PRILOGA I
Tehnične specifikacije iz člena 3(1), člena 4 in člena 5(2)(b)
1. PREGLED RAZISKAVE
Raziskava se izvede v skladu z pregledom iz slike 1.
Slika 1: Pregled raziskave.
2. VZORČENJE
2.1 Razmejitev populacije
Raziskava se izvede na gospodarstvih, ki se ukvarjajo z vzrejo vsaj 80 % populacije plemenskih prašičev v državi članici. Prednostno bodo vzorčena gospodarstva s 50 plemenskimi prašiči ali več. Vendar če v navedenih gospodarstvih s 50 plemenskimi prašiči ali več ni 80 % nacionalne črede plemenskih prašičev, se vzorčijo tudi manjša gospodarstva z manj kot 50 plemenskimi prašiči.
Gospodarstva s plemenskimi prašiči se razvrstijo kot „vzrejna gospodarstva“ ali kot „proizvodna gospodarstva“. Vzrejna gospodarstva prodajajo mladice in/ali merjasce za vzrejo, običajno prodajo 40 % ali več mladic, namenjenih vzreji, ostanek pa se proda za zakol. Nasprotno pa proizvodna gospodarstva v glavnem prodajajo prašiče za pitanje ali zakol.
Razširjenost Salmonelle je treba meriti ločeno na vzrejnih gospodarstvih (del 1 raziskave) in na proizvodnih gospodarstvih (del 2 raziskave), ki predstavljajo črede, kot je navedeno v sliki 2, razen čred tekačev.
Slika 2: Pregled gospodarstev.
2.2 Vzorec in strategija vzorčenja
Oba dela raziskave imata podobno dvostopenjsko zasnovo vzorčenja. Na prvi stopnji se z vzrejnih gospodarstev izbere naključni vzorec gospodarstev v vsaki državi članici, drugi naključni vzorec pa se izbere iz skupine proizvodnih gospodarstev. Zahtevano število gospodarstev je navedeno v oddelku 2.3. Na drugi stopnji se število ograd izbere za vzorčenje znotraj vsakega izbranega gospodarstva (glej oddelek 2.2.2).
2.2.1 Prva stopnja: izbor gospodarstev
Vsaka država članica mora ustvariti dva okvira vzorčenja. Prvi navaja vsa upravičena vzrejna gospodarstva (običajno so to gospodarstva z najmanj 50 plemenskimi prašiči – glej oddelek 2.1), drugi pa navaja vsa upravičena proizvodna gospodarstva. Za vsak del raziskave se iz vsakega seznama naključno izbere zahtevano število gospodarstev. Namen naključnega vzorca je zagotoviti, da raziskava vključuje gospodarstva z obsegom velikosti čred in iz vseh regij države članice, kjer se redijo prašiči. Znano je, da je lahko v nekaterih državah članicah nekaj gospodarstev (npr. manj kot 10 % upravičenih gospodarstev) z zelo veliko čredo. Zato se lahko pri naključni izbiri zgodi, da se ne izbere nobena od zelo velikih čred. Država članica lahko pred izbiro gospodarstva uporabi merilo razslojevanja – na primer za opredelitev nivoja, ki vsebuje 10 % največjih čred in za dodelitev 10 % zahtevane velikosti vzorca temu nivoju. Podobno lahko država članica razsloji vzorec po upravnih regijah v skladu z deležem upravičenih čred v vsaki regiji. Kakršno koli upoštevano razslojevanje je treba opisati v poročilu, ki ga država članica predloži Komisiji v skladu s odstavkom 5(1).
Če vzorčenje izbranega gospodarstva ni možno (na primer, če ob izvajanju vzorčenja ne obstaja več), se iz istega okvira vzorčenja naključno izbere novo gospodarstvo. Če je bilo opravljeno kakršno koli razslojevanje (npr. velikosti črede ali regije), se izbere novo gospodarstvo z istega nivoja.
Velikost primarnega vzorca (število gospodarstev za vzorčenje) se po možnosti približno enakomerno porazdeli čez vse leto, da so zajeta različna obdobja. Vzorci se vzamejo mesečno iz približno ene dvanajstine števila gospodarstev.
