ter različne oprostitve in znižanja, ki jih lahko družbe zahtevajo. Izvozno usmerjene enote npr. lahko zahtevajo davčno oprostitev v okviru oddelka 10B Zakona o davku na dohodek iz leta 1961. |
(b) Praktično izvajanje
(68) |
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi družba Jindal koristila ugodnosti iz EITES, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo. |
6. Shema izvoznih kreditov (Export Credit Scheme – „ECS“)
(a) Pravna podlaga
(69) |
Podrobnosti te sheme so določene v Master Circular IECD št. 5/04.02.01/2002-03 (izvozni kredit v tuji valuti) in Master Circular IECD št. 10/04.02.01/2003-04 (izvozni kredit v rupijah) indijske centralne banke („ICB“), ki sta naslovljena na vse komercialne banke v Indiji. |
(b) Upravičenost
(70) |
Do te sheme so upravičeni izdelovalci izvozniki in trgovci izvozniki. Ugotovljeno je bilo, da je imela družba Jindal v OP v zvezi s pregledom ugodnosti iz te sheme. |
(c) Praktično izvajanje
(71) |
V okviru te sheme ICB določa obvezujoče najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah in v tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke obračunajo izvozniku z namenom „omogočiti izvoznikom dostop do kreditov po mednarodno konkurenčnih obrestnih merah“. ECS sestavljata dve podshemi, shema izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za pripravo blaga za izvoz“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, priprave in/ali odpreme blaga pred izvozom, ter shema izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital za financiranje izvoznih terjatev. ICB bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenijo za financiranje izvoza. |
(72) |
Zaradi teh Master Circulars ICB lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinski krediti“), ki so določene pod tržnimi pogoji. |
(d) Ugotovitev o ECS
(73) |
Prvič, z znižanjem stroškov financiranja v primerjavi z obrestnimi merami na trgu prinašajo zgoraj navedene preferencialne obrestne mere takim izvoznikom ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Kljub dejstvu, da preferencialne kredite v okviru ECS dodelijo komercialne banke, so te ugodnosti finančni prispevek vlade v smislu člena 2(1)(iv) osnovne uredbe. ICB je javni organ, ki zato spada pod opredelitev „vlada“, kot je določeno v členu 1(3) osnovne uredbe, in usmerja komercialne banke, da družbam izvoznicam odobrijo preferenčno financiranje. To preferenčno financiranje pomeni isto kot subvencija, ki se šteje za specifično in proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ker so preferencialne obrestne mere odvisne od opravljenega izvoza v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe. |
(e) Izračun višine subvencije
(74) |
Višina subvencije je bila izračunana na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene v OP v zvezi s pregledom, in zneskom, ki bi bil plačan, če bi se uporabljale enake tržne obrestne mere kot za običajne komercialne kredite, ki jih najema družba. Znesek subvencije (števec) je bil dodeljen na skupni izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (imenovalec) v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Družba Jindal je koristila ugodnosti iz ECS in prejela subvencije v višini 0,1 %. |
7. Potrdilo o oprostitvi davkov pri uvozu glede na izvedene izvoze (Duty-Free Replenishment Certificate – „DFRC“)
(a) Pravna podlaga
(75) |
Pravna podlaga te sheme se nahaja v odstavku 4.2 FTP 2004–2009. |
(b) Praktično izvajanje
(76) |
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi družba Jindal koristila ugodnosti iz DFRC v času OP v zvezi s pregledom, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo. |
III. Regionalna shema
(a) Pravna podlaga
(77) |
