26.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 265/1

(1)

Zaradi izjemne zemljepisne lege je preskrba nekaterih egejskih otokov s proizvodi, ki so osnovnega pomena za prehrano ljudi, za nadaljnjo predelavo ali kot kmetijskih vložkov, povezana z dodatnimi stroški prevoza. Poleg tega objektivni dejavniki, ki izvirajo iz otoške lege in oddaljenosti, dodatno obremenjujejo gospodarske subjekte in proizvajalce na navedenih egejskih otokih in močno ovirajo njihove dejavnosti. V nekaterih primerih so gospodarski subjekti in proizvajalci izpostavljeni dvojni izoliranosti. To prikrajšanost je mogoče ublažiti z znižanjem cen navedenih osnovnih proizvodov. Zato je primerno uvesti posebnen režim preskrbe in tako zagotoviti preskrbo egejskih otokov ter nadomestiti dodatne stroške, ki nastanejo zaradi odročnosti, otoškega značaja in oddaljenosti.

(2)

Težave, s katerimi se soočajo egejski otoki, so še večje zaradi majhnosti otokov. Da bi zagotovili učinkovitost predvidenih ukrepov, naj se taki ukrepi uporabljajo le za otoke, ki spadajo k „manjšim otokom“.

(3)

Politika skupnosti za pomoč lokalni proizvodnji na manjših egejskih otokih, določena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2019/93 z dne 19. julija 1993 o uvedbi posebnih ukrepov za manjše egejske otoke glede nekaterih kmetijskih proizvodov (1), vključuje številne proizvode in ukrepe za njihovo proizvodnjo, trženje ali predelavo. Izkazalo se je, da so navedeni ukrepi učinkoviti in zagotavljajo ohranjanje in razvoj kmetijskih dejavnosti. Skupnost bi morala nadaljevati s podporo proizvodnih linij, ki so ključni dejavnik pri ohranjanju okoljskega, socialnega in gospodarskega ravnovesja na manjših egejskih otokih. Kot pri politiki za razvoj podeželja so izkušnje pokazale, da lahko tesnejše partnerstvo z lokalnimi oblastmi pripomore k bolj ciljno usmerjenemu razreševanju določenih vprašanj, ki vplivajo na zadevne otoke. Podpora lokalni proizvodnji bi se morala torej nadaljevati na najustreznejši gospodarski ravni s splošnim programom, ki bi ga morala Grčija predložiti Komisiji.

(4)

Da bi dosegli nižje cene na manjših egejskih otokih in ublažili dodatne stroške zaradi njihove odročnosti, otoškega značaja in oddaljenosti in hkrati ohranili konkurenčnost proizvodov Skupnosti, bi bilo za preskrbo manjših egejskih otokov s proizvodi Skupnosti treba dodeliti pomoč. Pri takšni pomoči bi bilo treba upoštevati dodatne stroške prevoza na manjše egejske otoke, pri kmetijskih vložkih in proizvodih, namenjenih za predelavo, pa dodatne stroške zaradi otoškega značaja in oddaljenosti.

(5)

Količine, za katere velja posebni režim preskrbe, so omejene na potrebe preskrbe manjših egejskih otokov, zato ta režim ne ovira pravilnega delovanja notranjega trga. Poleg tega gospodarske prednosti posebnega režima preskrbe ne bi smele povzročiti preusmeritev v trgovini z zadevnimi proizvodi. Odpošiljanje ali izvoz teh proizvodov z manjših egejskih otokov bi bilo zato treba prepovedati. Vendar pa bi bilo odpošiljanje ali izvoz teh proizvodov treba dovoliti, kadar so ugodnosti, ki izhajajo iz posebnega režima preskrbe, povrnjene ali kadar se pri predelanih proizvodih s tem omogoči regionalna trgovina. Upoštevati bi bilo treba tudi izvoz v tretje države ter v skladu s tem dovoliti izvoz predelanih proizvodov v okvirih tradicionalnega izvoza. Ta omejitev se prav tako ne bi smela uporabljati za tradicionalno odpošiljanje predelanih proizvodov. Zavoljo jasnosti bi morala ta uredba natančno določiti referenčno obdobje, ki je podlaga za določitev teh tradicionalno izvoženih ali odposlanih količin.

(6)

Da bodo cilji posebnega režima preskrbe uresničeni, se morajo gospodarske prednosti posebnega režima preskrbe odražati na ravni proizvodnih stroškov in vplivati na znižanje cen vse do ravni končnega uporabnika. Te gospodarske ugodnosti bi bilo zato treba dodeljevati le pod pogojem, da se dejansko prenašajo dalje na končnega uporabnika, poskrbeti pa je treba tudi za ustrezen nadzor.

(7)

Da bi pripomogli k uresničitvi ciljev razvoja lokalne kmetijske proizvodnje in preskrbe s kmetijskimi proizvodi, je treba uskladiti raven programiranja preskrbe zadevnih otokov, partnerski pristop Komisije in Grčije pa bi moral biti sistematičen. Zato bi morali organi, ki jih imenuje Grčija, pripraviti program preskrbe, Komisiji pa bi se moral predložiti v odobritev.

(8)

Kmete na manjših egejskih otokih bi bilo treba spodbujati k ponudbi kakovostnih proizvodov in jim pomagati pri trženju teh proizvodov.