Gospodarstva na prostem je treba vključiti v raziskavo, vendar razslojevanje te vrste proizvodnje ni obvezno.
2.2.2 Druga stopnja: vzorčenja na gospodarstvu
V vsaki izbrani plemenski čredi in proizvodni čredi bodo ograde, dvorišča ali skupine plemenskih prašičev za vzorčenje, starejših od 6 mesecev, naključno izbrani.
Število ograd, dvorišč ali skupin za vzorčenje mora biti dodeljeno sorazmerno v skladu s številom plemenskih prašičev v različnih stopnjah proizvodnje (breji, nebreji in ostale kategorije plemenskih prašičev). Natančne starostne kategorije za vzorčenje niso predpisane, vendar se ti podatki med vzorčenjem zbirajo.
Plemenski prašiči, ki so nedavno prišli v čredo in so v karanteni, se ne vključijo v raziskavo.
2.3 Izračun velikosti vzorca
2.3.1 Velikost primarnega vzorca (velikost vzorca na prvi stopnji)
Za vzrejna gospodarstva se izvaja redni izračun velikosti primarnega vzorca, za proizvodna gospodarstva pa se izvaja drugi redni izračun velikosti primarnega vzorca. Velikost primarnega vzorca je število vzrejnih gospodarstev za vzorčenje in število proizvodnih gospodarstev za vzorčenje v vsaki državi članici in se pri enostavnem naključnem vzorčenju določi ob upoštevanju naslednjih meril:
|
(a) |
skupno število vzrejnih gospodarstev (vzrejna gospodarstva, del 1 raziskave); |
|
(b) |
skupno število proizvodnih gospodarstev (proizvodna gospodarstva, del 2 raziskave); |
|
(c) |
pričakovana letna razširjenost (p): 50 %; |
|
(d) |
želena stopnja gotovosti: (Z): 95 %, ustrezno vrednosti Zα, ki znaša 1,96; |
|
(e) |
natančnost (L): 7,5 %; |
|
(f) |
uporaba teh vrednosti in formule:
|
Izračun se uporabi prvič za vzrejna gospodarstva in drugič za proizvodna gospodarstva. V vsakem primeru so predpostavke v navedenih korakih c–e enake.
Če je v okviru vzorčenja plemenskih čred ali v okviru vzorčenja proizvodnih čred 100 000 ali več gospodarstev, se iz praktičnih razlogov ta populacija šteje za neskončno, število gospodarstev, ki se naključno izberejo iz tega okvira vzorčenja pa znaša 171 (glej preglednico 1). Če je število plemenskih čred ali proizvodnih čred manjše kot 100 000, se uporabi končni korekcijski faktor za populacijo in vzorčiti je treba manj gospodarstev, kot je prikazano tudi v preglednici 1.
Na primer, če je v državi članici 1 000 gospodarstev iz skupine proizvodnih gospodarstev in 250 iz skupine vzrejnih gospodarstev, je treba vzorčiti 147 gospodarstev iz skupine proizvodnih gospodarstev in 102 gospodarstvi iz skupine vzrejnih gospodarstev.
Preglednica 1
Število gospodarstev s plemenskimi prašiči za vzorčenje v delu raziskave kot funkcije končne velikosti populacije (skupno število gospodarstev s plemenskimi prašiči v državah članicah)
|
Število gospodarstev s plemenskimi prašiči (N) |
Velikost vzorca (n) za končno velikost populacije pri natančnosti 7,5 % |
|
100 000 |
171 |
|
10 000 |
169 |
|
5 000 |
166 |
|
2 000 |
158 |
|
1 000 |
147 |
|
500 |
128 |
|
250 |
102 |
|
150 |
80 |
|
125 |
73 |
|
100 |
64 |
|
90 |
59 |
|
80 |
55 |
|
70 |
50 |
|
60 |
45 |
|
50 |
39 |
|
40 |
33 |
|
30 |
26 |
|
20 |
18 |
|
10 |
10 |
Da se upoštevajo morebitni neodgovori pri vzorčenju, se npr. poveča velikost vzorca v vsaki skupini za 10 %. Vsako neprimerno gospodarstvo se v postopku raziskave zamenja (glej oddelek 2.2.1).
