26.7.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/10 |
DIREKTIVA 2006/52/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 5. julija 2006
o spremembi Direktive 95/2/ES o aditivih za živila razen barvil in sladil in Direktive 94/35/ES o sladilih za uporabo v živilih
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Aditivi za živila se lahko odobrijo za uporabo v živilih samo, če so v skladu s Prilogo II k Direktivi Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi (3). |
(2) |
Direktiva 95/2/ES (4) določa seznam aditivov za živila, ki se jih lahko uporablja v Skupnosti, in pogoje za njihovo uporabo. |
(3) |
Direktiva 94/35/ES (5) določa seznam sladil, ki se jih lahko uporablja v Skupnosti, in pogoje za njihovo uporabo. |
(4) |
Od sprejetja direktiv 95/2/ES in 94/35/ES je na področju aditivov za živila prišlo do tehničnega razvoja. Ti direktivi bi se morali prilagoditi tako, da bo ta razvoj upoštevan. |
(5) |
Na podlagi mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), izraženega 26. novembra 2003, se trenutna dovoljenja spreminjajo z namenom ohranjati čim nižjo stopnjo nitrozaminov z nižanjem stopenj nitritov in nitratov, dodanih živilom, ob ohranjanju mikrobiološke varnosti živil. EFSA priporoča, da so vsebnosti nitritov in nitratov v zakonodaji določene kot „dodana količina“. EFSA meni, da dodana količina nitrita in ne količina ostanka prispeva k zaviranju delovanja proti C. botulinum. Trenutne določbe bi morale biti spremenjene tako, da so največje dovoljene vsebnosti, kakor so navedene s strani EFSA, v toplotno neobdelanih ali toplotno obdelanih mesnih izdelkih, v siru in ribah določene kot dodane količine. Vendar se morajo izjemoma za nekatere tradicionalno proizvedene mesne izdelke določiti najvišje dovoljene vsebnosti ostanka, pod pogojem, da so izdelki ustrezno določeni in opredeljeni. Stopnje, ki so določene, naj zagotovijo, da sprejemljivi dnevni vnos (SDV), ki ga je leta 1990 opredelil Znanstveni odbor za živila, ni prekoračen. Izdelke, ki jih ta direktiva izrecno ne navaja, vendar se tradicionalno proizvajajo na podoben način (tj. podobni izdelki), se po potrebi lahko razvrsti v skladu s členoma 5 in 6 Direktive 95/2/ES. Pri siru je treba vsebnost določiti kot dodano količino v mleku, namenjenemu proizvodnji sira. Če se uporabi postopek, pri katerem odvzemu sirotke ter dodajanju vode sledi dodajanje nitrata, naj bi to privedlo do vsebnosti, enakih tistim, do katerih bi prišli, če bi nitrat dodali neposredno mleku, namenjenemu proizvodnji sira. |
(6) |
Direktiva 2003/114/ES o spremembi Direktive 95/2/ES je zahtevala, da Komisija in EFSA ponovno preučita pogoje uporabe E 214 do E 219 p-hidroksibenzoatov in njihovih natrijevih soli pred 1. julijem 2004. EFSA je ocenila informacije o varnosti p-hidroksibenzoatov in svoje mnenje podala 13. julija 2004. Za celo skupino je določila SDV 0–10 mg/kg telesne teže za vsoto metil in etil p-hidroksibenzojskih estrov kislin ter njihovih natrijevih soli. EFSA je menila, da propil paraben ne sme biti vključen v to skupino SDV, ker je propil paraben v nasprotju z metil in etil parabenom učinkoval na spolne hormone in moške reproduktivne organe mladih podgan. Zaradi pomanjkanja jasne ravni brez-opaznega-škodljivega-učinka (NOAEL) EFSA ni mogla priporočiti SDV za propil paraben. V Direktivi 95/2/ES je treba črtati E 216 propil p-hidroksibenzoat in E 217 natrij propil p-hidroksibenzoat. Hkrati je treba umakniti uporabo p-hidroksibenzoatov v prehranskih dopolnilih v tekoči obliki. |
(7) |
