27.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/33


SKLEP SVETA

z dne 19. aprila 2007

o vzpostavitvi posebnega programa „Temeljne pravice in državljanstvo“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“

(2007/252/PNZ)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države; ta načela so skupna vsem državam članicam.

(2)

Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (2), ob upoštevanju njenega statusa in področja uporabe ter priloženih pojasnil, odraža pravice, kot izhajajo predvsem iz skupnih ustavnih tradicij in skupnih mednarodnih obveznosti držav članic, iz Pogodbe o Evropski uniji, pogodb Skupnosti, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, socialnih listin, ki sta ju sprejela Skupnost in Svet Evrope, ter iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti in Evropskega sodišča za človekove pravice.

(3)

Evropski svet je novembra 2004 priznal pomen komunikacije s spodbujanjem dejavnega državljanstva pri zbliževanju med slehernim posameznikom in evropskim projektom.

(4)

Komisija je v Sporočilu z dne 15. oktobra 2003 Svetu in Evropskemu parlamentu o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji poudarila pomen vloge civilne družbe na področju varstva in spodbujanja temeljnih pravic; zato bi Komisija morala vzpostaviti odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo.

(5)

V skladu s Haaškim programom krepitev medsebojnega sodelovanja terja izrecne napore za izboljšanje medsebojnega razumevanja med pravosodnimi organi in različnimi pravnimi sistemi. V tem pogledu bi morale biti evropske mreže nacionalnih javnih organov deležne posebne pozornosti in podpore.

(6)

Konferenca evropskih ustavnih sodišč in Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije zlasti z vzdrževanjem ustreznih zbirk podatkov prispevata k izmenjavi mnenj in izkušenj v zadevah glede sodne prakse ter organizacije in delovanja svojih članov pri opravljanju njihovih sodnih in/ali svetovalnih nalog v zvezi s pravom Skupnosti. Obstajati bi morala možnost sofinanciranja dejavnosti omenjene konference in združenja, kolikor zadevni izdatki izhajajo iz prizadevanj za cilj v splošnem evropskem interesu. Vendar pa takšno sofinanciranje ne bi smelo pomeniti, da bi kakšen prihodnji program zajemal takšne mreže, niti ne bi smelo prejudicirati, da bi bile tudi druge evropske mreže upravičene do podpore za svoje dejavnosti v skladu s tem sklepom.

(7)

Primerno je poudariti pomen obveščanja in komunikacije, povezane s pravicami, ki so z državljanstvom Unije podeljene državljanom, da bi se izboljšalo ozaveščenost državljanov o njihovih pravicah in državljanom zagotovilo enostaven dostop do zanesljivih informacij.

(8)

Spodbujanje medverskega in multikulturnega dialoga na ravni Evropske unije bi prispevalo k ohranjanju in krepitvi miru in temeljnih pravic.

(9)

Cilji tega programa bi morali dopolnjevati cilje Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljene z Uredbo (ES) št. 168/2007 (3), in bi morali biti osredotočeni na tista področja, kjer se lahko doseže evropska dodana vrednost. V te namene bi bilo treba zagotoviti ustrezno usklajevanje.

(10)

Da bi se doseglo dopolnjevanje in zagotovila čim boljša izraba virov, bi bilo treba zagotoviti, da se prepreči vsako podvajanje med ukrepi tega programa in dejavnostmi mednarodnih organizacij, ki so pristojne za področje temeljnih pravic, kakor so dejavnosti Sveta Evrope, hkrati pa dovoliti skupne dejavnosti za doseganje ciljev tega programa. V te namene bi bilo treba zagotoviti ustrezno usklajevanje.

(11)

V skladu z načelom razširitve programov Skupnosti na države kandidatke in države Zahodnega Balkana, kot je zapisano v Solunski agendi, bi moral biti program odprt za sodelovanje držav pristopnic, držav kandidatk in držav Zahodnega Balkana. Pogoj za takšno sodelovanje bi moralo biti izpolnjevanje splošnih pogojev iz dvostranskega sporazuma in prispevanje v proračun programa. Če to zasleduje cilj zadevnega ukrepa, bi moralo biti organom, telesom ali nevladnim organizacijam držav, ki ne sodelujejo v tem programu, omogočeno, da se kot partnerji pridružijo posameznim ukrepom, vendar ne kot glavni upravičenci projekta.

(12)

Prav tako bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (4), Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija (5) ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (6).

(13)

Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7), (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“) in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (8), ki ščitita finančne interese Skupnosti, bi bilo treba uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitve števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za njihovo izvajanje in upravljanje, in zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in administrativnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo.