V primeru, da pred začetkom raziskave ni možna ocena števila „vzrejnih gospodarstev“, se izbere število gospodarstev za vzorčenje, kot je v preglednici 1, na podlagi skupnega števila gospodarstev s svinjami (X gospodarstev). Število gospodarstev za vzorčenje se poveča za najmanj 30 % ((X + 30 %) gospodarstev). Pred raziskavo pristojni organ določi število vzrejnih gospodarstev, ki je enako najmanj tem dodatnim 30 %. Med obiskom kmetij bo gospodarstvo razvrščeno kot vzrejno ali proizvodno gospodarstvo v skladu z zgoraj navedenimi opredelitvami.
2.3.2 Velikost sekundarnega vzorca (velikost vzorca na drugi stopnji)
Na vsakem izbranem gospodarstvu se zbirajo običajni fekalni vzorci (glej oddelek 3.1) iz 10 naključno izbranih ograd, dvorišč ali skupin plemenskih prašičev. Če je potrebno (na primer v namestitvah za prasitev ali kjer se svinje redijo v malih skupinah z manj kot 10 živalmi), lahko skupino sestavlja več kot ena ograda. K vsakemu vzorcu prispeva vsaj 10 posameznih plemenskih prašičev.
Vendar če je na malih gospodarstvih ali gospodarstvih z velikim številom plemenskih prašičev, nameščenih na prostem v ogradah, število ograd, dvorišč ali skupin manjše kot 10, se zahteva vzorčenje iste ograde, dvorišča ali skupine, tako da se predloži skupaj 10 običajnih vzorcev.
3. ZBIRANJE VZORCEV V ČREDAH
3.1 Vrsta in podrobnost običajnega vzorca
Material, zbran za bakteriološko analizo, so sveže fekalije s celotnega gospodarstva, ki je enota pregledovanja. Ker je vsako gospodarstvo edinstveno, se pred začetkom vzorčenja določi, katere ograde, dvorišča ali skupine na gospodarstvu bodo vzorčene. Zbrani vzorec se namesti v ločenem zabojniku, da se prepreči navzkrižno onesnaženje, in se pošlje v laboratorij.
Vsak zbirni vzorec tehta vsaj 25 g, za zbiranje teh zbranih vzorcev pa se lahko uporabita dva pristopa:
|
1. |
kjer se v ogradi ali na dvorišču kopičijo mešane fekalije, se lahko uporabi veliki bris (npr. 20 cm x 20 cm) za poteg preko fekalne snovi, pri čemer je treba zagotoviti, da se zbere vsaj 25 g mešanega materiala. To se lahko doseže na primer s premikanjem brisa cikcak vzdolž 2 metrov, da se dobro prekrije s fekalno snovjo. Če je potrebno, se lahko, na primer zaradi vročega vremena ali na tleh z letvami, bris navlaži z ustrezno tekočino, kot je pitna voda; |
|
2. |
kjer ni takega kopičenja, na primer na polju, velikem dvorišču, prostoru za prasitev ali ogradah ali drugih namestitvah z majhnim številom prašičev v skupini, se iz posameznih svežih fekalnih snovi ali prostorov zberejo posamezni odvzemi, tako da jih je najmanj 10 zbranih v skupni količini vzorca, ki znaša najmanj 25 g. Mesta, kjer so ti odvzemi zbrani, je treba razporediti na reprezentativen način po vsem zadevnem območju. |
Če je praktično se da prednost pristopu 1. Pri tem pristopu mora vsaj 10 posameznih prašičev prispevati k vsakemu odvzetemu vzorcu, sicer se uporabi pristop 2.
3.2 Dodatno vzorčenje za raziskavo razširjenosti znotraj gospodarstva
Skupaj 10 gospodarstev, naključno izbranih iz skupnega vzorca vzrejnih gospodarstev in proizvodnih gospodarstev, je predmet temeljitejšega vzorčenja. Na teh gospodarstvih se na isti način, kot predhodno opisano (oddelek 3.1) zbere 10 običajnih vzorcev. Poleg tega se zbere 10 posameznih vzorcev z najmanj 30 g v vsaki izbrani ogradi in označi na tak način, da se teh 10 posameznih vzorcev lahko poveže z običajnim vzorcem iz te ograde. Tako je na vsakem od teh 10 gospodarstev skupaj zbranih 10 običajnih vzorcev in 100 (10 × 10) posameznih vzorcev. Obdelava teh vzorcev je opisana v oddelku 4.3.1.