Odločba Komisije 2004/374/ES (6) je začasno odložila dajanje v promet in uvoz žele dražejev, ki vsebujejo aditive za živila za oblikovanje gela, pridobljenih iz alg in določenih gumijev, zaradi tveganja zadušitve s temi izdelki. Da se sledi ugotovitvam te odločbe, je treba izločiti uporabo nekaterih aditivov za živila za oblikovanje gela v žele dražejih. |
(8) |
Znanstveni odbor za prehrano je ocenil informacije o varnosti eritritola in podal svoje mnenje 5. marca 2003. Sklenil je, da je uporaba eritritola kot aditiva za živila sprejemljiva. Odbor tudi poudarja, da ima eritritol laksativni učinek, vendar v večjih odmerkih kot drugi polioli. Eritritol ima veliko tehnoloških lastnosti, ki niso povezane s sladkanjem in so pomembne v raznovrstnih živilih, od sladkornih izdelkov do mlečnih izdelkov. Te vključujejo funkcionalne lastnosti kot ojačevalci arome, nosilci, sredstva za ohranjanje vlage, stabilizatorji, sredstva za zgostitev (gostila), sredstva za povečanje prostornine in sredstva proti sprijemanju. Uporaba eritritola, ki je enaka uporabi drugih trenutno dovoljenih poliolov v živilih, mora biti dovoljena. Hkrati je treba spremeniti Direktivo 94/35/ES, ker se eritritol lahko uporablja tudi za sladkanje, tako kot drugi trenutno dovoljeni polioli. |
(9) |
Znanstveni odbor za prehrano je ocenil informacije o varnosti hemiceluloze iz soje in podal svoje mnenje 4. aprila 2003. Sklenil je, da je uporaba hemiceluloze iz soje v nekaterih živilih, za katere je bila podana zahteva, in na nekaterih stopnjah vključitve sprejemljiva. Primerno je torej, da se dovoli taka uporaba za določene namene. V dobro ljudi z alergijami pa taka uporaba ne bi smela biti dovoljena za nepredelana živila, v katerih soja ni pričakovana. V vsakem primeru bi potrošniki morali biti obveščeni, če izdelek vsebuje hemicelulozo iz soje, v skladu z določbami Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (7). |
(10) |
EFSA je ocenila informacije o varnosti etil celuloze in podala svoje mnenje 17. februarja 2004. Odločila se je, da vključi etil celulozo v skupino SDV „ni določen“ za predelane celuloze, ki jo je ustanovil Znanstveni odbor za prehrano. Etil celuloza se največ uporablja v prehranskih dopolnilih in aromah v ovoju. Zato bi uporaba etil celuloze morala biti dovoljena na podoben način kot za druge celuloze. |
(11) |
EFSA je ocenila podatke o varnosti pululana in podala svoje mnenje 13. julija 2004. Ugotovila je, da je uporaba pululana za obloge prehranskih dopolnil v obliki kapsul in tablet sprejemljiva kakor tudi za osveževalce daha v obliki lističev. Zato je primerno dovoliti uporabo v te namene. |
(12) |
EFSA je ocenila podatke o varnosti terciarnega butil-hidrokinona (TBHQ) in 12. julija 2004 podala svoje mnenje. Določila je SDV, ki za ta antioksidant znaša 0–0,7 mg/kg telesne teže, in ugotovila, da je njegova uporaba v nekaterih živilih pri določenih stopnjah vključitve sprejemljiva. Zato je primerno dovoliti uporabo tega aditiva. |
(13) |
Znanstveni odbor za živila je ocenil podatke o varnosti aluminijevega oktenilsukcinata škroba in 21. marca 1997 podal svoje mnenje. Odbor je ugotovil, da se uporaba tega aditiva kot sestavine vitaminov in karotenoidov v mikro kapsulah lahko šteje za sprejemljivo. Zato je primerno dovoliti uporabo v ta namen. |
(14) |
Med proizvodnjo sira, narejenega s kislinsko koagulacijo, je E 500ii Na hidrogen karbonat dodan siru, narejenem s kislinsko koagulacijo, z namenom, da se mlečna kislina puferira do ustrezne pH vrednosti in se tako ustvarijo nujne razmere za razvoj kultur zorenja. Zato je primerno, da se dovoli uporabo Na hidrogen karbonata v siru, narejenem s kislinsko koagulacijo. |
(15) |
Trenutno je dovoljena uporaba zmesi sorbatov (E 200, E 202 in E 203) in benzoatov (E 210 do E 213) pri kuhanih kozicah za konzerviranje. Primerno je, da se to dovoljenje za uporabo razširi pri vseh kuhanih rakih in mehkužcih. |