(9)

Za ublažitev posebnih omejitev kmetijstva na manjših egejskih otokih, nastalih zaradi odročnosti, otoškega značaja, oddaljenosti, majhne površine, goratega terena, podnebja in njihove gospodarske odvisnosti od majhnega števila proizvodov, se lahko dopusti odstopanje od dosledne politike Komisije, po kateri državna pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ni dovoljena.

(10)

Izvajanje te uredbe ne bi smelo ogroziti ravni posebne podpore, ki so jo manjši egejski otoki prejemali do sedaj. Da bi tako lahko izvajali ustrezne ukrepe, bi morala imeti Grčija na razpolago zneske, ki ustrezajo podpori, ki jo je Skupnost že odobrila v okviru Uredbe (EGS) št. 2019/93. Novi sistem podpore za kmetijsko proizvodnjo na manjših egejskih otokih, ki ga določa ta uredba, bi moral biti usklajen s podporo za enake proizvodne linije, ki je v veljavi drugod v Skupnosti, in treba bi bilo razveljaviti Uredbo (EGS) št. 2019/93.

(11)

V skladu z načelom subsidiarnosti in v duhu Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (2) je upravljanje posebnih ukrepov za manjše egejske otoke primerno prenesti na Grčijo. Te ukrepe je torej mogoče izvajati s programom podpore, ki ga je predložila Grčija in ga je odobrila Komisija.

(12)

Grčija se je odločila, da bo s 1. januarjem 2006 v vsej državi uporabljala shemo enotnega plačila. Treba bi bilo spremeniti Uredbo (ES) št. 1782/2003 in tako zagotoviti uskladitev režimov, ki zadevajo manjše egejske otoke.

(13)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3).

(14)

Program, predviden s to uredbo, bi bilo treba začeti s 1. januarjem 2007. Da pa bi se ta program lahko začel s tem datumom, bi bilo treba Grčiji in Komisiji omogočiti, da vse pripravljalne ukrepe sprejmeta med datumom začetka veljavnosti te uredbe in datumom začetka uporabe programa –

(a)

poseben režim preskrbe, predviden v Poglavju II; in

(b)

posebne ukrepe v podporo lokalnim linijam kmetijske proizvodnje, predvidene v Poglavju III.

(a)

posebne potrebe manjših otokov in natančne zahteve glede kakovosti;

(b)

tradicionalni trgovinski tokovi s pristanišči celinske Grčije in med otoki v Egejskem morju;

(c)

gospodarski vidik predlagane pomoči;

(d)

kjer je to ustrezno, potreba po neoviranem potencialnem razvoju lokalnih proizvodov.

(a)

kot dodatna podpora sistemov premij ali pomoči, vzpostavljenih v okviru skupne tržne ureditve, razen v izjemnih primerih, utemeljenih z objektivnimi merili;

(b)

kot podpora raziskovalnim projektom, ukrepom, ki podpirajo raziskovalne projekte, ali ukrepom, upravičenim do financiranja s strani Skupnosti v okviru Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (4);

(c)

kot podpora ukrepom v okviru področja uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja in Evropskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (5).

(a)

kvantificiran opis stanja trenutne kmetijske proizvodnje ob upoštevanju rezultatov razpoložljivih vrednotenj, iz opisa pa naj bodo razvidne neskladnosti, vrzeli in možnosti razvoja;

(b)

opis predlagane strategije, izbrane prednostne naloge in kvantificirane cilje ter oceno pričakovanih učinkov na ravni gospodarstva, okolja in družbe, vključno z učinki na zaposlovanje;

(c)

časovni razpored izvedbe ukrepov in okvirno skupno finančno preglednico, v kateri so prikazana sredstva, ki se lahko uporabijo;

(d)

utemeljitev združljivosti in usklajenosti različnih ukrepov programa podpore ter opredelitev meril, ki se uporabijo za spremljanje in vrednotenje;

(e)

ukrepe, sprejete za zagotavljanje učinkovitega in ustreznega izvajanja programa podpore, tudi v zvezi z obveščanjem javnosti, spremljanjem in vrednotenjem, ter določbe v zvezi z nadzorom in upravnimi kaznimi;

(f)

določitev pristojnega organa, odgovornega za izvajanje programa podpore, ter določitev organov ali povezanih organov na primerni ravni.

(a)

pogoji, pod katerimi lahko Grčija spremeni količine in raven pomoči, namenjene preskrbi, ter ukrepi za podporo ali dodelitev sredstev, namenjenih za podporo lokalni proizvodnji;

(b)

določbe, povezane z minimalnimi pogoji, ki jih mora Grčija izpolnjevati pri nadzoru in upravnih kaznih.

1.

Člen 70 se spremeni, kakor sledi:

2.

V členu 71(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Brez poseganja v člen 70(2) zadevna država članica v prehodnem obdobju izvrši neposredna plačila, predvidena v Prilogi VI, pod pogoji, določenimi v poglavjih 3, 6 in 7 do 13 naslova IV, v okviru proračunskih zgornjih mej, ki ustrezajo delu teh neposrednih plačil v nacionalni zgornji meji, navedeni v členu 41 te uredbe in določeni v skladu s postopkom iz člena 144(2).“.

3.

V Prilogah I in VI se vrstica, ki se nanaša na „egejske otoke“, črta.