25.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 232/1

(1)

Po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členoma 14 in 15 Uredbe (EGS) št. 2423/88 (2) je Svet z Uredbo (ES) št. 821/94 (3) podaljšal uvedene dokončne protidampinške dajatve na uvoz silicijevega karbida („SK“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Poljske, Ruske federacije („Rusija“) in Ukrajine. Hkrati je Komisija s Sklepom 94/202/ES (4) sprejela zavezo, ki jo je ponudila ruska vlada skupaj z družbo V/O Stankoimport, Moskva, Rusija.

(2)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 1100/2000 (5) zopet podaljšal dokončno protidampinško dajatev na uvoz SK s poreklom iz LRK, Rusije in Ukrajine ter podaljšal zavezo, ki jo je ponudila ruska vlada skupaj z družbo V/O Stankoimport, Moskva, Rusija, sprejeto s Sklepom Komisije 94/202/ES.

(3)

Preiskava, navedena v uvodi izjavi (1) zgoraj, zaradi katere so bile uvedene končne protidampinške dajatve in sprejete zaveze določenih izvoznikov, ki jih zadeva ta preiskava, ter pregleda zaradi izteka ukrepa, zaključena leta 1994 in leta 2000, navedena v uvodnih izjavah (1) in (2) zgoraj, se v nadaljnjem besedilu imenujeta „prvotni preiskavi“.

(4)

Leta 2004 je Svet z Uredbo (ES) št. 991/2004 predvidel oprostitev protidampinških dajatev za uvoz v nove države članice, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004 („EU-10“), v skladu s pogoji posebnih ponujenih zavez („širitvene zaveze“) in Komisijo pooblastil, da sprejme te širitvene zaveze. Skladno s tem je Komisija s sklepoma 2004/498/ES (6) in 2004/782/ES (7) sprejela zaveze, ki jih je ponudil ukrajinski proizvajalec izvoznik, tj. odprta delniška družba „Zaporozhsky Abrasivny Combinat“. Sprejem te zaveze je potekel 20. maja 2005.

(5)

Januarja 2004 je Komisija začela izvajati delni vmesni pregled (8), za katerega je zaprosil ukrajinski proizvajalec izvoznik Zaporozhsky Abrasivny Combinat. Vložnik je navedel, da bi mu morala biti zaradi znatne spremembe okoliščin odobrena tržnogospodarska obravnava („TGO“) in da je njegova stopnja dampinga znatno pod ravnjo veljavnih ukrepov. Vendar je bilo po preiskavi ugotovljeno, da družba ni izpolnila meril za TGO (člen 2(7)(c) Uredbe (ES) št. 384/96), in preiskava je bila nato zaključena. Zaključena je bila z Uredbo Sveta (ES) št. 779/2005 (9).

(6)

Nazadnje je Komisija 30. junija 2005 (10) začela protidampinški postopek v zvezi z uvozom SK s poreklom iz Romunije, potem ko je Svet evropske kemične industrije („CEFIC“) vložil pritožbo v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo 100 % celotne proizvodnje SK Skupnosti. Ker je CEFIC 1. marca 2006 umaknil pritožbo, je bila preiskava zaključena s Sklepom Komisije 2006/423/ES (11).

(7)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti protidampinških ukrepov za SK s poreklom iz LRK, Rusije in Ukrajine (12) je Komisija 24. februarja 2005 prejela zahtevo za pregled teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Komisija je hkrati prejela zahtevo za pregled oblike ukrepov, veljavnih za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(8)

Te zahtevke je vložil Svet evropske kemične industrije v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo 100 % celotne proizvodnje SK Skupnosti. Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa je temeljil na utemeljitvi, da bi se damping in škoda, povzročena industriji Skupnosti, ob prenehanju veljavnosti ukrepov verjetno nadaljevala ali ponovila. Zahtevek za vmesni pregled je temeljil na dejstvu, da bi bila oblika ukrepov neprimerna in ne bi odpravila škodljivih učinkov dampinga.

(9)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ocenila, da obstajajo zadostni dokazi za uvedbo pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) in vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, in z istim dnem začela izvajati oba pregleda (13).

(10)

Komisija je o uvedbi pregleda zaradi izteka ukrepa in vmesnega pregleda uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike, proizvajalce surovin, uporabnike, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, in njihova združenja, predstavnike držav izvoznic in proizvajalce Skupnosti. Zainteresirane stranke so imele možnost, da predložijo svoja pisna stališča in zahtevajo zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(11)

Glede na veliko število kitajskih proizvajalcev izvoznikov ter uvoznikov v Skupnosti, ki niso povezani s proizvajalcem izvoznikom v eni od zadevnih držav, se je zdelo v skladu s členom 17 osnovne uredbe primerno preučiti, ali je treba uporabiti vzorčenje. Da bi Komisija lahko odločila, ali bi bilo vzorčenje resnično potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, so bile zgoraj navedene stranke v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe pozvane, da se v dveh tednih od začetka postopka javijo Komisiji in predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku.

(12)

Noben kitajski proizvajalec izvoznik ni niti predložil zahtevanih informacij niti ni sodeloval v sedanjem postopku. Zato je bilo sklenjeno, da za kitajske proizvajalce vzorčenje ni potrebno.

(13)

Šest nepovezanih uvoznikov v Skupnosti je predložilo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, in izrazilo pripravljenost za sodelovanje v nadaljnji preiskavi. Od teh šestih uvoznikov so bile tri družbe izbrane v vzorec. Ti uvozniki so predstavljali največji reprezentativni obseg uvoza znanih uvoznikov v Skupnosti (98 %), ki bi se lahko preiskali v času, ki je na voljo.

(14)

Vprašalniki so bili poslani trem vzorčenim uvoznikom Skupnosti, dvema proizvajalcema Skupnosti, osemnajstim uporabnikom Skupnosti, šestnajstim dobaviteljem surovin in dvema znanima proizvajalcema izvoznikoma v Ukrajini in Rusiji. Poleg tega so bili navezani stiki z dvema proizvajalcema v Braziliji, ki je bila izbrana kot možna primerljiva država, in sta tudi prejela vprašalnik.

(15)

Vprašalnik so v celoti izpolnili trije vzorčeni uvozniki Skupnosti, sedem uporabnikov, dva proizvajalca surovin, dva proizvajalca izvoznika v zadevnih državah ter dva proizvajalca iz primerljive države.

(16)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo, in opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(17)

Preiskava v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2001 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(18)

Vse zadevne stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, ki so podlaga za sklepe tega pregleda. Po razkritju jim je bil odobren rok za predložitev stališč. Stališča, prejeta v roku, so bila natančno preučena in, kadar se je zdelo primerno, so se upoštevala pri ugotovitvah.

(19)

Zadevni izdelek je enak kot v prvotnih preiskavah, na podlagi katerih so bili uvedeni trenutno veljavni ukrepi, in sicer silicijev karbid (SK). SK se trenutno uvršča pod oznako KN 2849 20 00.

(20)

SK se proizvaja s segrevanjem silicija in koksa (ali naftnega koksa) pri visokih temperaturah (do 2 000 °C). Rezultat tega postopka je surovi SK, ki ga je običajno treba nadalje predelati za končno uporabo. V proizvodnem procesu SK se avtomatično pridobiva silicijev karbid različnih kakovosti, povezanih z različno koncentracijo vsebnosti silicija. Različne kakovostne razrede je mogoče deliti v dve glavni kategoriji, in sicer kristalinično kakovost in metalurško kakovost. Za kristalinično kakovost velja, da je višje kakovosti, ker ima večjo vsebnost silicija. Kristalinična kakovost se nadalje deli na črni in zeleni tip.

(21)

Kristalinična kakovost se praviloma uporablja za izdelavo brusilnega orodja, brusilnih plošč, ognjevarnih izdelkov visoke kakovosti, tehnične keramike, medtem ko se metalurška kakovost običajno uporablja v livarnah in visokih pečeh kot nosilec silicija. Kot v prejšnjih preiskavah je za namen te preiskave obe kakovosti treba šteti za en sam izdelek.

