8.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/11

(1)

9. septembra 2004 je Komisija v obvestilu („obvestilo o začetku“), objavljenem v Uradnem listu Evropske unije  (2), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom politetrafluoroetilena („PTFE“) v granulah s poreklom iz Rusije in Ljudske republike Kitajske („LRK“) v Skupnost.

(2)

Protidampinški postopek je bil uveden zaradi pritožbe, ki jo je 26. julija 2004 vložil Evropski svet kemijske industrije („CEFIC“ ali „pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 80 %, celotne proizvodnje PTFE v Skupnosti. Štelo se je, da v pritožbi vsebovani dokazi o dampinškem uvozu tega izdelka in o materialni škodi, ki zaradi tega nastaja, zadostno upravičujejo začetek postopka.

(3)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike v Rusiji in LRK, uvoznike trgovce in njihova združenja, znane zadevne dobavitelje in uporabnike, predstavnike zadevnih držav izvoznic in pritožnika ter vse znane proizvajalce Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku, ki je naveden v obvestilu o začetku.

(4)

Glede na očitno veliko število kitajskih proizvajalcev izvoznikov, navedenih v pritožbi, se je v obvestilu o začetku za ugotavljanje dampinga predvidelo vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(5)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali bo vzorčenje potrebno in, če bo, izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v LRK prosila, naj se javijo Komisiji in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne podatke o svojih dejavnostih v zvezi s PTFE v obdobju preiskave (od 1. julija 2003 do 30. junija 2004).

(6)

Po proučitvi podatkov, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, je bilo zaradi majhnega števila odgovorov na vprašanja v zvezi z vzorčenjem odločeno, da vzorčenje, kar zadeva izvoznike v LRK, ni potrebno.

(7)

Da bi proizvajalci izvozniki v LRK lahko predložili zahtevek za odobritev statusa subjekta v tržnem gospodarstvu ali za individualno obravnavo, če bi tako želeli, je Komisija poslala obrazce za zahtevek znanim zadevnim kitajskim proizvajalcem izvoznikom. Zahtevek za odobritev statusa subjekta v tržnem gospodarstvu ali za individualno obravnavo, če preiskava pokaže, da niso izpolnjeni pogoji poslovanja v tržnem gospodarstvu, so predložili trije proizvajalci izvozniki.

(8)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim zadevnim strankam in vsem drugim gospodarskim družbam, ki so se javile v roku, navedenem v obvestilu o začetku. Odgovorili so trije kitajski proizvajalci izvozniki, dva ruska proizvajalca izvoznika, trije proizvajalci iz Skupnosti in en nepovezan uvoznik.

(9)

Komisija je iskala in preverila vse podatke, ki so bili po njenem mnenju potrebni za predhodno ugotavljanje dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Skupnosti. Preveritve so se izvedle v prostorih naslednjih družb:

(10)

Ker je bilo treba določiti normalno vrednost za proizvajalce izvoznike iz LRK, ki jim morda ne bo odobren status subjekta v tržnem gospodarstvu, so bili z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države Združenih držav Amerike („ZDA“) opravljeni preveritveni obiski v prostorih naslednjih družb:

(11)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2003 do 30. junija 2004 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preiskava gibanj v okviru analize škode je zajela obdobje od 1. januarja 2001 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(12)

Flouropolimeri so plastične mase izjemne učinkovitosti, od katerih je politetrafluoroetilen (PTFE) najbolj znan in se največ uporablja.

(13)

PTFE v obliki granul je kemijski izdelek (fluoropolimer), ki se odlikuje po svoji odpornosti (ima denimo visoko tališče, visoko termično obstojnost, je netopljiv, negorljiv, ima nizko dielektrično konstanto). Uporablja se kot sestavina na številnih področjih industrije, npr. v kemijski, strojni, elektroindustriji (notranja zaščita kablov), v avtomobilski in gradbeni (kot izolator), pri izdelavi kuhinjskih pripomočkov (ponve), v tekstilni in biomedicinski (kirurški instrumenti) industriji. Najbolj znana trgovska znamka, pod katero se ta izdelek prodaja, je „Teflon“.