To vzorčenje je treba uporabiti na Češkem, Danskem, v Romuniji, Sloveniji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu.
3.3 Podatki vzorčenja
Da se omogoči izpolnitev zahtev za podatke iz dela 5, je treba vse pomembne razpoložljive podatke o vzorcu vnesti v obrazec za vzorčenje, ki ga pripravi pristojni organ.
Vsak vzorec in ustrezni obrazec za vzorčenje morata biti označena z enotno številko, ki se uporabljati od vzorčenja do preskušanja in z oznako ograde. Pristojni organ mora zagotoviti vzpostavitev in uporabo sistema enotnega številčenja.
3.4 Prevoz vzorcev
Zaželeno je, da se vzorci hranijo pri temperaturi od + 2 do + 8 °C in se med prevozom ne onesnažijo od zunaj. Vzorci se pošljejo v laboratorij v najkrajšem možnem času v 36 urah s hitro pošto ali kurirjem in prispejo v laboratorij najpozneje 72 ur po vzorčenju.
4. LABORATORIJSKE ANALITSKE METODE
4.1 Laboratoriji
Analiza in serotipizacija potekata v nacionalnem referenčnem laboratoriju (NRL). Kadar nacionalni referenčni laboratorij nima zmogljivosti za izvajanje vseh analiz ali odkrivanja ne izvaja rutinsko, lahko pristojni organi za izvajanje analiz imenujejo omejeno število drugih laboratorijev, vključenih v uradni nadzor nad Salmonello. Ti laboratoriji imajo dokazane izkušnje pri uporabi zahtevane metode odkrivanja, vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti v skladu s standardom ISO 17025 in so pod nadzorom NRL.
4.2 Sprejem vzorcev
V laboratoriju se vzorci hladijo do bakteriološkega pregleda, za katerega je zaželeno, da se opravi v 24 urah po prejemu, vendar v vsakem primeru najpozneje 96 ur po odvzemu vzorca.
4.3 Analiza vzorca
Države članice zagotovijo, da so vse udeležene strani zadostno usposobljene za izvajanje analiz.
4.3.1 Priprava
V laboratoriju se običajni vzorci previdno in temeljito premešajo, preden se zbere 25 g za analizo.
Za oceno razširjenosti znotraj gospodarstva v skladu z odstavkom 3.2, je treba vsakega od posameznih vzorcev (30 g) razdeliti na dva dela. En del, ki tehta vsaj 25 g, se previdno in temeljito premeša, iz njega pa se naknadno sestavi kultura. Ostali drugi del se uporabi za pripravo umetno zbranega vzorca iz 10 posameznih vzorcev iz izbrane ograde, skupine ali dvorišča. Ta zadnji del se pripravi z dodajanjem 10-krat 2,5 g posameznih vzorcev, da se ustvari umetno zbrani vzorec s težo 25 g. Umetno zbrani vzorci se pred analizo previdno in temeljito premešajo. Skupaj se analizira 10 običajnih vzorcev, 10 umetno zbranih vzorcev in 100 posameznih vzorcev vsakega od 10 gospodarstev za oceno razširjenosti znotraj gospodarstva.
4.3.2 Metode odkrivanja in identifikacije
4.3.2.1 Odkrivanje salmonele
Uporablja se metoda, ki jo priporoča referenčni laboratorij Skupnosti za Salmonello iz Bilthovna na Nizozemskem. Ta metoda je opisana v Prilogi D ISO 6579: „Odkrivanje Salmonelle spp. v živalskih fekalijah in vzorcih iz primarne faze vzreje“. Uporablja se zadnja različica Priloge D.
4.3.2.2 Serotipizacija salmonele
Vse izolirane seve, potrjene kot Salmonella spp., nacionalni referenčni laboratoriji za Salmonello serotipizirajo v skladu s shemo Kaufmann-White.
Za zagotavljanje kakovosti se v referenčni laboratorij Skupnosti za Salmonello pošlje 16 tipiziranih in 16 netipiziranih izolatov. Delež teh izolatov se vsako četrtletje pošlje v referenčni laboratorij Skupnosti. Če je izoliranih manj sevov, se pošljejo vsi.