(22)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotnih preiskavah, je sedanja preiskava potrdila, da imajo zadevni izdelek in izdelki, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci izvozniki na svojih notranjih trgih, ter izdelki, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci Skupnosti na trgu Skupnosti, ter izdelki, ki jih proizvaja in prodaja proizvajalec iz primerljive države na notranjem trgu primerljive države, enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti in končne uporabe ter jih je zato treba obravnavati kot podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(23)

V tem pregledu zaradi izteka ukrepa je bilo doseženo polno sodelovanje dveh znanih proizvajalcev v Ukrajini in Ruski federaciji. Kot je omenjeno v uvodni izjavi (12), se ni javil noben proizvajalec iz LRK.

(24)

Ker Ukrajina (14) in LRK med obdobjem preiskave (in v prejšnjih preiskavah) nista veljali za državi s tržnim gospodarstvom, je bilo treba normalno vrednost določiti v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe, tj. na podlagi informacij, pridobljenih v tretji državi s tržnim gospodarstvom, v kateri se je izdelek proizvajal in prodajal. Poleg tega je treba spomniti, da proizvajalec izvoznik v Ukrajini ni mogel pridobiti TGO v vmesnem pregledu, ki se je zaključil ravno pred uvedbo tega pregleda zaradi izteka ukrepa (glej uvodno izjavo (5)).

(25)

Ob uvedbi tega pregleda zaradi izteka ukrepa je bilo predvideno, da se kot primerljiva država, od katere bi lahko pridobili informacije o proizvodnih stroških in prodaji na notranjem trgu, uporabi Brazilija. Spomniti je treba, da je bila Brazilija uporabljena tudi v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa.

(26)

Preiskava je potrdila, da je Brazilija še vedno ustrezna primerljiva država iz naslednjih razlogov.

(27)

Prvič, Brazilija je zaradi velikosti svojega notranjega trga reprezentativna država za določitev normalne vrednosti za zadevni državi. Drugič, domače cene v Braziliji se zaradi obsega povpraševanja na trgu in obstoja konkurenčnih proizvajalcev oblikujejo na podlagi normalnih tržnih sil. Tretjič, osnovne fizikalne in kemijske lastnosti podobnega izdelka, ki se proizvaja v Braziliji, se lahko štejejo kot enake izdelku, ki se izvaža iz obeh zadevnih držav. In četrtič, predloženih ni bilo nobenih utemeljitev proti uporabi Brazilije kot primerljive države.

(28)

Zato je bilo sklenjeno, da je izbira Brazilije kot primerljive države za določitev normalne vrednosti za uvoz SK s poreklom iz LRK in Ukrajine razumna in ustrezna.

(29)

Najprej se je preučilo, ali je bila domača prodaja brazilskih proizvajalcev na splošno in glede na vrsto izdelka po obsegu reprezentativna v primerjavi z obsegom izvoza iz LRK in z obsegom izvoza iz Ukrajine.

(30)

Ugotovljeno je bilo, da obseg domače prodaje brazilskih proizvajalcev na splošno in glede na vrsto izdelka znatno presega izvoz proizvajalcev izvoznikov iz LRK in Ukrajine v Skupnost.

(31)

Potem se je preučilo, ali je bila domača prodaja vsakega od obeh sodelujočih proizvajalcev v Braziliji, in sicer Saint-Gobain Materials Cerámicas Ltda in Treibacher Schleifmittel Brasil Ltda, neodvisnim strankam opravljena v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(32)

Ugotovljeno je bilo, da je bila pri obeh družbah tehtana povprečna prodajna cena vseh prodaj med OP višja od tehtanih povprečnih proizvodnih stroškov na enoto. Zato se je štelo, da je bila vsa domača prodaja opravljena v običajnem poteku trgovine. Da bi se zagotovila poštena primerjava med cenami v Braziliji in normalno vrednostjo v LRK in Ukrajini, so se izvedli popravki, da bi se upoštevale kakršne koli razlike v številčni oznaki izdelka ali stopnji trgovine.

(33)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe je normalna vrednost temeljila na tehtanih povprečnih cenah prodaje obeh brazilskih proizvajalcev neodvisnim strankam na njihovem notranjem trgu.

(34)

Po končnem razkritju je CEFIC podvomil o pravilnosti določitve normalne vrednosti, češ da so po njegovih podatkih prodajne cene na brazilskem notranjem trgu višje od cene za izvoz iz Ukrajine na trg Skupnosti. Vendar pa ta trditev ni bila utemeljena s trdnimi dokumentarnimi dokazili in je bila zato zavrnjena. Dejansko so popravki, navedeni v uvodni izjavi (32) zgoraj, omogočili zagotovitev poštenega izračuna normalne vrednosti.

(35)

Najprej se je preučilo, ali je bil obseg domače prodaje proizvajalca izvoznika v Rusiji na splošno in glede na vrsto izdelka reprezentativen, tj. ali je predstavljal vsaj 5 % obsega izvoza v Skupnost.

(36)

Ugotovljeno je bilo, da je v primerjavi s celotnim obsegom prodaje in za nekatere vrste izdelka obseg domače prodaje predstavljal vsaj 5 % obsega izvoza v Skupnost. Za tiste vrste izdelka, pri katerih je bil obseg domače prodaje manjši od 5 % obsega izvoza v Skupnost, je bilo treba normalno vrednost konstruirati v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(37)

Za tiste vrste izdelka, pri katerih je obseg domače prodaje predstavljal 5 % obsega izvoza v Skupnost, se je preučilo, ali je bila domača prodaja ruskega proizvajalca neodvisnim strankam opravljena v bičajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je določil delež domače prodaje neodvisnim strankam za vsako izvoženo vrsto zadevnega izdelka, ki ni bila prodana z izgubo na notranjem trgu med obdobjem preiskave.

(38)

Normalne vrednosti so bile konstruirane v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe na podlagi proizvodnih stroškov zadevne vrste izdelka, ki se jim je prištel znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) ter za dobiček. Znesek PSA-stroškov je bil znesek, ki ga je ustvaril proizvajalec izvoznik za podoben izdelek, znesek dobička pa je bil enak povprečnemu dobičku, ki ga je ustvaril proizvajalec izvoznik s prodajo podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine.

(39)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (12), noben kitajski proizvajalec izvoznik ni sodeloval v preiskavi. Zato je bilo izvozno ceno treba določiti na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe, to je informacij v pritožbi.

(40)

Izvozne cene za proizvajalce izvoznike v Ukrajini in Rusiji se je ugotovila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, namreč na podlagi izvoznih cen, ki so jih neodvisne stranke v Skupnosti dejansko plačale ali jih morajo plačati.

(41)

Pri izračunu izvozne cene za ruskega izvoznika za transakcije, ki jih je izvajala družba Stankoimport (tj. ki se uvažajo brez plačila protidampinških dajatev v okviru količinske zaveze), so bili odšteti vsi stroški, nastali kot posledica udeležbe družbe Stankoimport, da bi se izračunala izvozna cena na ravni franko tovarna.

(42)

CEFIC je izpodbijal ugotovitve glede izvoznih cen, ugotovljenih za Ukrajino, češ da so cene za uvoz iz Ukrajine mnogo nižje. V podporo tej trditvi je predložil določene ponudbe cen. Ta trditev pa je bila zavrnjena, ker ponudb cen ni mogoče upoštevati brez dokaza, da je bila transakcija dejansko opravljena. Kot je navedeno v uvodni izjavi (40), so se za izračun dampinga uporabile izvozne cene, ki jih je zaračunaval zadevni proizvajalec izvoznik. Te cene so se preverile med preiskavo na kraju samem v prostorih zadevne družbe.

(43)

Normalne vrednosti in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so bili v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvedeni popravki za stroške prevoza, stopnjo trgovine in stroške pakiranja, za katere se je trdilo in dokazalo, da so vplivali na cene in primerljivost cen.

(44)

Stopnja dampinga se je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe določila na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti vsake vrste izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste.

(45)

Na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe, tj. informacij v pritožbi, se je stopnja dampinga določila v enaki višini kot v prejšnji preiskavi, tj. okoli 50 %.

(46)

Ugotovljeno je bilo, da je bila stopnja dampinga za izvoz SK iz Ukrajine med OP pod pragom de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe.