Da bi spodbudila širjenje industrije na manj razvita območja države, vlada Maharaštre od leta 1964 v okviru sheme, splošno znane kot „paketna shema spodbud“, dodeljuje ugodnosti za enote, ki se na novo širijo v regijah v razvoju te države. Shema je bila od svoje uvedbe večkrat spremenjena in „shema 1993“ se je uporabljala od 1. oktobra 1993 do 31. marca 2001; zadnja sprememba, PSI 2006, je bila sprejeta spomladi 2006 v okviru „industrijske politike, politike vlaganj in infrastrukturne politike Maharaštre 2006“, za katero se predvideva, da se bo uporabljala do 31. marca 2011. PSI vlade Maharaštre sestavlja več podshem, med katerimi so glavne neposredne dotacije v obliki t.i. industrijskih spodbudnih subvencij, oprostitev lokalnega prometnega davka in dajatev za elektriko ter povračilo davka, imenovanega davek „octroi“. |
(78) |
Družba Jindal še naprej uporablja spodbude v okviru PSI 1993 do maja 2001 in ne v okviru shem, ki so jo nasledile. Zato je v okviru tega primera bil ocenjen zgolj PSI 1993. |
(b) Upravičenost
(79) |
Za upravičenost do te sheme morajo družbe vlagati v slabše razvita območja, bodisi z vzpostavitvijo novega industrijskega obrata bodisi z veliko kapitalsko naložbo v razširitev ali diverzifikacijo obstoječega industrijskega obrata. Ta območja so razdeljena na različne kategorije glede na njihov gospodarski razvoj (npr. slabo razvita območja, slabše razvita območja in najmanj razvita območja). Glavno merilo za določitev višine spodbud je območje, v katerem je ali bo sedež družbe, in obseg naložbe. |
(c) Praktično izvajanje
(80) |
Odpust lokalnega prometnega davka na prodajo končnega blaga: za blago je treba običajno plačati osnovni prometni davek (v primeru meddržavne prodaje) ali v preteklosti državni prometni davek (za prodajo znotraj držav) na različnih ravneh, odvisno od države/držav, v kateri(-h) poteka poslovanje. Zakon o prometnem davku v primeru meddržavne prodaje v Maharaštri je bil aprila 2005 zamenjan s sistemom davka na dodano vrednost („DDV“). V okviru sheme oprostitve davka pooblaščene enote niso dolžne pobirati prometni davek na prodajne transakcije. Podobno so pooblaščene enote oproščene plačila lokalnega prometnega davka za nakup blaga od dobavitelja, ki je sam upravičen do te sheme. Ugotovljeno je bilo, da je imela družba Jindal v OP v zvezi s pregledom ugodnosti iz te sheme v zvezi s prodajnimi transakcijami. |
(81) |
Povračilo dajatev za elektriko: Upravičene enote so upravičene do povračila dajatev za elektriko na elektriko, ki so jo potrošile za namene proizvodnje v obdobju sedmih let od dneva tržne proizvodnje. V primeru družbe Jindal se je obdobje teh sedmih let izteklo 31. marca 2003. Tako družba Jindal ni bila več upravičena do povračila dajatve za elektriko. |
(82) |
Povračilo davka, imenovanega davek „octroi“: „Octroi“ je davek, ki ga pobirajo lokalne vlade v Indiji, vključno z vlado Maharaštre, za blago, ki vstopi na ozemlje določenega mesta. Industrijska podjetja lahko od vlade Maharaštre zahtevajo povračilo davka „octroi“, če je njihov obrat v določenih mestih znotraj ozemlja države. Celoten znesek povračila ne sme preseči 100 % naložb v osnovna sredstva. Obrat družbe Jindal se nahaja zunaj meja mesta; zato je per se oproščen davka „octroi“, tako da se ta podshema v tem primeru ne uporablja. |
(d) Sklepna ugotovitev glede PSI 1993 vlade Maharaštre
(83) |
Družba Jindal si je pridobila samo pravico do odpusta prometnega davka na prodajo končnega blaga med OP v zvezi s pregledom, za katero je bilo preteklosti ugotovljeno, da za prejemnika ne prinaša ugodnosti (uvodna izjava (114) Uredbe (ES) št. 367/2006). Zato se v tem primeru proti PSI ne uvedejo izravnalni ukrepi. |
IV. Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi
(84) |
Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen v skladu z določbami osnovne uredbe in izražen ad valorem, za preiskovanega proizvajalca izvoznika znaša 17,1 %. Ta znesek subvencije presega prag de minimis, naveden v členu 14(5) osnovne uredbe.