(14)

Zadevni izdelek je tako imenovani granulirani politetrafluoroetilen (PTFE), ki ne vsebuje več kot 3 % druge monomerne enote razen tetrafluoroetilena, brez polnil, v obliki prahu ali granul, razen mikroniziranih oblik, in njegov surovi polimer („reactor bead“). Slednji je lahko vlažen ali suh. Za namene tega postopka vse vrste izdelkov, ne glede na morebitne razlike zaradi različnih oblik, povprečne velikosti delcev, toplotne obdelave ali deleža komonomera, sestavljajo en izdelek, saj imajo enake fizikalne lastnosti in v glavnem enako osnovno uporabo. Zadevni izdelek se trenutno uvršča v oznako KN ex 3904 61 00.

(15)

Ugotovljeno je bilo, da imajo zadevni izdelek ter PTFE, ki ga v Skupnosti izdeluje in prodaja industrija Skupnosti, PTFE, ki se izdeluje in prodaja na domačem trgu obeh držav izvoznic, in PTFE, ki se izdeluje in prodaja na domačem trgu primerljive države, v glavnem enake fizikalne in tehnične značilnosti in enako osnovno uporabo. Začasno se zato šteje, da so ti izdelki enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(16)

Dva uvoznika sta trdila, da na določenih področjih uporabe sploh ne gre za konkurenco med izdelkom, uvoženim iz Rusije in Kitajske, in PTFE, ki se izdeluje in prodaja na trgu Skupnosti. To zadeva predvsem ostanke PTFE ali „neustrezni PTFE“, ki se uporablja za izdelavo PTFE iz zelo majhnih delcev. Ta se uporablja npr. kot dodatek pri obdelavi plastičnih mas ali pri tiskarskih barvah ter pri premazih za kovine. To trditev je bilo treba zavreči, saj je bilo ugotovljeno, da tudi industrija Skupnosti izdeluje ostanke ali „neustrezni PTFE“ in ga prodaja istim uporabnikom.

(17)

Spodaj je opis splošne metodologije. Zatem sledijo ugotovitve glede dampinga v zvezi z zadevnimi državami, ki obravnavajo samo posebna vprašanja posamezne države izvoznice.

(18)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je pri vsakem sodelujočem proizvajalcu izvozniku najprej proučilo, ali je njegova prodaja PTFE na domači trg reprezentativna, tj. ali celotni obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % celotnega izvoza proizvajalca na trg Skupnosti.

(19)

Komisija je zatem opredelila tiste vrste PTFE, namenjene prodaji na domačem trgu, ki so identične ali neposredno primerljive z vrstami, namenjenimi prodaji na trg Skupnosti. Glede proučitve po vrsti izdelka je Komisija štela, da so identične ali neposredno primerljive tiste vrste izdelka, namenjene prodaji doma in prodaji na tuji trg, ki so si podobne po povprečni velikosti delcev, toplotni obdelavi in deležu komonomera.

(20)

Pri vsaki vrsti, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto PTFE, ki je bila izvožena na trg Skupnosti, se je ugotovljalo, ali je domača prodaja zadosti reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste PTFE se je štela za zadosti reprezentativno, kadar je celotni obseg domače prodaje navedene vrste v obdobju preiskave predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste PTFE, izvožene v Skupnost.

(21)

Komisija je zatem proučila, ali domača prodaja posamezne vrste PTFE, prodane na domačem trgu v reprezentativnih količinah, lahko sodi v običajni potek trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe, in sicer tako, da je določila delež donosne prodaje neodvisnim odjemalcem zadevne vrste PTFE. Ker je obseg prodaje vsake posamezne vrste PTFE, prodane po neto prodajni ceni, ki je enaka izračunanim proizvodnim stroškom ali je višja od njih, presegal 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in je bilo tehtano povprečje cene navedene vrste enako proizvodnim stroškom ali višje od njih, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen vse prodaje navedene vrste na domačem trgu v obdobju preiskave, ne glede na to, ali je bila ta prodaja donosna ali ne.

(22)

V vseh primerih je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo.