(47)

Spomniti je treba, da ima Rusija količinsko zavezo od leta 1986. Ta količinska zaveza je omogočila enemu ruskemu uvozniku, Stankoimport, da v Skupnost uvozi določeno količino (določeno v odstotkih porabe v Skupnosti) brez plačila protidampinških dajatev. Za količine nad tem pragom so se plačevale protidampinške dajatve. Pri opravljenih izračunih dampinga se ni ločilo med količinami, ki so bile uvožene v okviru količinske zaveze (77 %), in količinami, za katere so se plačevale protidampinške dajatve (23 %).

(48)

Ugotovljeno je bilo, da je bila stopnja dampinga za izvoz SK iz Rusije med OP pod pragom de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe.

(49)

Kot je že bilo pojasnjeno, noben proizvajalec izvoznik ni sodeloval v tej preiskavi. Zato temelji verjeten scenarij dogodkov, ki bi se zgodili ob prenehanju veljavnosti ukrepov, na razpoložljivih dejstvih, zlasti na pritožbi in podatkih iz Comext (Comext je elektronska podatkovna zbirka Evropskih skupnosti o zunanji trgovini).

(50)

Glavni tretji državi, v katere je bil usmerjen kitajski izvoz med OP, sta Združene države Amerike in Japonska. Po podatkih v pritožbi naj bi bile kitajske cene CIF za Združene države Amerike za kakovost „makro črna“, izražene v eurih, v razponu 650 EUR/tono. Kitajske cene CIF za Japonsko za kakovost „makro zelena“, izražene v eurih, naj bi bile v razponu 770 EUR/tono. Podatki o ceni, objavljeni v poslovnih časopisih, kažejo na točnost teh navedenih cen kitajskih izvoznikov.

(51)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bile povprečne izvozne cene iz LRK v Združene države Amerike po podatkih iz podatkovne zbirke Comext znatno pod normalno vrednostjo, ki je bila v tej preiskavi pridobljena iz primerljive države, kar kaže, da se je ta izvoz med obdobjem preiskave morda opravil tudi po dampinških cenah.

(52)

Glede na to, da je povprečna cena industrije Skupnosti (približno 1 000 EUR za kakovost „makro črna“ in 1 500 EUR za kakovost „makro zelena“) precej višja, bi to spodbudilo kitajske proizvajalce izvoznike, če ne bi bilo ukrepov, da veliko izvoza preusmerijo s sedanjih trgov tretjih držav na trg Skupnosti.

(53)

Prav tako je treba spomniti, da je bilo ugotovljeno, da se je zadevni izdelek med prvotno preiskavo izvažal v EU po dampinških cenah in da se je med obdobjem sedanje preiskave še naprej izvažal po enako nizkih dampinških cenah. Nobenega razloga ni, da bi verjeli, da se bo tako obnašanje spremenilo.

(54)

Poleg tega je mogoče na podlagi razpoložljivih informacij o normalni vrednosti in cenah za tretje države, kot je pojasnjeno zgoraj, sklepati, da obstaja verjetnost, da bodo kitajski izvozniki ob odpravi ukrepov nadaljevali damping.

(55)

Skratka, obstaja verjetnost, da bi se ob odpravi ukrepov kitajski izvoz, ki je trenutno namenjen na trge tretjih držav, preusmeril v Skupnost. Poleg tega obstaja očitna nevarnost, da bi se ob odpravi ukrepov izvožene količine prodajale po dampinških cenah.

(56)

V zahtevi za ta pregled je CEFIC (sklicujoč se na informacije, zbrane in objavljene v poslovnih časopisih) ocenil, da je skupna proizvodna zmogljivost LRK med 600 000 in 700 000 tonami. Dejanska proizvodnja je bila ocenjena na približno 440 000 ton, kar pomeni približno 160 000 do 260 000 ton neizkoriščenih zmogljivosti. Glede zalog ni informacij.

(57)

Glede na navedeno je jasno, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšne proste zmogljivosti, ki jih lahko uporabijo za povečanje proizvodnje. Če bi se ukrepi odpravili, bi torej proizvajalci izvozniki zelo verjetno začeli izkoriščati svoje znatne neizkoriščene zmogljivosti za izvoz v Skupnost.

(58)

Ker je edini znani ruski proizvajalec izvoznik sodeloval v tej preiskavi, je verjeten scenarij dogodkov, ki bi se zgodili ob prenehanju veljavnosti ukrepov, temeljil predvsem na informacijah, vsebovanih v preverjenem odgovoru proizvajalca izvoznika na vprašalnik.

(59)

Najprej je treba omeniti, da uvoz iz Rusije že precej močno vpliva na prevladujočo raven cen v Skupnosti glede na veljavno količinsko zavezo, saj ruski izvoznik že zadovoljuje približno 10 % porabe Skupnosti.

(60)

Če primerjamo prevladujočo raven cen na notranjem trgu v Rusiji s prevladujočo ravnjo cen v Skupnosti, je raven cen v Rusiji na splošno nižja. Glede na to, da so bile količine, ki jih je lahko izvozil ruski proizvajalec brez plačila protidampinških dajatev v okviru količinske zaveze, določene vnaprej, pa je to pomenilo spodbudo za ruskega proizvajalca, da v Skupnost izvaža kristalinično kakovost (ki pomeni višjo ceno na tono), metalurško kakovost pa prodaja na notranjem trgu ali izvaža na druge trge. Zato bi bila dejanska razlika med cenami za enako kakovost manjša od razlike, ki izhaja iz primerjave med povprečnimi ravnmi cen, ali pa je sploh ne bi bilo.

(61)

Čeprav na splošno višja raven cen v Skupnosti ob prenehanju veljavnosti ukrepov običajno sproži povečanje uvoza v Skupnost, se v tem primeru ta scenarij ne zdi verjeten. Glede na obstoj količinske zaveze ni pričakovati velikega povečanja uvoza zlasti visokokakovostnega SK, saj je ruski izvoznik že imel možnost izvažati precejšnje količine SK in spodbudo, da izvaža visokokakovostni SK. Povečanje uvoza SK bo torej verjetno omejeno tako po količini kot po vrsti SK (metalurška kakovost), vsekakor pa se najverjetneje ne bi prodajal po dampinških cenah.

(62)

Več kot 75 % izvoza ruskih proizvajalcev v tretje države je usmerjenega v Združene države Amerike. Če primerjamo domače cene in izvozne cene v Združene države Amerike, so ravni izvoznih cen v Združene države Amerike v povprečju višje. Treba pa je priznati, da se mešanica kakovosti izdelkov, ki se izvažajo, in izdelkov, ki se prodajajo na notranjem trgu, verjetno razlikuje (obstaja verjetnost, da izvoženi izdelki z višjo kakovostjo glede na vrednost na tono vključujejo tudi pokritje stroškov prevoza), zaradi česar je težko priti do ugotovitev na podlagi take primerjave. Vsekakor pa je treba poudariti, da za ta izvoz ne veljajo protidampinški ukrepi in da ni nobenih znakov, da se bo tak izvoz izvajal po dampinških cenah.

(63)

Pri primerjavi izvoznih cen ruskega izvoznika na njegov glavni trg v tretjih državah, Združene države Amerike, z izvoznimi cenami ruskega izvoznika na trg Skupnosti je pomembno upoštevati veljavno količinsko zavezo. Kot je pojasnjeno zgoraj, so vnaprej določene količine, ki jih je lahko izvažal v ES, pomenile spodbudo za ruskega proizvajalca, da na trg Skupnosti izvaža visoko kakovost glede na vrednost na tono.

(64)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (62), je podobno mogoče sklepati, da je tudi izvoz v Združene države Amerike glede na zadevne stroške prevoza predvsem visoke kakovosti na vrednost na tono. Zato je povprečna prodajna cena na trgu Skupnosti in na trgu Združenih držav Amerike na razumno primerljivi podlagi.

(65)

Po primerjavi povprečne prodajne cene na trgu Skupnosti s povprečno prodajno ceno na trgu Združenih držav Amerike je ugotovljeno, da so cene na trgu Združenih držav Amerike povprečno višje.

(66)

Torej ne obstaja noben očiten razlog, ki bi ruskega proizvajalca spodbudil, da ob odpravi ukrepov preusmeri količine, ki jih trenutno prodaja na svojem glavnem izvoznem trgu, tj. ZDA, na trg Skupnosti.

