o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

1. Ta direktiva ureja kakovost sladkih voda in se uporablja za tiste vode, ki jih države članice določijo za vode, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da bi omogočale življenje rib.

2. Ta direktiva se ne uporablja za vode v naravnih ali umetnih ribnikih, ki se uporabljajo za intenzivno gojenje rib.

3. Cilj te direktive je varovanje ali izboljšanje kakovosti tistih tekočih ali stoječih sladkih voda, ki omogočajo ali pa bi, če bi se onesnaženost zmanjšala ali odpravila, omogočale življenje ribam, ki spadajo med:

Fizikalni in kemijski parametri, ki se uporabljajo za vode, določene s strani držav članic, so našteti v Prilogi I.

1. Države članice za določene vode opredelijo vrednosti za parametre, naštete v Prilogi I, v kolikor so vrednosti naštete v stolpcu G ali v stolpcu I. Pri tem upoštevajo opombe v teh dveh stolpcih.

2. Države članice ne določijo vrednosti, ki so manj stroge kot tiste, naštete v stolpcu I Priloge I, in si prizadevajo spoštovati vrednosti iz stolpca G, ob upoštevanju načela iz člena 8.

1. Države članice določijo salmonidne in ciprinidne vode ter lahko naknadno določijo dodatne vode.

2. Države članice lahko ob upoštevanju načela iz člena 8 spremenijo določitev nekaterih voda zaradi dejavnikov, ki jih v času določitve ni bilo moč predvideti.

Države članice oblikujejo programe, da bi zmanjšale onesnaževanje in zagotovile, da so v skladu s členom 4 določene vode v petih letih po določitvi v skladu z vrednostmi parametrov, ki jih določijo države članice v skladu s členom 3, in z opombami v stolpcih G in I Priloge I.

1. Za izvajanje člena 5 se za določene vode šteje, da so v skladu z določbami te direktive, če so vzorci teh voda, vzeti z upoštevanjem minimalne pogostnosti vzorčenja, določene v Prilogi I, na istem merilnem mestu v obdobju 12 mesecev v skladu z vrednostmi, ki jih v skladu s členom 3 določijo države članice, in z opombami v stolpcih G in I Priloge I, v primeru:

2. Primeri neupoštevanja vrednosti, ki jih države članice določijo v skladu s členom 3, ali opomb iz stolpcev G in I Priloge I se ne upoštevajo pri izračunu odstotkov, predvidenih v odstavku 1, kadar so le-ti posledica poplav ali drugih naravnih nesreč.

1. Pristojni organi v državah članicah izvajajo vzorčenje z minimalno pogostnostjo, določeno v Prilogi I.

2. Kadar pristojni organ ugotovi, da je kakovost določenih voda precej boljša, kakor bi bila, če bi se zanjo uporabljale vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 3, in opombe iz stolpcev G in I Priloge I, se lahko pogostnost vzorčenja zmanjša. Kadar onesnaženja ali tveganja za poslabšanje kakovosti voda ni, lahko zadevni pristojni organ odloči, da vzorčenje ni potrebno.

3. Če se pri vzorčenju pokaže, da se vrednost, ki jo je določila država članica v skladu s členom 3, ali opomba iz stolpcev G ali I Priloge I ne upošteva, država članica ugotovi, ali je to posledica naključja, naravnega pojava ali onesnaženja ter sprejme ustrezne ukrepe.

4. Pristojni organ vsake države članice zlasti glede na lokalne okoljske pogoje določi natančno mesto vzorčenja, oddaljenost tega mesta od iztokov onesnaževal ter globino, pri kateri se vzame vzorec.

5. Nekatere referenčne analizne metode za izračun zadevnih parametrov so določene v Prilogi I. Laboratoriji, ki uporabljajo druge metode, se morajo prepričati, da so dobljeni rezultati enakovredni ali primerljivi z rezultati, navedenimi v Prilogi I.

Izvajanje ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo, ne sme pod nobenimi pogoji neposredno ali posredno povečati onesnaženja sladkih voda.

Države članice lahko za določene vode kadar koli določijo strožje vrednosti parametrov, kakor so določene s to direktivo. Sprejmejo lahko tudi predpise, ki zadevajo parametre, ki jih ta direktiva ne ureja.