(23)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene izdelka franko tovarna. Za zagotovitev pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe omogočena uskladitev zaradi razlik, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Ustrezne uskladitve so se odobrile v vseh primerih, kjer je bila ugotovljena njihova upravičenost, točnost in podprtost s preverjenimi dokazi.

(24)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je stopnja dampinga za vsakega posameznega proizvajalca izvoznika določila s primerjavo tehtanega povprečja normalne vrednosti in tehtanega povprečja izvozne cene za vrsto izdelka.

(25)

V preiskavah o dampinškem uvozu izdelka s poreklom iz LRK se normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 člena 2 osnovne uredbe za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(26)

Na kratko in zgolj zaradi lažjega sklicevanja so spodaj povzeta merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, katerih izpolnjevanje morajo družbe vlagateljice dokazati:

(27)

Trije proizvajalci izvozniki iz LRK so zahtevali status subjekta v tržnem gospodarstvu v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in so izpolnili ustrezen obrazec za zahtevek. Komisija je v prostorih teh družb iskala in preverila vse podatke, ki so bili predloženi v zahtevku za status subjekta v tržnem gospodarstvu in so se ji zdeli potrebni.

(28)

Preiskava je pokazala, da nobena od treh zgoraj navedenih družb ne izpolnjuje zahtevanih meril, zato je bilo treba njihove zahtevke zavrniti. Naslednja preglednica povzema ugotovitve glede treh družb po posameznih merilih iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(29)

Zadevna podjetja so imela možnost dati pripombe na zgornje ugotovitve. Vse tri družbe so nasprotovale ugotovitvam in trdile, da bi jim moral biti odobren status subjekta v tržnem gospodarstvu.

(30)

Ena družba je podvomila, da bi bila praksa Komisije, da o statusu subjekta v tržnem gospodarstvu presoja na podlagi petih meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, v skladu z določili GATT/STO. Trdila je tudi, da Komisija svoje odločitve opira na navedbe in domneve ter da se člen 2(7) osnovne uredbe ne uporablja objektivno.

(31)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se sedanja preiskava vključno z oceno, ali proizvajalec izvoznik posluje po pogojih tržnega gospodarstva, izvaja v skladu z veljavnimi določbami osnovne uredbe, ki so v celoti v skladu z obveznostmi STO.

(32)

Kot je potrdilo Sodišče prve stopnje, mora proizvajalec izvoznik sam dokazati, da izpolnjuje pogoje iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Če takšni dokazi niso predloženi, je treba zahtevek za status subjekta v tržnem gospodarstvu zavrniti. Takšen sklep izhaja iz objektivne analize utemeljenih dokazov, kakor so bili razkriti zadevnim družbam, in je predmet upravnega spora.

(33)

V zvezi s prvim merilom, tj. poslovne odločitve nastajajo kot odziv na tržne razmere in brez večjega vmešavanja države ter da stroški odražajo tržne vrednosti, je bilo sklenjeno, da ni dokazano upoštevanje statuta ene od družb. Ni bilo torej dokaza, da država ne bi mogla znatneje vplivati na odločitve te družbe, tudi prek delničarja v lasti države. Družba je ugovarjala sklepom Komisije in je trdila, da je njen statut zanesljivo jamstvo, ki preprečuje znatnejši vpliv države na njene odločitve, ter da je delničar v lasti države fiduciar, ki nastopa v imenu zasebne družbe. Toda statut družbe predpisuje organizacijo družbe in postopke odločanja. Ker je preiskava razkrila, da se ta statut ne spoštuje ter da ga družba lahko brez težav spreminja, se lahko upravičeno sklepa, da so morebitne določbe takšnega statuta, ki naj bi preprečevale znatnejši vpliv države na odločitve družbe, nezanesljive in tega ne zagotavljajo. Družba pri pojasnjevanju, zakaj je fiduciar v lasti države njen delničar, tudi ni navedla drugega razloga razen „vidljivosti“. Nasprotno, med preverjanjem v njenih prostorih je trdila, da ji bo to med drugim omogočilo lažji dostop do finančnih sredstev v prihodnosti. Zato se je štelo, da je tveganje zaradi vmešavanja države precejšnje.