(67)

Zmogljivost ruskega proizvajalca izvoznika je omejena na 62 000 ton. Med OP je bilo ugotovljeno, da so bile zmogljivosti skoraj v celoti izkoriščene, stopnja izkoriščenosti pa se je v referenčnem obdobju povečala. Ugotovljeno je bilo, da so bile zaloge za tako vrsto dejavnosti običajne.

(68)

Glede na tehnologijo, ki jo uporablja ruski proizvajalec (pri tej tehnologiji se kot prostor predelave uporabljajo „železniški vagoni“, ki se razporedijo med električnimi instalacijami in krajem raztovarjanja/razvrščanja), ni verjetno, da bo proizvajalec izvoznik v bližnji prihodnosti lahko povečal svoje zmogljivosti.

(69)

V primeru prenehanja veljavnosti ukrepov torej ni nobenega kazalnika, da bi lahko ruski proizvajalec povečal svojo proizvodnjo z namenom povečanja izvoza v Skupnost.

(70)

Ker je edini znani ukrajinski proizvajalec izvoznik sodeloval v tej preiskavi, je verjeten scenarij dogodkov ob prenehanju veljavnosti ukrepov temeljil predvsem na informacijah, vsebovanih v preverjenem odgovoru proizvajalca izvoznika na vprašalnik.

(71)

Zmogljivost ukrajinskega proizvajalca izvoznika je omejena na 23 000 ton. Med OP je bilo ugotovljeno, da so bile zmogljivosti skoraj v celoti izkoriščene, stopnja izkoriščenosti pa se je v referenčnem obdobju povečala. Ugotovljeno je bilo, da so bile zaloge za tako vrsto dejavnosti običajne.

(72)

Glede na tehnologijo, ki jo uporablja ukrajinski proizvajalec (enaka kot ruski proizvajalec, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (68)), ni verjetno, da bo proizvajalec izvoznik v bližnji prihodnosti lahko povečal svoje zmogljivosti.

(73)

CEFIC je trdil, da bi zmogljivost proizvajalca izvoznika dosegla kar 32 000 ton. Vendar pa je ta trditev temeljila na hipotetičnem podatku, pri čemer se niso upoštevala niti obdobja mirovanja za vzdrževanje in popravila niti specifičnosti zadevnega proizvodnega obrata, ki se nahaja v urbanem območju in zanj veljajo okoljske omejitve. Zato je bila potrjena zmogljivost, kot je določena v uvodni izjavi (71) zgoraj, trditev, ki jo je predstavil CEFIC, pa je bila zavrnjena.

(74)

V primeru prenehanja veljavnosti ukrepov torej ni nobenega kazalnika, da bi lahko ukrajinski proizvajalec povečal svojo proizvodnjo z namenom povečanja izvoza v Skupnost.

(75)

Če primerjamo prevladujočo raven cen na notranjem trgu v Ukrajini s prevladujočo ravnjo cen v Skupnosti in cenami v tretjih državah, je raven cen v Ukrajini in v tretjih državah na splošno nižja.

(76)

Vendar pa smiselna primerjava med trgi v Ukrajini, tretjih državah in Skupnosti ni bila mogoča, ker se mešanica izdelka zelo razlikuje in povprečne cene zato niso primerljive. Poleg tega je velikost ukrajinskega notranjega trga omejena in ukrajinski proizvajalec ne more proizvajati vseh različnih (visokih) kakovosti tako kot proizvajalci Skupnosti.

(77)

Zato ni bilo mogoče ugotoviti, ali bi ob prenehanju veljavnosti ukrepov obstajal razlog, ki bi ukrajinskega izvoznika spodbudil, da preusmeri količine s svojega notranjega trga ali s svojih izvoznih trgov na trg Skupnosti. Glede na ugotovitve v zvezi z dampingom in splošno višjo ravnjo cen, ki prevladuje v Skupnosti, pa se sklene, da se izvoz na trg Skupnosti najverjetneje ne bi izvajal po dampinških cenah, tudi če bi se povečal. Vsekakor pa bi bilo glede na omejeno zmogljivost ukrajinskega izvoznika to povečanje omejeno (po ocenah na manj kot 10 000 ton).

(78)

Spomniti je treba, da v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik iz LRK.

(79)

Na podlagi razpoložljivih dejstev je bilo ugotovljeno, da kitajski izvozniki še vedno izvajajo damping na trgu Skupnosti in bodo ob prenehanju veljavnosti ukrepov s to prakso verjetno nadaljevali.

(80)

Zato je bilo ugotovljeno, da se bo ob prenehanju veljavnosti ukrepov damping kitajskih proizvajalcev izvoznikov verjetno nadaljeval.

(81)

Spomniti je treba, da je bilo ugotovljeno, da ukrajinski izvoznik med obdobjem preiskave ni izvažal po dampinških cenah in da ni kazalnikov, ki bi kazali, da bi se ob prenehanju veljavnosti ukrepov to spremenilo.

(82)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da bi bilo morebitno povečanje izvoza iz Ukrajine v Skupnost ob prenehanju veljavnosti ukrepov omejeno. Glede na omejeno zmogljivost ukrajinskega proizvajalca je to povečanje izvoza resnično omejeno na manj kot 10 000 ton in se po vsej verjetnosti ne bi prodajal po dampinških cenah.

(83)

Zato se sklene, da ni verjetnosti za ponovitev dampinga, kar zadeva uvoz s poreklom iz Ukrajine.

(84)

Spomniti je treba, da je bilo ugotovljeno, da ruski proizvajalec med obdobjem preiskave ni izvažal po dampinških cenah in da ni kazalnikov, ki bi kazali, da bi se ob prenehanju veljavnosti ukrepov to spremenilo.

(85)

Poleg tega je treba spomniti, da je ruski proizvajalec izvoznik dolga leta na trg Skupnosti izvažal določeno količino SK v okviru količinske zaveze. Tako izvožene količine so med OP znašale približno 17 % celotne zmogljivosti ruskega proizvajalca. Zato je ruski proizvajalec izvoznik že dobro uveljavljen na trgu in je malo verjetno, da se bo nenadoma povečal uvoz s poreklom iz Ruske federacije.

(86)

Ker je bilo ugotovljeno, da so cene, po katerih je ruski proizvajalec izvoznik izvažal v tretje države, višje od cen, po katerih je izvažal v Skupnost, se zdi nevarnost, da se bodo znatne količine izvoza preusmerile na trg Skupnosti, relativno majhna.

(87)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bile zmogljivosti ruskega proizvajalca izvoznika skoraj v celoti izkoriščene in da so njegove možnosti povečanja zmogljivosti omejene.

(88)

Zato se sklene, da ni nobene verjetnosti za ponovitev dampinga, kar zadeva uvoz s poreklom iz Ruske federacije.

(89)

Glede na ugotovitve za Ukrajino in Rusijo je treba postopek za ti državi zaključiti.

(90)

Struktura industrije Skupnosti se je od zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepa spremenila, in sicer se je nekdanji nemški proizvajalec Elektroschmelzwerk Kempten GmbH iz Münchna razdelil na dve povezani družbi, eno na Nizozemskem, drugo pa v Nemčiji. Samo družba, ki je na Nizozemskem, proizvaja in predeluje surovi SK, družba v Nemčiji pa predeluje SK, ki ga proizvaja Kollo Silicon carbide B.V., vendar je končni izdelek še vedno podoben izdelek. Poleg tega ESK-SK GmbH prodaja lasten SK, pa tudi SK, ki ga proizvaja Kollo Silicon carbide B.V. Zato velja, da sta družbi del ene skupine.

(91)

V Skupnosti proizvajata podoben izdelek dva proizvajalca, ki predstavljata celotno proizvodnjo v Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(92)

Zahtevek so podprli naslednji proizvajalci iz Evropske skupnosti:

(93)

Ker predstavljajo zgoraj navedeni proizvajalci iz Skupnosti 100 % proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti, se sklene, da so proizvajalci pritožniki industrija Skupnosti v smislu člena 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(94)

Preučitev vpliva zadevnega uvoza na industrijo Skupnosti je vključevala oceno gospodarskih dejavnikov in kazalnikov, ki vplivajo na stanje industrije, kot je navedeno v členu 3(5) osnovne uredbe.