Kadar vodotok prečka ali poteka po državni meji med dvema ali več državami članicami in ena od teh držav želi določiti te vode, se te države med seboj posvetujejo o določitvi odsekov teh voda, za katere bi se lahko uporabljala ta direktiva, ter o možnih posledicah glede na skupne cilje kakovosti; te posledice v medsebojnem posvetovanju opredeli vsaka zadevna država članica. Komisija lahko sodeluje v teh posvetovanjih.

Spremembe, potrebne za prilagajanje vrednosti parametrov G in analiznih metod, ki jih vsebuje Priloga I, tehničnemu in znanstvenemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 13(2).

1. Komisiji pomaga odbor za prilagajanje znanstvenemu in tehničnemu napredku (v nadaljnjem besedilu „odbor“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

Na splošno pa države članice Komisiji na njeno utemeljeno zahtevo posredujejo podatke, potrebne za uporabo te direktive.

Države članice vsaka tri leta in prvič za obdobje od leta 1993 do vključno leta 1995 pošljejo Komisiji podatke o izvajanju te direktive v okviru področnega poročila, ki zajema tudi druge ustrezne direktive Skupnosti. To poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali vzorca, ki ga pripravi Komisija v skladu s postopkom iz člena 6 Direktive Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (7). Vprašalnik ali vzorec se pošlje državam članicam šest mesecev pred začetkom obdobja, ki ga zajema poročilo. Poročilo se pošlje Komisiji v devetih mesecih po koncu triletnega obdobja, ki je zajeto v poročilu.

Komisija objavi poročilo Skupnosti o izvajanju te direktive v devetih mesecih po prejemu poročil držav članic.

Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Direktiva 78/659/EGS se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA I

SEZNAM PARAMETROV

Parameter

Salmonidne vode

Ciprinidne vode

Analizne ali kontrolne metode

Minimalna pogostnost vzorčenja in merjenja

Opombe

1.	Temperatura (°C)

Temperatura, merjena dolvodno od točke toplotnega izpusta (na robu področja mešanja), ne sme preseči naravne temperature za več kot:

Termometrija

Tedensko gorvodno in dolvodno od točke toplotnega izpusta.

Izogniti se je treba prenaglim spremembam temperature.

1,5 °C

3 °C

V posebnih pogojih lahko države članice določijo geografsko omejena odstopanja, če lahko pristojni organ dokaže, da ni škodljivih posledic za uravnotežen razvoj ribje populacije.

Toplotni izpust ne sme povzročiti, da temperatura dolvodno od točke toplotnega izpusta (na robu področja mešanja) preseže naslednje vrednosti:

21,5 (0)

28 (0)

10 (0)

Omejitev temperature na 10 °C se uporablja le za obdobje razmnoževanja pri vrstah, ki potrebujejo za razmnoževanje hladno vodo, in le za vode, v katerih lahko živijo takšne vrste.

Temperaturne omejitve se lahko presežejo v 2 % časa.

2.	Raztopljeni kisik (mg/l O2)

50 % ≥ 9

100 % ≥ 7

50 % ≥ 9

50 % ≥ 8

100 % ≥ 5

50 % ≥ 7

Winklerjeva metoda ali specifične elektrode (elektrokemična metoda)

Mesečno, najmanj en vzorec, ki predstavlja pogoje z malo kisika na dan vzorčenja.

Vendar pa je v primeru večjih dnevnih nihanj treba odvzeti najmanj dva vzorca na dan.

Kadar koncentracija kisika pade pod 6 mg/l, države članice izvajajo določbe člena 7(3). Pristojni organ mora dokazati, da te razmere ne bodo imele škodljivih posledic za uravnotežen razvoj ribje populacije.

Kadar koncentracija kisika pade pod 4 mg/l, države članice izvajajo določbe člena 7(3). Pristojni organ mora dokazati, da te razmere ne bodo imele škodljivih posledic za uravnotežen razvoj ribje populacije.

6 do 9 (0) (1)

Elektrometrična kalibracija s pomočjo dveh raztopin z znanima pH vrednostma, po možnosti nad in pod merjenim pH.