Družba je tudi dokazovala, da v nasprotju s sklepi služb Komisije cene njenih surovin odražajo tržne vrednosti. O tem ni predložila nobenega dokaza, poleg tega so bile ugotovljene precejšnje razlike v cenah primerljivih nakupov surovin, ne da bi družba to znala primerno pojasniti.

Zato je bilo treba skleniti, da proizvajalec izvoznik ni predložil zadostnih podatkov o tem, da posluje po pogojih tržnega gospodarstva. Nobeno dokazovanje zadevne družbe po razkritju ni moglo spremeniti tega sklepa in zahtevek je bilo treba zavrniti.

(34)

Ena družba je zatrjevala, da odsotnost sklepčnosti na skupščini delničarjev, kar delničarju v državni lasti omogoča znatnejše vplivanje na odločitve družbe, ni pomembna, saj takšna skupščina ni odgovorna za poslovne odločitve. Vendar vpliv države ni pomemben samo v zvezi s poslovnimi odločitvami. Poleg tega je po statutu družbe skupščina delničarjev pristojna med drugim za odločitve o poslovanju in investicijskih programih, za proučitev in odobritev finančnega proračuna in zaključnih računov ter načrtovane delitve dobička družbe. Država lahko torej znatneje vpliva na odločitve družbe pri tako pomembnih zadevah. Družba je tudi dokazovala, da se na podlagi dejstva, da je polovico obdobja preiskave izvoz potekal prek trgovca v delni lasti države, ne more sklepati na vmešavanje države. Glede tega je treba opozoriti, da čeprav je ta trgovec sodeloval pri prodaji zadevnega izdelka (vključno s podpisovanjem pogodb, prejemanjem plačil in izdajanjem računov odjemalcem), ni predložil zahtevka za status subjekta v tržnem gospodarstvu. Družba zato ni mogla dokazati, da posluje brez znatnejšega vmešavanja države.

(35)

Ena družba je tudi dokazovala, da delničar v državni lasti, ki je lastnik večine delnic družbe in posledično imenuje večino članov sveta direktorjev, ne more znatneje vplivati na odločitve družbe. Glede tega se opozarja, da se v primeru, ko ima država možnost znatneje vplivati na odločitve družbe, bodisi pravno ali de facto, v skladu z dosledno prakso Komisije šteje, da prvo merilo iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe ni izpolnjeno. Zahtevek je bilo zato treba zavrniti.

(36)

V zvezi z drugim merilom, tj. podjetja morajo voditi enovito računovodsko evidenco, ki se revidira neodvisno in v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, so vse tri družbe zatrjevale, da izpolnjujejo merilo, ker je revizija njihove računovodske evidence neodvisna. Vendar je bilo ugotovljeno, da revizorska poročila o družbah neskladna z računovodsko evidenco družbe ali da ne upoštevajo spremembe računovodske politike zadevnih družb, kot to zahtevajo mednarodni računovodski standardi. V enem primeru je bilo tudi ugotovljeno, da se zneski, navedeni v revizorjevih zabeležkah o računovodski evidenci, ne ujemajo z računovodsko evidenco družbe. Neka druga družba ni predložila angleškega izvoda popolnega računovodskega izkaza in revizorjevih zabeležk o njem, zaradi česar ga ni bilo mogoče pravilno proučiti. Zato je bilo treba skleniti, da revizija računovodskih evidenc vseh treh zadevnih družb ni v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, kakor zahteva druga alinea člena 2(7)(c) osnovne uredbe, in zahtevki so bili zavrnjeni.