(95)

Dejanska potrošnja v Skupnosti je bila določena na podlagi obsega uvoza zadevnega izdelka iz zadevnih držav in drugih tretjih držav ter obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti.

(96)

Obseg uvoza je bil določen na podlagi podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti za ustrezno oznako KN v obravnavanem obdobju.

(97)

Na podlagi tega se je potrošnja v Skupnosti rahlo povečala z 217 137 ton v letu 2001 na 226 450 v ton v OP, torej se je v obravnavanem obdobju povečala za 4 %. Gibanje je prikazano v preglednici 1.

(98)

Vendar pa se potrošnja ni razvijala enakomerno. Od leta 2001 do 2003 je bilo najprej zabeleženo zmanjšanje potrošnje, in sicer je upadla za 10 %. Od leta 2003 pa se je potrošnja spet povečala za več kot 10 % do OP, ko je presegla raven iz leta 2001.

(99)

Zmanjšanje na začetku obravnavanega obdobja je v glavnem posledica zamenjave SK z drugimi izdelki, kot sta fero-silicij in industrijski diamant, ki sta bila takrat cenejša.

(100)

Od leta 2003 pa se je skladno z znižanjem cene SK potrošnja spet povečala.

Preglednica 1

(101)

Obseg in tržni deleži uvoza zadevnega izdelka iz LRK so se spreminjali, kot je navedeno v preglednici 2 spodaj. Ker proizvajalec izvoznik iz LRK ni sodeloval, temeljijo gibanja cene in obsega na razpoložljivih informacijah v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Ker ni bilo na voljo drugih bolj zanesljivih informacij, temeljijo gibanja obsega na statističnih podatkih Statističnega urada Evropskih skupnosti.

(102)

Obseg uvoza s poreklom iz LRK je v letu 2001 znašal 1 205 ton, njegov tržni delež pa 0,6 %. V letu 2002 se je obseg uvoza rahlo povečal in dosegel raven 1 467 ton, kar je tržni delež v višini 0,7 %, v OP pa se je zmanjšal na 651 ton, kar je tržni delež v višini 0,3 %.

(103)

Cene uvoza iz LRK so se rahlo znižale. Vendar pa je treba opozoriti, da glede na majhne količine izvoza iz LRK izvozne cene ne morejo veljati za reprezentativne, saj so lahko povezane s točno določenimi vrstami izdelka ali točno določenimi strankami. Zato ni bilo mogoče oblikovati smiselnih sklepov o gibanju cen na podlagi podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti. Vendar pa je bilo na podlagi podatkov o cenah, predloženih v pritožbi, mogoče ugotoviti, da so kitajske cene (ki so se gibale od 624 do 1 814 EUR/tono glede na kakovost) nelojalno nižale cene ES za več kot 30 %.

Preglednica 2

(104)

Za popolno predstavitev razmer na trgu Skupnosti so bila proučena tudi gibanja uvoza SK iz drugih držav. Treba pa je opozoriti, da podatki glede cen niso primerljivi, ker se mešanice izdelka razlikujejo, zaradi česar so cene zelo različne.

(105)

Gibanje uvoza iz Rusije:

Preglednica 3

(106)

Obseg uvoza iz Rusije se je rahlo zmanjšal z 21 901 tone v letu 2001, kar je tržni delež v višini 10,1 %, na 21 810 ton v OP, kar je tržni delež v višini 9,6 %. Povprečne cene uvoza iz Rusije so se med letom 2001 in OP povečale za 6,0 %, in sicer s 453 EUR/tono na 480 EUR/tono. Znaten del uvoza iz Rusije je bil opravljen zunaj okvira količinske zaveze, navedene v uvodni izjavi (2). Treba je opozoriti, da se je uporabljala protidampinška dajatev v višini 23,3 % za ves uvoz, ki je presegal količine, za katere ni treba plačati protidampinške dajatve in so določene z navedeno količinsko zavezo.

(107)

Gibanje uvoza iz Ukrajine:

Preglednica 4

(108)

Obseg uvoza iz Ukrajine se je povečal s 4 956 ton v letu 2001, kar je tržni delež v višini 2,3 %, na 7 718 ton v OP, kar je tržni delež v višini 3,4 %. Povprečne cene uvoza iz Ukrajine so se med letom 2001 in OP znižale za 3,0 %, in sicer s 504 EUR/tono na 489 EUR/tono. Razen precejšnjega odstotka uvoza, opravljenega v okviru količinske zaveze, navedene v uvodni izjavi (4), med letoma 2004 in 2005, se je v obravnavanem obdobju za uvoz s poreklom iz Ukrajine uporabljala protidampinška dajatev v višini 24 %.

(109)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (6) zgoraj, je 30. junija 2005 Komisija začela protidampinški postopek v zvezi z uvozom istega izdelka s poreklom iz Romunije, potem ko je CEFIC vložil pritožbo. Vendar pa je bila ta preiskava zaključena, potem ko je industrija Skupnosti pritožnica pritožbo umaknila.

(110)

Gibanje uvoza iz Romunije:

Preglednica 5

(111)

Obseg uvoza iz Romunije se je povečal s 14 173 ton v letu 2001, kar je tržni delež v višini 6,5 %, na 42 387 ton v OP, kar je tržni delež v višini 18,7 %. Povprečne cene uvoza iz Romunije so se med letom 2001 in OP povečale za 3,9 %, in sicer s 439 EUR/tono na 456 EUR/tono.

(112)

Gibanje uvoza iz Norveške:

Preglednica 6

(113)

Obseg uvoza iz Norveške se je zmanjšal s 60 496 ton v letu 2001, kar je tržni delež v višini 27,9 %, na 38 550 ton v OP, kar je tržni delež v višini 17,0 %. Povprečne cene uvoza iz Norveške so bile med letom 2001 in OP stabilne, in sicer so v letu 2001 znašale 971 EUR/tono, v OP pa 973 EUR/tono.

(114)

Gibanje uvoza iz drugih tretjih držav, ki niso navedene zgoraj:

Preglednica 7

(115)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je rahlo povečal s 44 473 ton v letu 2001, kar je tržni delež v višini 20,5 %, na 48 271 ton v OP, kar je tržni delež v višini 21,3 %. Povprečne cene uvoza iz drugih tretjih držav, ki niso navedene zgoraj, so se znižale s 630 EUR/tono v letu 2001 na 552 EUR/tono v OP.

(116)

Preiskava je pokazala, da je bil uvoz iz Rusije in Ukrajine precej stabilen, kar zadeva tržni delež in povprečne cene. Poleg tega je pokazala, da so bile uvožene količine kitajskega SK premajhne za oblikovanje smiselnih sklepov o gibanjih SK katere koli kakovosti. Zato so bile uporabljene informacije, ki jih je imela Komisija na voljo iz pritožbe, pokazali pa so, da so kitajske cene precej nelojalno nižale cene ES.

(117)

Preiskava je pokazala tudi, da je bil uvoz iz Norveške količinsko pravzaprav nadomeščen z uvozom iz Romunije, saj se je tržni delež romunskega uvoza povečeval sorazmerno z zmanjševanjem uvoza iz Norveške. Uvoz iz Norveške je imel višje povprečne cene kot industrija Skupnosti (973 EUR/tono), najbrž zaradi višje kakovosti, cene uvoza iz Romunije pa so bile bistveno nižje (456 EUR/tono). Vendar pa je pri tem treba opozoriti, da je bil uvoz iz Romunije skoraj izključno sestavljen iz cenejše metalurške kakovosti, tako da primerjava s povprečnimi cenami iz drugih držav ni mogoča.

(118)

V zvezi z razvojem uvoza s poreklom iz drugih tretjih držav je mogoče ugotoviti, da se je povprečna cena nižala, količine, uvožene v Skupnost, in tržni delež pa so v obravnavanem obdobju ostali nespremenjeni.