(14)

Finančna uredba zahteva, da se za pokrivanje donacij za poslovanje sprejme temeljni akt.

(15)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9), pri čemer bi bilo treba ukrepe, za katere se uporablja postopek v upravljalnem odboru, razlikovati od tistih, za katere se uporablja postopek v svetovalnem odboru, s tem da je v določenih primerih slednji zaradi večje učinkovitosti primernejši.

(16)

Ker ciljev programa, in sicer podpore združenjem civilne družbe, boja proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu ter varstva temeljnih pravic in varstva državljanskih pravic, države članice z medverskim in multikulturnim dialogom ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov programa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(17)

Za sprejetje tega sklepa Pogodba ne predvideva nobenih drugih pooblastil, razen pooblastil iz člena 308 Pogodbe.

(18)

Da bi zagotovili učinkovito in pravočasno izvajanje tega programa, bi se moral ta sklep uporabljati od 1. januarja 2007.

(19)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je podal mnenje (10)

SKLENIL:

Člen 1

Vzpostavitev programa

1.   Ta sklep v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ vzpostavlja program „Temeljne pravice in državljanstvo“ (v nadaljnjem besedilu „program“).

2.   Program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

3.   Program se izvaja v okviru področja uporabe prava Skupnosti.

Člen 2

Splošni cilji

1.   Splošni cilji programa so:

(a)

spodbujanje razvoja evropske družbe, ki temelji na spoštovanju temeljnih pravic, kot so priznane v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji, vključno s pravicami, ki izhajajo iz državljanstva Unije;

(b)

krepitev civilne družbe in spodbujanje odprtega, preglednega in rednega dialoga na področju temeljnih pravic;

(c)

boj proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu ter spodbujanje boljšega medverskega in medkulturnega razumevanja in večje strpnosti v vsej Evropski uniji;

(d)

izboljšanje stikov, izmenjave informacij in povezovanja v mreže med pravosodnimi in upravnimi organi ter pravnimi poklici, tudi s podporo pravosodnemu usposabljanju, s ciljem boljšega medsebojnega razumevanja med omenjenimi organi in strokovnjaki.

2.   Splošni cilji programa dopolnjujejo cilje, za katere si prizadeva Agencija Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 168/2006.

3.   Splošni cilji programa v polnem spoštovanju temeljnih pravic prispevajo k razvoju in izvajanju politik Skupnosti.

Člen 3

Posebni cilji

Posebni cilji programa so:

(a)

spodbujanje temeljnih pravic, kot so priznane v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji, in seznanjanje vseh državljanov o njihovih pravicah, vključno s pravicami, ki izhajajo iz državljanstva Unije, da bi se državljane Unije spodbudilo k dejavni udeležbi v demokratičnem življenju Unije;

(b)

po potrebi preučevanje spoštovanja posameznih temeljnih pravic pri izvajanju prava Skupnosti v Evropski uniji in njenih državah članicah ter pridobivanje mnenj o posameznih vprašanjih, povezanih s temeljnimi pravicami pri izvajanju prava Skupnosti v Evropski uniji in njenih državah članicah;

(c)

podpiranje nevladnih organizacij in drugih teles civilne družbe, da se poveča njihova sposobnost dejavne udeležbe pri spodbujanju temeljnih pravic, pravne države in demokracije;

(d)

vzpostavitev ustreznih struktur za spodbujanje medverskega in multikulturnega dialoga na ravni Evropske unije.

Člen 4

Ukrepi

Za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3 ta program podpira naslednje vrste ukrepov:

(a)

posamezne ukrepe Komisije, kot so študije in raziskave, javnomnenjske ankete in raziskave, oblikovanje kazalcev in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov; oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, pripravo in razširjanje informativnega gradiva, podporo pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja;

(b)

posamezne nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki jih predložijo organi ali druga telesa države članice, mednarodna ali nevladna organizacija, v vsakem primeru pa v njih sodelujeta najmanj dve državi članici ali vsaj ena država članica in še ena država, ki je lahko država pristopnica ali država kandidatka, pod pogoji iz letnih delovnih programov;

(c)

podporo dejavnostim nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za splošni evropski interes v skladu s splošnimi cilji programa, pod pogoji iz letnih delovnih programov;

(d)

donacije za poslovanje za sofinanciranje izdatkov, povezanih s stalnim delovnim programom Konference evropskih ustavnih sodišč in Združenja državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije, ki vzdržuje določene zbirke podatkov, ki služijo kot vseevropska zbirka nacionalnih sodb v zvezi z izvajanjem prava Skupnosti, kolikor izhajajo iz prizadevanj za cilj, ki je v splošnem evropskem interesu, in sicer s spodbujanjem izmenjave mnenj in izkušenj v zadevah v zvezi s sodno prakso, organizacijo in delovanjem svojih članov pri opravljanju sodnih in/ali svetovalnih nalog v zvezi s pravom Skupnosti.