|
V. Trajnost spremenjenih okoliščin glede subvencioniranja
(85) |
V skladu s členom 19(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi nadaljevanje veljavnih ukrepov zadoščalo za preprečevanje subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki povzročajo škodo. |
(86) |
Ugotovljeno je bilo, da je v OP v zvezi s pregledom družba Jindal še naprej koristila subvencioniranje, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi indijskih organov. Nadalje je stopnja subvencioniranja, ugotovljena v tem pregledu, znatno višja od stopnje, ugotovljene v prvotni preiskavi. Dokazov o tem, da se sheme v bližnji prihodnosti ne bodo nadaljevale ali da bodo postopno odpravljene, ni na voljo. |
(87) |
Ker je bilo dokazano, da je družba deležna mnogo večjega subvencioniranja kot prej in da obstaja verjetnost, da bo še naprej prejemala zneske subvencij, ki so višji od ugotovljenih v prvotni preiskavi, se sklene, da nadaljevanje veljavnih ukrepov ne zadošča za preprečevanje subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki povzročajo škodo, ter da je zaradi novih ugotovitev zato treba spremeniti raven ukrepov. |
VI. Sklepna ugotovitev
(88) |
Glede na sklepne ugotovitve v zvezi z nadaljevanjem subvencioniranja družbe Jindal in nezadostnosti veljavnih ukrepov za preprečevanje ugotovljenih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je treba spremeniti izravnalno dajatev v povezavi z družbo Jindal, da bo v skladu z novimi ugotovljenimi stopnjami subvencioniranja. |
(89) |
Spremenjeno izravnalno dajatev bi bilo treba določiti na novi stopnji subvencioniranja, ugotovljeni v tem pregledu, ker stopnja škode, izračunana v prvotni preiskavi, ostaja višja. |
(90) |
V skladu s členom 24(1) osnovne uredbe in členom 14(1) Uredbe (ES) št. 384/96 za noben izdelek ne smejo veljati niti protidampinške niti izravnalne dajatve za reševanje istega položaja, ki je posledica dampinga ali izvoznega subvencioniranja. Vendar pa za družbo Jindal velja protidampinška dajatev v višini 0 % glede zadevnega izdelka, zato se v tem primeru te določbe ne uporabljajo. |
(91) |
Družba Jindal, indijska vlada in industrija Skupnosti so bili seznanjeni z bistvenimi dejstvi in premisleki, na podlagi katerih naj bi se predlagala sprememba veljavnih ukrepov, ter so imeli možnost predložiti svoje pripombe. Indijska vlada ni predložila pripomb, pripombe družbe Jindal pa so se obravnavale zgoraj v uvodnih izjavah, ki ustrezajo vsaki posamezni pripombi. |
(92) |
Družba je v svojih pripombah po razkritju zahtevala, da Komisija sprejme cenovno zavezo za pokritje v tem primeru ugotovljenih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Komisija je pretehtala predlog družbe in ugotovila, da ne more sprejeti cenovne zaveze. Cenovne zaveze, ki temeljijo na skupini izdelkov, kakor je predlagala družba, omogočajo visoko stopnjo prožnosti pri spreminjanju tehničnih značilnosti izdelka v okviru skupine. Folija iz PET združuje številne razločevalne lastnosti, ki se razvijajo in ki v veliki meri določajo prodajno ceno. Zato spremembe navedenih lastnosti znatno vplivajo na cene. Poskus razčlenitve v podskupine, ki naj bi ustvaril bolj homogene skupine glede fizikalnih lastnosti, bi privedel do večjega števila skupin, kar bi ohromilo nadzor, saj bi predvsem carinski organi imeli precejšnje težave pri razločevanju vrst izdelkov in razvrščanju izdelkov po skupinah ob uvozu. Zaradi tega je sprejetje zaveze neuporabno v smislu člena 13(3) osnovne uredbe. Družba Jindal je bila o tem obveščena in je imela možnost predložiti svoje pripombe. Vendar njene pripombe niso spremenile zgornje sklepne ugotovitve. |
(93) |
Ker se je družba India Polyfilms Limited, ki je bila prej povezana z družbo Jindal, 1. aprila 1999 združila z družbo Jindal in ni več samostojen subjekt, je bila črtana s seznama iz člena 1(2) – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Člen 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 367/2006 se nadomesti z naslednjim:
„2. Višina dajatve, ki se uporablja na neto ceno franko meja Skupnosti, brez carinskih dajatev, za uvoz blaga, proizvedenega v Indiji v spodaj naštetih podjetjih, je sledeča:
Družba |
Dokončna dajatev (%) |
Dodatna oznaka TARIC |
||
|
12,0 |
A026 |
||
Flex Industries Limited, A-1, Sector 60, Noida 201 301 (U.P.), Indija |
12,5 |
A027 |
||
|
14,9 |
A028 |
||
Jindal Poly Films Limited, 56 Hanuman Road, New Delhi 110 001, Indija |
17,1 |
A030 |
||
|
8,7 |
A031 |
||
|
19,1 |
A032 |
||
Vse druge družbe |
19,1 |
A999“ |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 28. septembra 2007
Za Svet
Predsednik
M. PINHO
(1) UL L 288, 21.10.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).
(2) UL L 316, 10.12.1999, str. 1.
(3) UL C 297, 2.12.2004, str. 2.
(4) UL L 68, 8.3.2006, str. 15. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1288/2006 (UL L 236, 31.8.2006, str. 1).
(5) UL C 180, 2.8.2006, str. 90.
(6) Uradno obvestilo št. 1(RE-2006)/2004–2009 z dne 7.4.2006 Ministrstva za trgovino in industrijo indijske vlade.