(119)

En proizvajalec Skupnosti je prodal del svojih proizvedenih količin povezanemu proizvajalcu, ki je nadalje predelal SK in ga prodal kot podoben izdelek na prostem trgu. Vendar pa pri naslednji analizi prodaja med povezanima strankama ni bila upoštevana. Obveljalo je, da ni potrebna vzporedna analiza interne prodaje in prodaje na prostem trgu, saj prodaja nadalje predelanega blaga ostane prodaja podobnega izdelka. Tako bi upoštevanje interne prodaje povzročilo dvojno štetje. Prav tako bi se dobiček ali izguba, ki bi ju imel drugi proizvajalec pri prodaji nadalje predelanega SK, izravnala z dobičkom ali izgubo prvega proizvajalca na zaprtem trgu, saj se proizvajalca obravnavata kot en gospodarski subjekt.

(120)

Obseg proizvodnje industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečal za 4 %. V letu 2002 se je zmanjšal skladno z upadom potrošnje. Od leta 2002 se je obseg proizvodnje pozitivno razvijal.

(121)

Po zmanjšanju izkoriščenosti zmogljivosti med letoma 2001 in 2002 so se stopnje izkoriščenosti zmogljivosti po tem letu in v obravnavanem obdobju rahlo povečale za 3 odstotne točke. Ker je proizvodna zmogljivost v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena, je ta razvoj skladen z razvojem obsega proizvodnje. Izkoriščenost zmogljivosti je bila v obravnavanem obdobju vedno nad 75 %.

(122)

Prodajne cene industrije Skupnosti na enoto so se rahlo znižale med letom 2001 in OP (manj kot 5 %). V letu 2002 so dosegle izjemno višino, a so se zatem znižale na precej ustaljene ravni malo nad ravnijo iz leta 2001. Vzrok za rekordno raven prodajnih cen Skupnosti v letu 2002 je povečanje proizvodnih stroškov v tem obdobju, na katero se je morala industrija Skupnosti ustrezno odzvati s prodajnimi cenami. Pozneje so se prodajne cene industrije Skupnosti spet znižale, delno zaradi znižanja proizvodnih stroškov industrije Skupnosti, delno pa zaradi nenehnega pritiska na cene na trgu Skupnosti.

(123)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšale, in sicer za 1 %, čeprav se so v obdobju od leta 2002 do leta 2003 precej povečale, nato pa so se v OP znižale na raven iz leta 2001. Razlog za to povečanje je zmanjšanje obsega prodaje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (124). Od leta 2003 so se zaloge zmanjšale, ne le zaradi povečanja prodaje na trgu Skupnosti, temveč tudi zaradi povečanja izvozne prodaje industrije Skupnosti. Ne glede na ta razvoj, je obveljalo, da so se zaloge v celotnem obravnavanem obdobju ohranjale na precej primerni ravni.

(124)

Prodaja podobnega izdelka industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je v obravnavanem obdobju skupno zmanjšala za 4 %. Ker se je potrošnja v Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala za 4 %, je zmanjšanje prodaje povzročilo izgubo tržnega deleža industrije Skupnosti, in sicer za 2,6 %.

(125)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečevale in se podvojile. Ugotovljeno je bilo, da so naložbe zadevale nadomestitve in vzdrževanje, pa tudi razvoj izdelka za nova področja uporabe.

(126)

Treba je opozoriti, da se je tržni delež industrije Skupnosti na prostem trgu zmanjšal (glej uvodno izjavo (124)), medtem ko je celoten trg zrasel za 4 %. Industrija Skupnosti tako ni mogla biti udeležena pri rasti trga.

(127)

Zaposlovanje se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 7 %. Skupne plače so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 2 %. Po drugi strani pa se je tehtana povprečna plača povečala, ker je bilo treba odpuščenim delavcem izplačati odpravnine. Poleg tega je bilo treba najeti kvalificirane delavce, da bi lahko v celoti izkoristili naložbe v opremo, zaradi česar so se povečali stroški dela.

(128)

Produktivnost na delavca, izmerjena kot obseg proizvodnje na delavca, se je v obravnavanem obdobju povečala za 12 %. Izboljšanje produktivnosti je posledica obsega naložb v stroje in zmanjšanja števila zaposlenih.

(129)

Denarni tok se je v obravnavanem obdobju povečal za 10 %.

(130)

Proizvajalci Skupnosti niso imeli težav z zbiranjem kapitala. Svoje dejavnosti so financirali s posojili pri povezanih družbah in bankah. Uporabljali so tudi samofinanciranje.

(131)

Donosnost neto sredstev je bila izračunana tako, da je bil neto dobiček pred obdavčitvijo podobnega izdelka, prodanega v Skupnosti, izražen kot odstotek čiste knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev, pripisane podobnemu izdelku, prodanemu v Skupnosti. Razvijala se je podobno kot dobičkonosnost (glej uvodno izjavo (132) spodaj).

(132)

Dobičkonosnost industrije Skupnosti, izražena kot odstotek neto prodaje, se je hitro zmanjševala od leta 2001 do leta 2003, ko se je že tako nizka stopnja dobička več kot prepolovila. Dobičkonosnost se je nato povečala, vendar ni dosegla ravni iz leta 2001. V OP je bil dobiček industrije Skupnosti malo višji od polovice ravni iz leta 2001. V letu 2002 rast cen ni mogla izravnati dviga stroškov proizvodnje in izgube zaradi manjšega obsega prodaje. V letu 2003 so bili rezultati še slabši, saj so se cene znižale, obseg prodaje pa se je še zmanjšal. V letu 2004 in v OP se je dobičkonosnost industrije Skupnosti izboljšala zaradi precejšnjega povečanja obsega prodaje ob nespremenjeni ravni cen.

(133)

Glede na nizko raven uvoza iz LRK ni mogoče oblikovati smiselnih sklepov v zvezi z vplivom višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti.

(134)

Zgoraj pregledani kazalniki kažejo, da se je stanje industrije Skupnosti po uvedbi protidampinških ukrepov v letu 2000 rahlo izboljšalo, pričajo tudi o negativnem gibanju nekaterih kazalnikov, ki kažejo, da je industrija Skupnosti še vedno v krhkem in ranljivem stanju.

(135)

Med letom 2001 in OP so se naslednji kazalniki razvijali pozitivno: povečali so se prodajne cene, izkoriščenost zmogljivosti in obseg proizvodnje industrije Skupnosti, končne zaloge pa so se rahlo zmanjšale. Produktivnost se je znatno povečala. Tudi naložbe in denarni tokovi so kazali pozitivno gibanje.

(136)

Po drugi strani so se naslednji kazalniki razvijali negativno: obseg prodaje se je zmanjšal, stroški proizvodnje na tono in povprečni stroški dela na delavca so se povečali, zaposlenost pa se je zmanjšala. Prav tako sta se poslabšali dobičkonosnost in donosnost neto sredstev.

(137)

Na splošno je stanje industrije Skupnosti mešano: razvoj nekaterih kazalnikov je bil pozitiven, drugi pa so kazali negativno gibanje. Če primerjamo zgoraj navedena gibanja s tistimi, opisanimi v Uredbi (ES) št. 1100/2000, je jasno, da je uvedba protidampinških ukrepov leta 2000 industriji Skupnosti omogočila, da je stabilizirala svoje stanje, vendar še ni popolnoma okrevala po slabem stanju, v katerem je bila. Čeprav je industrija Skupnosti po pozitivnem razvoju začela vlagati v novo opremo, namenjeno novim področjem uporabe, je treba poudariti, da sta se njen tržni delež in dobičkonosnost zmanjšala zaradi trga, ki je zelo občutljiv glede cen.

(138)

Industrija Skupnosti je imela korist od dviga cene na enoto SK od leta 2001 do konca OP. Začetno povišanje cen bi moralo izravnati dvig cen proizvodnje zaradi prestrukturiranja in stroškov, povezanih z učinkovitostjo. Vendar pa povišanje prodajne cene ni moglo izravnati dviga stroškov proizvodnje in tako so se stopnje dobička zmanjšale.

(139)

Čeprav se je potrošnja v Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala za 4 %, se je tržni delež industrije Skupnosti zmanjšal za 2,6 %, kar pomeni, da industrija Skupnosti ni mogla imeti koristi od tega povečanja potrošnje.

(140)

Po drugi strani se je ustvarjeni izvoz industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju izboljšal, ker se je izvozna prodaja v tem obdobju znatno povečala, in sicer za več kot 25 %. Ta razvoj dogodkov kaže, da industrija Skupnosti proizvaja konkurenčen izdelek, ki je na trgih tretjih držav uspešen kljub konkurenci drugega uvoza.