(37)

V zvezi s tretjim merilom so vse tri družbe trdile, da v nasprotju z ugotovitvami Komisije ni večjih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega netržnega gospodarstva. Ena družba se ni strinjala z ugotovitvijo, da ni dokazov o tem, da njena pravica do rabe zemljišča odraža tržno vrednost, in je predložila informacije javnega značaja o cenah zemljišč. Ta informacija je bila predložena po roku, določenem za predložitev pravilno dokumentiranega zahtevka za status subjekta v tržnem gospodarstvu, in je ni bilo mogoče več preveriti: zato jo je bilo treba zavrniti. Kar zadeva drugo družbo, je bilo ugotovljeno, da je kupila svoje proizvodne zmogljivosti zadevnega izdelka od družbe v lasti države s precejšnjim popustom glede na vrednost, ki so jo določili neodvisni ocenjevalci. Prav tako so bile ugotovljene nedoslednosti pri amortizaciji stalnih sredstev. Pri tretji družbi se je pokazalo, da je jamstva za bančna posojila dobila od delničarja v lasti države in da vodi poravnalni račun tako, da ni mogoče povezati računov in plačil. To kaže na precejšnja izkrivljanja, ki so se prenesla iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva.

(38)

Tako je bilo sklenjeno, da zadevne družbe ne izpolnjujejo pogojev iz tretje alinee člena 2(7)(c) osnovne uredbe in je zato bilo treba njihove zahtevke zavrniti.

(39)

Družba, ki ni izpolnjevala četrtega merila, je dokazovala, da v nasprotju z ugotovitvami Komisije stečajna zakonodaja zagotavlja stabilnost in pravno varnost. Vendar je bilo ugotovljeno, da se ta družba spopada s precejšnjimi finančnimi težavami, saj že nekaj let zapovrstjo posluje z izgubo, ter da ji iz težav pomaga njen delničar v lasti države. Takšne znatne finančne težave sicer ne vodijo nujno v stečaj, kakor je dokazovala družba, vendar pa dejstvo, da je družbo rešil delničar v lasti države (tudi z odpisom dolga), medtem ko v normalnih tržnih pogojih delničar v takšnih okoliščinah ne bi tako ravnal, kaže, da je uporaba takšne zakonodaje v tem določenem primeru dvomljiva. Zato je bilo treba skleniti, da ni dokazov, da bi se stečajna zakonodaja za družbo uporabila v praksi. Ker takšnega dokaza ni bilo, se je štelo, da to merilo ni izpolnjeno.

(40)

Opravljeno je bilo posvetovanje s svetovalnim odborom in neposredno prizadete stranke so bile ustrezno obveščene. Dokazovanje izvoznikov je že obravnavano zgoraj. Industrija Skupnosti, ki je tudi imela možnost predložiti pripombe, se je strinjala z odločitvami glede statusa subjekta v tržnem gospodarstvu.

(41)

Po členu 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki sodijo v okvir člena 2(7) osnovne uredbe, določi, če že se, dajatev za vso državo, razen v tistih primerih, ko družbe lahko dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe za individualno obravnavo.

(42)

Trije proizvajalci izvozniki so poleg zahtevka za status subjekta v tržnem gospodarstvu predložili tudi zahtevek za individualno obravnavo v primeru, da jim ne bi bil odobren status subjekta v tržnem gospodarstvu.

(43)

Ker nobena od treh družb ni mogla dokazati, da vmešavanje države, bodisi dejansko ali morebitno, ni takšno, da bi lahko vplivalo tudi na cene in količine izvoženih izdelkov ter na njihove prodajne pogoje, je bilo treba skleniti, da ne izpolnjujejo pogojev iz člena 9(5)(b) osnovne uredbe.

(44)

Prav tako je bilo za vse tri družbe ugotovljeno, da ni mogoče izključiti tveganja izogibanja ukrepom, če bi tem izvoznikom odobrili individualno stopnjo dajatve. To tveganje izhaja iz zgoraj navedenega dejanskega ali morebitnega vmešavanja države v poslovanje družb. Še več, glede na naravo in predstavitev PTFE je navadno zelo težko, zlasti za carinske organe, določiti proizvajalca uvoženega PTFE. Zato se je štelo, da je veliko tveganje izogibanja ukrepom z izvažanjem preko družbe z nižjo stopnjo dajatve, ki se še poveča zaradi precejšnjega tveganja vmešavanja države. Pogoji iz člena 9(5)(e) osnovne uredbe zato niso bili izpolnjeni.