(16) |
E 551 silicijev dioksid je dovoljen kot nosilec za barvila živil pri najvišji stopnji 5 %. Treba je tudi dovoliti uporabo silicijevega dioksida kot nosilca za barvila živil E 171 titanov dioksid in E 172 železove okside in hidrokside pri stopnji največ 90 % glede na barvilo. |
(17) |
Direktiva 95/2/ES omejuje uporabo aditivov, navedenih v Prilogi I k tej direktivi, za tradicionalni francoski kruh „Pain courant français“. Isto omejitev je treba uporabiti za podobni tradicionalni madžarski kruh. Prav tako je primerno, da se dovoli uporaba askorbinske kisline (E 300), natrijevega askorbata (E 301) in kalcijevega dinatrija EDTA (E 385) v madžarskih jetrnih paštetah. |
(18) |
Treba je posodobiti trenutne določbe glede uporabe sulfitov (E 220 do E 228) v kuhanih rakih, namiznem grozdju in ličiju. |
(19) |
V skladu z zahtevo države članice in mnenjem Znanstvenega odbora za prehrano z dne 5. marca 2003 bi moral biti 4-heksilresorcinol, ki je dovoljen na nacionalni ravni na podlagi Direktive 89/107/EGS, dovoljen na ravni Skupnosti. |
(20) |
Terminologija, uporabljena v Direktivi 95/2/ES, bi morala biti prilagojena tako, da se upošteva Direktivo Sveta 89/398/EGS z dne 3. maja 1989 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na živila za posebne prehranske namene (8), Direktivo 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaje držav članic o prehranskih dopolnilih (9) in Direktivo Komisije 1999/21/ES z dne 25. marca 1999 o živilih za posebne zdravstvene namene (10). |
(21) |
Direktivi 95/2/ES in 94/35/ES je zato primerno ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Direktiva 95/2/ES se spremeni:
1. |
Člen 1(3)(c) se nadomesti z naslednjim:
|
2. |
V členu 3(2) se „hrana za dojenčke“ nadomesti z „živila na osnovi žit ter živila za dojenčke in male otroke“. |
3. |
Priloge se spremenijo v skladu s Prilogo I k tej direktivi. |
Člen 2
Priloga k Direktivi 94/35/ES se spremeni v skladu s Prilogo II k tej direktivi.
Člen 3
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 15. februarja 2008, z namenom:
(a) |
dovoliti promet s proizvodi in njihovo uporabo, ki so v skladu s to direktivo, do 15. februarja 2008; |
(b) |
prepovedati promet s proizvodi in njihovo uporabo, ki niso v skladu s to direktivo, do 15. avgusta 2008. |
Vendar so proizvodi, dani v promet ali označeni pred 15. avgustom 2008, ki niso v skladu s to direktivo, lahko dani v promet do porabe zalog.
Države članice Komisiji nemudoma sporočijo besedilo teh predpisov, skupaj s korelacijsko tabelo med določbami teh predpisov in določbami te direktive.
2. Države članice se v sprejetih zakonih in drugih predpisih iz odstavka 1 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Člen 4
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 5
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Strasbourgu, 5. julija 2006
Za Evropski parlament
Predsednik
J. BORRELL FONTELLES
Za Svet
Predsednik
P. LEHTOMÄKI
(1) UL C 255, 14.10.2005, str. 59.
(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 2. junija 2006.
(3) UL L 40, 11.2.1989, str. 27. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(4) UL L 61, 18.3.1995, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/114/ES (UL L 24, 29.1.2004, str. 58).
(5) UL L 237, 10.9.1994, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/115/ES (UL L 24, 29.1.2004, str. 65).
(6) UL L 118, 23.4.2004, str. 70.
(7) UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/89/ES (UL L 308, 25.11.2003, str. 15).
(8) UL L 186, 30.6.1989, str. 27. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
(9) UL L 183, 12.7.2002, str. 51.