(141)

Če primerjamo položaj industrije Skupnosti na začetku in na koncu obravnavanega obdobja, so številni kazalniki škode, na primer zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, zaloge in tržni delež, na podobnih ravneh. Drugi kazalniki, na primer obseg prodaje, stroški proizvodnje, dobičkonosnost, donosnost naložb in zaposlenost, kažejo jasno negativno gibanje, medtem ko samo nekaj kazalnikov, in sicer prodajne cene na enoto, produktivnost, naložbe in denarni tokovi, kaže pozitivno gibanje. Zato se sklepa, da je stanje industrije Skupnosti še vedno občutljivo, čeprav se je v obravnavanem obdobju stabiliziralo v primerjavi z obdobjem pred uvedbo ukrepov leta 2000. Predvsem jasno negativno gibanje dobičkonosnosti, ki v OP še vedno ni dosegla sprejemljive ravni, in zmanjšan tržni delež industrije Skupnosti kažeta, da si ta industrija ni popolnoma opomogla od učinkov škodljivega dampinga.

(142)

Kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah (56) in (57), imajo proizvajalci izvozniki iz LRK možnost znatno povečati obseg izvoza v Skupnost s preusmeritvijo trenutnega obsega izvoza v tretje države na privlačnejši trg Skupnosti in/ali z uporabo svojih znatnih prostih zmogljivosti. Na voljo imajo velike zmogljivosti, ki dosegajo več kot 200 000 ton, kar pomeni skoraj 100 % potrošnje Skupnosti. Zaradi tega je verjetno, da bodo ob odpravi ukrepov na trg Skupnosti prodrle znatne količine kitajskega SK, da si povrnejo izgubljeni tržni delež in ga še povečajo.

(143)

V celotnem obravnavanem obdobju je bil severnoameriški trg še vedno ključno interesno območje za LRK. Medtem ko je v Severni Ameriki samo še en proizvajalec surovega SK z zmogljivostjo 50 000 ton, dosega potrošnja v tem območju okrog 250 000 ton. LRK zagotavlja 80 % uvoza surovega silicijevega karbida in 57 % zrn silicijevega karbida v ZDA, sledijo pa ji Brazilija (12 %), Norveška (10 %) in Nemčija (6 %). Tudi če bi lahko LRK prevzel delež uvoza drugih tretjih držav v ZDA, bi njene proste zmogljivosti še vedno zadoščale, da bi lahko ob odpravi ukrepov preplavila trg Skupnosti s poceni SK. Ob odpravi ukrepov bi se trg Skupnosti zelo verjetno razvijal tako kot trg ZDA, kjer ni bilo protidampinških dajatev.

(144)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, so informacije o verjetnih kitajskih cenah v primeru, da bi bili ukrepi odpravljeni, temeljile na razpoložljivih informacijah v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V zvezi s tem so bile uporabljene informacije, navedene v pritožbi, statistični podatki o uvozu in druge razpoložljive informacije o trgu. Zaradi tega in kakor je navedeno zgoraj v uvodni izjavi (56), je iz informacij v pritožbi razvidno, da so izvozne cene za visoko kakovostne razrede pri izvozu v ZDA in na Japonsko znatno nižje od cen industrije Skupnosti za podobne razrede.

(145)

Tak razvoj so potrdili drugi viri informacij, ki kažejo, da so kitajske izvozne cene pri izvozu v druge tretje države, na primer v ZDA in Južno Afriko, znatno nižje od izvoznih cen pri izvozu v Skupnost, kakor jih je zabeležil Statistični urad Evropske skupnosti, in sicer 540 EUR/tono za kristalinične kakovosti (najmanj 97 %) in 123 EUR/tono za metalurške kakovosti. Poudariti je treba, da so kitajski izvozniki sposobni proizvajati in izvažati v ES vse vrste visoko kakovostnega SK. Preiskava je pokazala, da se je eden izmed najbolj vrednih in dragih SK, pri katerem je največ stroškov, prodajal v ES za 1 500 EUR/tono brez dajatev, kar znaša 2 400 EUR/tono z vključenimi uvoznimi in protidampinškimi dajatvami. Celo ta cena je znatno nižja od cene, ki jo zahtevajo proizvajalci v Skupnosti. V splošnem statistični podatki Statističnega urada Evropske skupnosti kažejo, da so bile v preteklosti izvozne cene iz LRK v Skupnost zelo nizke, in sicer približno med 250 in 500 EUR/tono. Zaradi tega se lahko pričakuje, da bi kitajski SK na trg spet prišel z zelo nizkimi cenami, če bi ukrepi prenehali veljati.

(146)

To je mogoče potrditi z dejstvom, da so leta 2006, potem ko so kitajske oblasti znatno znižale pristojbine za izvozna dovoljenja (in sicer z zneska, ki se je gibal od 125 do 208 EUR/tono, na 25,8 EUR/tono), izvozne cene pri izvozu zadevnega izdelka v druge tretje države padle na ravni, ki bi še bolj nelojalno nižale trenutno raven cen industrije Skupnosti.

(147)

Poleg tega je verjetno, da bi morali kitajski proizvajalci izvozniki nelojalno nižati tudi cene uvoza iz tretjih držav, da bi lahko znatno povečali svojo prodajo z uporabo ogromnih rezervnih zmogljivosti in si pridobili znaten tržni delež v Skupnosti. To bi povečalo pritisk na cene in industriji Skupnosti ne bi samo preprečilo, da popolnoma okreva od škode v preteklosti, ampak bi tudi povzročilo hudo poslabšanje njenega že tako občutljivega stanja.

(148)

Zaradi razlogov, navedenih v zgoraj navedenih uvodnih izjavah, je bilo ugotovljeno, da je verjetno, da bodo kitajski proizvajalci izvozniki v Skupnost spet izvažali znatne količine po dampinških cenah, s katerimi bodo nelojalno zelo nižali cene v ES, da bi si povrnili izgubljene tržne deleže, če se dovoli, da ukrepi proti LRK prenehajo veljati.

(149)

Zato se sklene, da bi se škodljivi damping ponovil, če se dovoli, da ukrepi proti uvozu SK s poreklom iz LRK prenehajo veljati.

(150)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesi Skupnosti kot celote. Opredelitev interesa Skupnosti je temeljila na upoštevanju vseh različnih vpletenih interesov.

(151)

Treba je opomniti, da pri prejšnji preiskavi podaljšanje ukrepov ni bilo v nasprotju z interesom Skupnosti. V času prvotne preiskave se je znatno število sodelujočih uporabnikov in uvoznikov strinjalo z nadaljevanjem ukrepov.

(152)

V sedanjem postopku noben sodelujoči uporabnik, uvoznik ali proizvajalec surovega materiala ni nasprotoval nadaljevanju ukrepov proti LRK zaradi razlogov, opisanih spodaj v uvodnih izjavah (153), (159) in od (160) do (171).

(153)

Kljub delnemu okrevanju industrije Skupnosti po uvedbi protidampinških ukrepov leta 2000 je jasno, da ti ukrepi še niso imeli pričakovanih pozitivnih učinkov na industrijo Skupnosti.

(154)

Če bi se ukrepi proti uvozu SK s poreklom iz LRK ohranili, bi se preprečilo nadaljnje nižanje cen na trgu Skupnosti, tako da bi lahko industrija Skupnosti dosegla primerno raven cen in izboljšala svoje finančno stanje. Razlog za to je v glavnem dejstvo, da je industrija Skupnosti veliko vlagala v zmogljivosti za predelavo določenih vrst SK, ki se bo uporabljal na novih področjih uporabe, na primer pri filtrih za delce za dizelske motorje. To bo najverjetneje omogočilo industriji Skupnosti, da bo lahko v prihodnosti povišala svoje prodajne cene in povečala obseg prodaje ter si povrnila izgubljeni tržni delež.

(155)

Industrija Skupnosti je dokazala, da je strukturno sposobna preživeti. To sta potrdila izboljšanje ustvarjenega izvoza in prizadevanje na področju prestrukturiranja.