Mesečno

4.	Suspendirane snovi (mg/l)

≤ 25 (0)

Filtracija preko filtracijske membrane z 0,45 μm ali centrifugiranje (najmanj pet minut, povprečni pospešek 2 800 do 3 200 g), sušenje pri 105 °C in tehtanje.

Prikazane vrednosti so povprečne koncentracije in se ne uporabljajo za suspendirane snovi s škodljivimi kemijskimi lastnostmi.

Poplave lahko povzročijo močno povišanje koncentracij.

5.	BOD5 (mg/l O2)

≤ 3

≤ 6

Določitev O2 z Winklerjevo metodo, pred in po petdnevni inkubaciji v popolni temi pri 20 ±1 °C (nitrifikacija ne sme biti ovirana).

6.	Celotni fosfor (mg/l P)

Molekularna absorpcijska spektrofotometrija

V primeru jezer s povprečno globino med 18 in 300 m se lahko uporabi naslednja formula:

Formula

kjer je:

obremenitev, izražena v mg P na kvadratni meter jezerske površine v enem letu

Formula

povprečna globina jezera v metrih

teoretični čas obnovitve jezerske vode v letih.

V drugih primerih se lahko upoštevajo kot pokazatelji mejne vrednosti 0,2 mg/l za salmonidne in 0,4 mg/l za ciprinidne vode, izražene kot PO4, zato da se zmanjša evtrofikacija.

7.	Nitriti (mg/l NO2)

≤ 0,01

≤ 0,03

Molekularna absorpcijska spektrofotometrija

8.	Fenolne spojine (mg/l C6H5OH)

(2)

Okus

Preverjanje okusa se opravi samo, če se predvideva, da so prisotne fenolne spojine.

9.	Mineralna olja

(3)

Vid

Okus

Mesečno

Preverjanje videza se opravi redno enkrat na mesec, pri čemer se preverjanje okusa opravi samo pri sumu na prisotnost mineralnih olj.

10.	Neionizirani amonijak (mg/l NH3)

≤ 0,005

≤ 0,025

≤ 0,005

≤ 0,025

Molekularna absorpcijska spektrofotometrija z uporabo metode z indofenol-modro ali Nesslerjevo metodo, povezane s pH vrednostmi in temperaturo.

Mesečno

Vrednosti za neionizirani amonijak se lahko presežejo v obliki manjših dnevnih vršnih vrednosti.

Da bi zmanjšali tveganje za toksičnost zaradi neioniziranega amonijaka, zaradi porabe kisika zaradi nitrifikacije in evtrofikacije, koncentracije skupnega amonijaka ne smejo preseči naslednjih vrednosti:

11.	Skupni amonij (mg/l NH4)

≤ 0,04

≤ 1 (4)

≤ 0,2

≤ 1 (4)

12.	Celotni prosti klor (mg/l HOCl)

≤ 0,005

Metoda DPD (diethyl-p-phenyldiamin)

Mesečno

Vrednosti I ustrezajo pH = 6.

Višje koncentracije celotnega prostega klora so sprejemljive, če je pH višji.

13.	Celotni cink (mg/l Zn)

≤ 0,3

≤ 1,0

Atomska absorpcijska spektrometrija

Mesečno

Vrednosti I ustrezajo trdoti vode 100 mg/l CaCO3.

Za trdoto med 10 in 500 mg/l so v Prilogi II podane ustrezne mejne vrednosti.

14.	Raztopljeni baker (mg/l Cu)

≤ 0,04

Atomska absorpcijska spektrometrija

Vrednosti G ustrezajo trdoti vode 100 mg/l CaCO3.

Za trdoto med 10 in 300 mg/l so v Prilogi II podane ustrezne mejne vrednosti.

Splošna opomba:

Omeniti velja, da se je pri določitvi parametrov v tej prilogi predpostavljalo, da so ostali parametri, bodisi omenjeni v tej prilogi ali ne, ugodni. To zlasti pomeni, da so koncentracije škodljivih snovi, ki niso naštete, zelo nizke.

Kadar sta v mešanici prisotni dve ali več škodljivih snovi, se lahko pojavijo pomembni skupni učinki (seštevek, sinergizem ali antagonizem).