4.3.2.3 Tipizacija fagov salmonele
Kadar so izolati Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium tipizirani fagi (neobvezno), se uporabljajo metode, ki jih je opisal referenčni center za tipiziranje fagov salmonele pri SZO, Agencija za zdravstveno varstvo, Colindale, London.
5. POROČANJE DRŽAV ČLANIC
5.1 Splošni opis izvajanja raziskave
V poročilu v pisni obliki je navedeno vsaj naslednje:
|
(a) |
Država članica |
|
(b) |
Opis populacije gospodarstev s plemenskimi prašiči
|
|
(c) |
Število pridobljenih in analiziranih vzorcev:
|
|
(d) |
Končni rezultati:
|
|
(e) |
Seznam laboratorijev, pristojnih v temeljni raziskavi za salmonelo
|
5.2 Popolni podatki o vsakem vzorčenem gospodarstvu in ustrezni rezultati preskušanja:
Države članice predložijo rezultate raziskave v elektronski obliki kot neobdelane podatke, pri čemer uporabijo podatkovni katalog in obrazce za zbiranje podatkov, ki jih zagotovi Komisija. Navedeni katalog in obrazce pripravi Komisija.
5.2.1 Naslednji podatki se zberejo v državah članicah za vsako gospodarstvo, izbrano za vzorčenje:
|
(a) |
Oznaka gospodarstva |
|
(b) |
Tip proizvodnje gospodarstva
|
|
(c) |
Velikost gospodarstva: število plemenskih prašičev, prisotnih ob vzorčenju (odrasli inventar) |
|
(d) |
Politika nadomestitev: vsi kupljeni nadomeščeni plemenski prašiči; nekatere nadomestitve plemenskih prašičev domače vzreje ali vse nadomestitve plemenskih prašičev domače vzreje |
|
(e) |
(Prostovoljno:) Klinični simptomi driske: So simptomi driske obstajali v 3 mesecih pred vzorčenjem? |
5.2.2 Naslednji podatki se zberejo v državah članicah za vsak vzorec, poslan v laboratorij:
|
(a) |
Oznaka vzorca |
|
(b) |
Oznaka laboratorija, vključenega v začetno analizo |
|
(c) |
Datum zbiranja vzorcev |
|
(d) |
Datum začetka laboratorijske analize |
|
(e) |
Odkrivanje salmonele: kvalitativni rezultat (pozitivni/negativni) |
|
(f) |
Serotipizacija Salmonelle: odkriti serovar (lahko jih je več) |
|
(g) |
Starost prašičev: vse mladice v primerjavi s plemenskimi prašiči mešane starosti |
|
(h) |
Spol: samo svinje; svinje in merjasci ali samo merjasci |
|
(i) |
Proizvodna stopnja: prasitev; parjenje, brejost (drugo?) |
|
(j) |
Namestitve: tla z letvami (v celoti/delno); trda tla; globoka slama ali drugo |
|
(k) |
Prehrana: se prašiči v tej ogradi, na tem dvorišču ali v tej skupini krmijo izključno s krmnimi mešanicami? |
|
(l) |
Krmni dodatki: ali je krmi dodano sredstvo proti zmanjšanju okužbe s Salmonello (npr. organska kislina, probiotična sredstva)? |
|
(m) |
Sistematična uporaba antibiotikov: se na kakršen koli način pri vseh živalih te skupine uporabljajo antibiotiki? |
|
(n) |
Zadnji datum vnosa protimikrobnih sredstev v živali (v zadnjih štirih tednih) |
5.2.3 Naslednji dodatni podatki se zbirajo v državah članicah za vsak posamezen vzorec, ki se pošlje v laboratorij v okviru vzorčenja za razširjenost znotraj gospodarstva
|
(a) |
Oznaka zbirnega vzorca |
|
(b) |
Odkrivanje salmonele v vsakem posameznem vzorcu: kvalitativni rezultat (pozitivni/negativni) |
|
(c) |
Serotipizacija Salmonelle v vsakem posameznem vzorcu: odkriti serovar (lahko jih je več) |