(156)

Zaradi zgoraj navedenih razlogov se lahko upravičeno pričakuje, da bo industrija Skupnosti še naprej imela koristi od ukrepov in bo še naprej okrevala, tako da bo dosegala primerne stopnje dobička. Glede na to se sklene, da bi bilo v interesu industrije Skupnosti, da se ohranijo ukrepi proti uvozu SK s poreklom iz LRK.

(157)

Če pa bi ukrepi proti uvozu SK s poreklom iz LRK prenehali veljati, bi na trg Skupnosti po pričakovanjih prišle ogromne količine kitajskega SK po dampinških cenah, kar bi povzročilo znaten pritisk na trg Skupnosti. V takih okoliščinah je verjetno, da bo industrija Skupnosti spet začela trpeti škodo zaradi povečanega uvoza po dampinških cenah, kar bo povzročilo tudi izgubo tržnih deležev in poslabšanje gospodarskega stanja industrije Skupnosti, ki je še vedno občutljiv. V takem primeru ni izključeno, da industrija Skupnosti ne bo izginila.

(158)

Zaradi tega se sklene, da bi bilo v interesu industrije Skupnosti, da se ohranijo ukrepi proti uvozu SK s poreklom iz LRK.

(159)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi (13) zgoraj, so izpolnili vprašalnik trije vzorčeni uvozniki v Skupnosti, ki niso povezani s proizvajalcem izvoznikom. Ti uvozniki so predstavljali 98 % obsega uvoza znanih uvoznikov v Skupnost. Uvozniki so nasprotovali nadaljevanju veljavnih protidampinških ukrepov, ki veljajo proti Rusiji in Ukrajini, vendar niso izrazili nobenega določenega stališča v zvezi s protidampinškimi ukrepi, ki veljajo proti LRK.

(160)

Treba je spomniti, da je prvotna preiskava pokazala, da učinek uvedbe ukrepov na uvoznike ne bi bil znaten. To je potrdila tudi sedanja preiskava. Od uvedbe ukrepov ni bila ugotovljena nobena bistvena sprememba gospodarskega stanja uvoznikov in ni pričakovano, da bi se to spremenilo, če bi se ukrepi ohranili. Preverjene informacije, ki so jih predložili uvozniki, so pokazale tudi, da so kljub veljavnim protidampinškim ukrepom dosegli primerne stopnje dobička.

(161)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo ugotovljeno, da nadaljevanje ukrepov proti uvozu SK s poreklom iz LRK ne bi bistveno vplivalo na položaj uvoznikov.

(162)

Kakor je navedeno v uvodnih izjavah od (14) do (16) zgoraj, je osemnajst uporabnikov v Skupnosti, ki predstavljajo okrog 30 % skupne potrošnje v Skupnosti, zagotovilo osnovne informacije o svojih nakupih zadevnega izdelka in izrazilo pripravljenost za sodelovanje. Nazadnje je sedem uporabnikov predložilo v celoti izpolnjene vprašalnike, od katerih sta bila dva preučena na kraju samem. V zvezi s tem je treba opomniti, da je bila večina sodelujočih uporabnikov predelovalcev, samo eden pa je bil končni uporabnik. Noben od sodelujočih uporabnikov ni izrazil nikakršnega določenega stališča glede protidampinških ukrepov, ki veljajo proti LRK.

(163)

Področje uporabe SK je zelo široko, zato je pomemben za številne industrije, ki ga uporabljajo, na primer za brušenje in poliranje ter tudi za področje ognjevzdržnih kristaliničnih materialov. Na področju metalurgije se SK uporablja kot zlitina.

(164)

Pri preverjanju možnega vpliva uvedbe ukrepov na uporabnike je bilo pri prvotni preiskavi sklenjeno, da glede na nizko stopnjo sodelovanja in predloženih pripomb veljavni ukrepi niso imeli znatnega negativnega vpliva na poslovanje teh uporabnikov.

(165)

Sedanja preiskava je potrdila te ugotovitve, kar zadeva SK s poreklom iz LRK. Analiza izpolnjenih vprašalnikov je pokazala, da uporabnikom v primeru, da se ukrepi ohranijo, ni treba pričakovati nikakršnega povišanja stroškov. Ker ukrepi na enaki ravni veljajo že od leta 1986, ohranitev teh ukrepov ne bi spremenila trenutnega stanja uporabnikov. Vsekakor se bo stanje uporabnikov zaradi dodatnih virov dobave izboljšalo, ker bodo ukrepi proti Rusiji in Ukrajini odpravljeni.

(166)

Spomniti je treba tudi, da od uvedbe ukrepov na uvoz SK s poreklom iz LRK niso bile opažene bistvene spremembe gospodarskega stanja uporabnikov.

(167)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da bi nadaljevanje ukrepov za uvoz SK s poreklom iz LRK povzročilo večji obseg uvoza končnih izdelkov, za katere se uporablja kitajski SK. Vendar pa v obravnavanem obdobju tako povečanje ni bilo opaženo kljub veljavnim protidampinškim ukrepom, ki veljajo proti LRK. Nič ni kazalo, da bi bilo tako povečanje uvoza končnih izdelkov neizogibno ali predvidljivo v bližnji prihodnosti. Zaradi tega je treba to utemeljitev zavreči.

(168)

Nekateri uporabniki so trdili, da bo ohranitev ukrepov proti vsem trem državam, ki se trenutno preiskujejo, povzročila pomanjkanja ponudbe. Vendar pa je treba v zvezi s tem spomniti, da trenutno veljavni ukrepi niso povzročili pomanjkanja ponudbe. Poleg tega lahko na trg Skupnosti pridejo novi viri dobave brez kakršnih koli protidampinških dajatev, ker bodo protidampinški ukrepi proti Rusiji in Ukrajini odpravljeni. Nazadnje je treba spomniti, da namen protidampinških ukrepov ni preprečevati uvoz SK iz LRK na trg Skupnosti, ampak zagotoviti poštene pogoje za trgovino. Zaradi teh razlogov je treba to utemeljitev zavreči.

(169)

Na podlagi zgornjih navedb je bilo sklenjeno, da nadaljevanje ukrepov za uvoz SK s poreklom iz LRK ne bi bistveno vplivalo na stanje uporabnikov.

(170)

Komisija je prejela dva izpolnjena vprašalnika od dobaviteljev surovin za industrijo Skupnosti. Oba sta zatrdila, da bi protidampinški ukrepi bolj malo vplivali na njuno poslovanje.

(171)

Preiskava je te ocene potrdila. Zato je bilo sklenjeno, da industrija na začetku proizvodne verige nima nujnih razlogov proti ohranitvi ukrepov za uvoz SK s poreklom iz LRK.

(172)

Na podlagi zgornjih navedb je bilo sklenjeno, da bi se stanje industrije Skupnosti poslabšalo, če bi ukrepi prenehali veljati, zaradi česar bi ta industrija lahko celo izginila.

(173)

Kar zadeva uvoznike, uporabnike in proizvajalce surovin SK, je bilo ugotovljeno, da uvedba ukrepov za uvoz SK s poreklom iz LRK ni imela nepotrebnih negativnih posledic za njihovo gospodarsko stanje.

(174)

Zato se sklene, da ni nujnih razlogov v interesu Skupnosti proti ohranitvi ukrepov za uvoz SK s poreklom iz LRK.

(175)

Glede na ugotovitve v zvezi z Rusijo in navedbe iz zgornjih uvodnih izjav od (84) do (89) se protidampinški postopki proti tej državi zaključijo, veljavni protidampinški ukrepi pa se odpravijo.

(176)

Sledi, da je treba zaključiti tudi vmesni pregled, naveden v uvodni izjavi (7) te uredbe, omejen na preučitev oblike ukrepov, ki veljajo proti Rusiji.

(177)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na katerih temelji ohranitev obstoječih ukrepov. Po razkritju jim je bil odobren rok za predložitev stališč. Pripomb, ki bi lahko spremenile zgornje sklepe, ni bilo.

(178)

Iz zgornjih navedb sledi, da je treba ohraniti veljavne protidampinške ukrepe za uvoz SK s poreklom iz LRK, kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe.

(179)

Nazadnje je treba v skladu z zgornjimi navedbami zaključiti postopke v zvezi z uvozom SK s poreklom iz Ruske federacije in Ukrajine, ukrepe pa odpraviti –