Člen 5

Sodelovanje tretjih držav

1.   Pri ukrepih v okviru programa lahko sodelujejo naslednje države (v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države“): države pristopnice, države kandidatke in države Zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces, v skladu s pogoji iz pridružitvenih sporazumov ali njihovih dodatnih protokolov o sodelovanju v programih Skupnosti, ki so ali bodo sklenjeni s temi državami.

2.   Ukrepi iz člena 4 lahko vključujejo organe, telesa ali nevladne organizacije držav, ki ne sodelujejo v tem programu v skladu z odstavkom 1, kadar to prispeva k pripravam na pristop držav iz odstavka 1 ali če to zasleduje cilj zadevnega ukrepa.

Člen 6

Ciljne skupine

Ciljne skupine programa so državljani Evropske unije, državljani sodelujočih držav ali državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju Evropske unije, ter združenja civilne družbe ter druge skupine, ki delujejo na področju spodbujanja ciljev tega programa.

Člen 7

Dostop do programa

1.   Ta program je v skladu s členom 5 med drugim odprt za institucije in javne ali zasebne organizacije, univerze, raziskovalne inštitute, nevladne organizacije, nacionalne, regionalne in lokalne organe, mednarodne organizacije ter druge nepridobitne organizacije s sedežem v Evropski uniji ali v eni izmed sodelujočih držav.

2.   Program za doseganje ciljev omogoča skupne dejavnosti z mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za področje temeljnih pravic, kot je Svet Evrope, na podlagi skupnih prispevkov in v skladu z različnimi pravili, veljavnimi v vsaki instituciji ali organizaciji.

Člen 8

Vrste financiranja

1.   Financiranje Skupnosti ima lahko naslednji pravni obliki:

(a)

donacije,

(b)

pogodbe o javnih naročilih.

2.   Donacije Skupnosti se dodelijo na podlagi pozivov k oddaji predlogov, razen v izjemnih, ustrezno utemeljenih primerih, ki so predvideni v Finančni uredbi, in se zagotovijo v obliki donacij za poslovanje in donacij za ukrepe. Najvišja stopnja sofinanciranja bo določena v letnih delovnih programih.

3.   Poleg tega so na podlagi pogodb o javnih naročilih predvideni izdatki za spremljevalne ukrepe; v tem primeru se nakup blaga in storitev financira iz sredstev Skupnosti. To bo med drugim krilo izdatke za obveščanje in komunikacijo, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in vrednotenje projektov, politik, programov in zakonodaje.

Člen 9

Izvedbeni ukrepi

1.   Komisija izvaja pomoč Skupnosti v skladu s Finančno uredbo.

2.   Komisija za izvajanje programa v okviru splošnih ciljev iz člena 2 sprejme letni delovni program, ki določi posebne cilje, tematske prednostne naloge, opiše spremljevalne ukrepe iz člena 8 in po potrebi določi seznam drugih ukrepov.

3.   Letni delovni program se sprejme v skladu s postopkom iz člena 10(3).

4.   Postopki vrednotenja in postopki dodelitve donacij za ukrepe med drugim upoštevajo naslednja merila:

(a)

usklajenost z letnim delovnim programom, splošnimi cilji iz člena 2 in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih, kot je določeno v členih 3 in 4;

(b)

kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov;

(c)

znesek, zahtevan za financiranje Skupnosti, in njegovo ustreznost glede na pričakovane rezultate;

(d)

učinek pričakovanih rezultatov na splošne cilje iz člena 2 in na ukrepe, sprejete na različnih področjih, kot je določeno v členih 3 in 4.

5.   Vloge za donacije za poslovanje iz člena 4(b) in (c) se ocenijo ob upoštevanju:

(a)

skladnosti s cilji programa;

(b)

kakovosti načrtovanih dejavnosti;

(c)

verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti;

(d)

geografskega učinka izvedenih dejavnosti;

(e)

vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih teles;

(f)

razmerja med stroški in koristmi predlagane dejavnosti.

6.   Odločitve v zvezi z ukrepi, predloženimi na podlagi člena 4(b) in (c), sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 10(2).

7.   V skladu s členom 113(2) Finančne uredbe se načelo postopnega zniževanja ne uporablja za donacije za poslovanje Konference evropskih ustavnih sodišč ter Združenja državnih svetov in vrhovnih upravnih organov Evropske unije, kolikor si prizadevata za cilj v splošnem evropskem interesu.