(10) UL L 91, 7.4.1999, str. 29. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
PRILOGA I
Priloge k Direktivi 95/2/ES se spremenijo, kakor sledi:
1. |
Priloga I se spremeni:
|
2. |
Priloga II se spremeni, kakor sledi:
|
3. |
Priloga III se spremeni, kakor sledi:
|
4. |
Priloga IV se spremeni, kakor sledi:
|
5. |
Priloga V se spremeni, kakor sledi:
|
6. |
Priloga VI se spremeni, kakor sledi:
|
(1) Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 183, 12.7.2002, str. 51).“,
(2) Direktiva Komisije 1999/21/ES (UL L 91, 7.4.1999, str. 29).“
(3) V užitnih delih.“,
(x) |
Kadar je označen ‚za živila“, se nitrit lahko prodaja samo v mešanici s soljo ali nadomestkom soli. |
(y) |
Fo vrednost 3 je enakovredna 3 minutam segrevanja na 121 oC (zmanjšanje bakterijske obremenitve ene milijarde spor v vsaki od 1 000 pločevink do ene spore v tisoč pločevinkah). |
(z) |
V nekaterih toplotno obdelanih mesnih izdelkih so lahko prisotni nitrati, ki nastanejo ob naravni pretvorbi nitritov v nitrate v rahlo kislem okolju. |
1 |
Mesne izdelke se potopi v razsolico, ki vsebuje nitrite in/ali nitrate, sol in druge sestavine. Mesne izdelke se lahko nadalje predela, npr. s prekajevanjem. |
1.1 |
V meso se vbrizga razsolica, nato sledi mokro razsoljevanje, ki traja 3 do 10 dni. Razsolica prav tako vsebuje mikrobiološke starter kulture. |
1.2 |
Mokro razsoljevanje, ki traja 3 do 5 dni. Izdelek ni toplotno obdelan in ima visoko vodno aktivnost. |
1.3 |
Mokro razsoljevanje, ki traja vsaj 4 dni, in predkuhanje. |
1.4 |
V meso se vbrizga razsolica, nato sledi mokro razsoljevanje. Soljenje traja 14 do 21 dni, sledi zorenje s hladnim prekajevanjem, ki traja 4 do 5 tednov. |
1.5 |
Mokro razsoljevanje, ki traja 4 do 5 dni pri 5 do 7 oC, zorenje, ki traja običajno 24 do 40 ur pri 22 oC, možno prekajevanje, ki traja 24 ur pri 20 do 25 oC, in shranjevanje, ki traja 3 do 6 tednov pri 12 do 14 oC. |
1.6 |
Čas razsoljevanja je odvisen od oblike in teže mesnih kosov in traja približno 2 dni/kg, nato sledi stabilizacija/zorenje. |
2 |
Postopek suhega razsoljevanja zajema nanos razsola, ki vsebuje nitrite in/ali nitrate, sol in druge sestavine, na površino mesa, nato sledi stabilizacija/zorenje. Mesne izdelke se lahko nadalje predela, npr. s prekajevanjem. |
2.1 |
Suho razsoljevanje, ki mu sledi vsaj 4 dnevno zorenje. |
2.2 |
Suho razsoljevanje s stabilizacijskim časom najmanj 10 dni in časom zorenja več kot 45 dni. |
2.3 |
Suho razsoljevanje, ki traja 10 do 15 dni, nato sledita stabilizacija, ki traja od 30 do 45 dni, in zorenje, ki traja vsaj 2 meseca. |
2.4 |
Suho razsoljevanje, ki traja 3 dni + 1 dan/kg, nato sledijo odležanje, ki traja 1 teden, ter staranje in zorenje, ki trajata od 45 dni do 18 mesecev. |
2.5 |
Čas razsoljevanja je odvisen od oblike in teže mesnih kosov in traja približno 10 do 14 dni, nato sledi stabilizacija/zorenje. |
3 |
Kombinirana uporaba mokrega in suhega razsoljevanja, ali kadar je nitrit in/ali nitrat dodan sestavljenemu izdelku ali kadar se razsolica vbrizga v izdelek pred kuhanjem. Izdelke se lahko nadalje predela, npr. s prekajevanjem. |
3.1 |
Kombinirana uporaba suhega in mokrega razsoljevanja (brez vbrizganja razsolice). Čas razsoljevanja je odvisen od oblike in teže mesnih kosov in traja približno 14 do 35 dni, nato sledi stabilizacija/zorenje. |
3.2 |
Vbrizganje razsolice, nato po najmanj 2 dneh sledi kuhanje v vreli vodi, ki traja do 3 ur. |
3.3 |
Čas zorenja izdelka je najmanj 4 tedne, njegovo razmerje voda/beljakovine je manj kot 1,7. |
3.4 |
Čas zorenja najmanj 30 dni. |
3.5 |
Suh izdelek se kuha pri 70 oC, nato sledita sušenje in prekajevanje, ki trajata 8 do 12 dni. Fermentiran izdelek se po 14 do 30 dnevnem tristopenjskem procesu fermentacije prekajuje. |
3.6 |
Surove fermentirane suhe klobase brez dodanih nitritov. Izdelek se fermentira pri temperaturah od 18 do 22 oC ali nižjih temperaturah (10 do 12 oC) in se nato stara/zori najmanj 3 tedne. Razmerje voda/beljakovine v izdelku je manj kot 1,7.“; |
PRILOGA II
Priloga k Direktivi 94/35/ES se spremeni z naslednjim:
1. |
v prvem stolpcu vrstice za E 420 do E 967 se doda „E 968“; |
2. |
v drugem stolpcu vrstice za E 420 in E 967 se doda beseda „Eritritol“. |