Razlaga simbolov:

G	=	priporočena vrednost
I	=	obvezna vrednost
(0)	=	odstopanja so možna v skladu s členom 11.

(1) Umetno povzročena nihanja pH glede na naravne vrednosti ne smejo preseči ±0,5 enote pH v okviru omejitev med 6,0 in 9,0 pod pogojem, da ta nihanja ne povečajo škodljivosti drugih snovi, prisotnih v vodi.

(2) Fenolne spojine ne smejo biti prisotne v takšnih koncentracijah, da škodljivo vplivajo na okus rib.

(3) Mineralna olja ne smejo biti prisotna v vodi v takšnih količinah, da:

—	tvorijo viden film na površini vode ali oblogo na dnu vodotokov in jezer,

—	ribam dajo značilen okus po ogljikovodikih,

—	škodljivo vplivajo na ribe.

(4) V posebnih geografskih ali podnebnih pogojih, zlasti pa pri nizki temperaturi vode in zmanjšanju nitrifikacije, ali v primeru, da pristojni organ lahko dokaže, da ni škodljivih posledic za uravnotežen razvoj ribje populacije, lahko države članice določijo vrednosti, višje od 1 mg/l.

PRILOGA IV

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 78/659/EGS	Ta direktiva
Člen 1(1) in (2)	Člen 1(1) in (2)
Člen 1(3), uvodno besedilo	Člen 1(3), uvodno besedilo
Člen 1(3), prva alinea	Člen 1(3)(a)
Člen 1(3), druga alinea	Člen 1(3)(b)
Člen 1(4), uvodno besedilo	Člen 1(4), uvodno besedilo
Člen 1(4), prva alinea	Člen 1(4)(a)
Člen 1(4), druga alinea	Člen 1(4)(b)
Člen 2(1)	Člen 2, prvi odstavek
Člen 2(2)	Člen 2, drugi odstavek
Člen 3	Člen 3
Člen 4(1) in (2)	Člen 4(1)
Člen 4(3)	Člen 4(2)
Člen 5	Člen 5
Člen 6(1), uvodno besedilo	Člen 6(1), uvodno besedilo
Člen 6(1), prva alinea	Člen 6(1)(a)
Člen 6(1), druga alinea	Člen 6(1)(b)
Člen 6(1), tretja alinea	Člen 6(1)(c)
Člen 6(2)	Člen 6(2)
Člen 7	Člen 7
Člen 8	Člen 8
Člen 9	Člen 9
Člen 10	Člen 10
Člen 11	Člen 11
Člen 12	Člen 12
Člen 13(1) in člen 14	Člen 13
Člen 15, uvodno besedilo prvega odstavka	Člen 14, uvodno besedilo prvega odstavka
Člen 15, prva alinea prvega odstavka	Člen 14, točka (a) prvega odstavka
Člen 15, druga alinea prvega odstavka	Člen 14, točka (b) prvega odstavka
Člen 15, tretja alinea prvega odstavka	Člen 14, točka (c) prvega odstavka
Člen 15, četrta alinea prvega odstavka	Člen 14, točka (d) prvega odstavka
Člen 15, drugi odstavek	Člen 14, drugi odstavek
Člen 16	Člen 15
Člen 17(1)	—
Člen 17(2)	Člen 16
—	Člen 17
—	Člen 18
Člen 18	Člen 19
Priloga I	Priloga I
Priloga II	Priloga II
—	Priloga III
—	Priloga IV

Direktiva Sveta 78/659/EGS (UL L 222, 14.8.1978, str. 1) (1)
Direktiva Sveta 91/692/EGS (UL L 377, 31.12.1991, str. 48)	samo točka (c) Priloge I
Uredba Sveta (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36)	samo točka 26 Priloge III

	Trdota vode (mg/l CaCO3)
	10	50	100	500
Salmonidne vode (mg/l Zn)	0,03	0,2	0,3	0,5
Ciprinidne vode (mg/l Zn)	0,3	0,7	1,0	2,0

	Trdota vode (mg/l CaCO3)
	10	50	100	300
mg/l Cu	0,005 (1)	0,022	0,04	0,112

Direktiva	Roki za prenos
78/659/EGS	20. julij 1980
91/692/EGS	1. januar 1993