Člen 10

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu „odbor“).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

4.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 11

Dopolnjevanje

1.   Prizadevati si je treba za sinergije in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti z okvirnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ in „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, pa tudi s programom „Progress“. Zagotovi se dopolnjevanje z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice. Statistični element obveščanja o temeljnih pravicah in državljanstvu se razvije v sodelovanju z državami članicami na podlagi razpoložljivih podatkov in po potrebi ob uporabi statističnega programa Skupnosti.

2.   Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje vseh programov, si program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ ter „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“.

3.   Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, ne prejemajo pomoči za isti namen iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Zagotovi se, da upravičenci iz tega sklepa Komisiji pošljejo informacije o sredstvih, prejetih iz proračuna Skupnosti in drugih virov, pa tudi o tekočih vlogah za sredstva.

Člen 12

Proračunska sredstva

Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, predvidene v tem programu, se vključijo v letna dodeljena sredstva splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljiva letna dodeljena sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

Člen 13

Spremljanje

1.   Komisija zagotovi, da upravičenec za kateri koli ukrep, ki se financira iz programa, predloži tehnična in finančna poročila o napredovanju dela. V treh mesecih od zaključka ukrepa predloži tudi končno poročilo. Komisija določi obliko in vsebino poročil.

2.   Komisija zagotovi, da pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz izvajanja tega programa, zagotavljajo zlasti spremljanje in finančni nadzor s strani Komisije (ali predstavnika, ki ga pooblasti Komisija), po potrebi s pregledi na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev, in z revizijami Računskega sodišča.

3.   Komisija zagotovi, da upravičenec do finančne pomoči hrani vso dokazno dokumentacijo o izdatkih za ukrep pet let po zadnjem plačilu za kateri koli ukrep, tako da je dokazna dokumentacija na voljo Komisiji.

4.   Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov na kraju samem iz odstavkov 1 in 2 po potrebi zagotovi prilagoditev obsega ali pogojev dodelitve prvotno odobrene finančne pomoči in časovnega razporeda plačil.

5.   Komisija zagotovi, da se stori vse potrebno za preveritev, ali se financirani projekti izvajajo primerno in v skladu z določbami tega sklepa in Finančne uredbe.

Člen 14

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.   Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in katerimi koli drugimi nezakonitimi dejavnostmi, in sicer z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 2988/95, Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta.

2.   Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega programa, se Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 uporabljata v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, dogovorjenih na podlagi programa, ki izhajajo iz storitve ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami izdatkov ogroža ali bi lahko ogrožal splošni proračun Evropske unije ali proračune, s katerimi upravlja Unija.

3.   Komisija zagotovi, da se odobreni znesek finančne pomoči za ukrep zmanjša, začasno ustavi ali izterja, če odkrije nepravilnosti, vključno z nespoštovanjem določb tega sklepa ali posamezne odločbe, pogodbe ali sporazuma o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se zaprosilo za odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto ali pogoji izvajanja projekta.

4.   Če niso roki upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija zagotovi, da upravičenec v določenem roku predloži pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, Komisija zagotovi, da se preostala finančna pomoč razveljavi in zahteva vračilo že plačanih zneskov.

5.   Komisija zagotovi, da se vsako nepravilno izplačano plačilo vrne Komisiji. Vsem zneskom, ki niso bili pravočasno vrnjeni pod pogoji iz Finančne uredbe, se prištejejo obresti.

Člen 15

Vrednotenje

1.   Dejavnosti v okviru programa se redno spremljajo.

2.   Komisija zagotovi redno, neodvisno in zunanje vrednotenje programa.

3.   Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:

(a)

letno predstavitev izvajanja programa;

(b)

vmesno poročilo o oceni doseženih rezultatov ter o kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja programa, vključno z delom, ki so ga opravili upravičenci donacij za poslovanje iz člena 4(d), in sicer najkasneje 31. marca 2011;

(c)

sporočilo o nadaljevanju tega programa najkasneje do 30. avgusta 2012;

(d)

poročilo o naknadnem vrednotenju najkasneje do 31. decembra 2014.

Člen 16

Objava ukrepov

Komisija vsako leto objavi seznam ukrepov, ki se financirajo v okviru programa, in kratek opis vsakega projekta.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne učinkovati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007.

V Luxembourgu, 19. aprila 2007

Za Svet

Predsednica

B. ZYPRIES


(1)  Mnenje z dne 14. decembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

(3)  UL L 53, 22.2.2007, str. 1.

(4)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(5)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(6)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(7)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

(8)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1248/2006 (UL L 227, 19.8.2006, str. 3).

(9)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(10)  UL C 69, 21.3.2006.