(45)

Glede na to, da nobena družba ne izpolnjuje vseh meril iz člena 9(5) osnovne uredbe, se začasno sklene, da se individualna obravnava zanje ne odobri.

(46)

Na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe se mora normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki se jim ne odobri status subjekta v tržnem gospodarstvu, določiti na podlagi cen ali računsko določene vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(47)

V obvestilu o začetku so bile kot ustrezna tretja država s tržnim gospodarstvom za določitev normalne vrednosti za LRK predvidene ZDA in zainteresirane stranke so bile pozvane, da predložijo svoje pripombe glede tega. Dva proizvajalca izvoznika iz LRK sta trdila, da odločitev za ZDA ni ustrezna in sta namesto ZDA predlagala Rusijo. Trdila sta, da trg PTFE v ZDA ni zadosti konkurenčen zaradi protidampinških dajatev, ki veljajo za uvoz iz Italije in Japonske od leta 1988 dalje. Dokazovala sta tudi, da je največji proizvajalec v ZDA povezan z enim od pritožnikov v EU. Poleg tega sta zatrjevala, da se PTFE, ki se prodaja na trgu ZDA, in PTFE, ki ga kitajski proizvajalci izvažajo v Skupnost, razlikujeta po tehnični ravni, kakovosti in končni uporabi. Prav tako sta dokazovala, da je različen dostop do surovin, saj morajo proizvajalci iz ZDA uvažati fluorit in pri tem upoštevati izvozne kvote, ki jih je uvedla LRK in predstavljajo 50 % svetovne proizvodnje navedenega izdelka. Po drugi strani imajo kitajski izvozniki neposreden dostop do fluorita, izdelanega na Kitajskem. Dokazovala sta tudi, da je Kitajska po svojem gospodarskem razvoju (z nižjimi stroški dela kot v ZDA) bolj podobna Rusiji, ki je tudi predmet iste preiskave.

(48)

Opozoriti je treba, da se PTFE izdeluje v omejenem številu držav. En proizvajalec v Indiji, ki je podprl trditve o domnevnem dampinškem izvozu kitajskih proizvajalcev, je bil zaprošen za sodelovanje kot proizvajalec v morebitni primerljivi državi. Vendar indijski proizvajalec ni privolil v sodelovanje.

(49)

Kar zadeva predlagano izbiro Rusije, je bilo zaradi razlogov iz uvodnih izjav 70 do 75 ugotovljeno, da so podatki, ki so jih v zvezi z normalno vrednostjo predložili ruski proizvajalci izvozniki, nezanesljivi in se zato ne morejo uporabiti. Zato je bilo nesprejemljivo, da bi se takšni podatki uporabili za določitev normalne vrednosti za kitajske proizvajalce izvoznike, ki jim ni odobren status subjekta v tržnem gospodarstvu. Poleg tega država, ki je sama predmet preiskave, navadno ne velja za ustrezno primerljivo državo, saj je lahko njen domači trg izkrivljen.

(50)

Glede izbire ZDA je analiza vseh razpoložljivih podatkov pokazala, da so ZDA najustreznejša primerljiva država. Združene države Amerike imajo velik in zelo konkurenčen trg za zadevni izdelek, tri proizvajalce in kljub protidampinškim dajatvam precej velik uvoz (nad 20 % domačega trga), vključno iz LRK in Rusije. Carinske dajatve na uvoz PTFE v ZDA so nižje (5,8 %) kot v Rusiji (10 %).

(51)

Kar zadeva povezanost proizvajalca v primerljivi državi s proizvajalcem v Skupnosti, to ne more samo po sebi utemeljevati izbire ZDA kot neprimerne. Službe Komisije so preverile podatke, ki so jih predložili proizvajalci iz ZDA, in so se popolnoma prepričale o njihovi točnosti in zanesljivosti.

(52)

Ugotovljeno je bilo, da tudi dokazovanje o razlikah v dostopu do surovin (fluorit) ne preprečuje izbire ZDA. Predložen ni bil noben dokaz o učinku kitajskih izvoznih kvot na ameriški trg, kar bi omogočilo količinsko ovrednotiti morebitni takšen učinek. Bilo pa je ugotovljeno, da je fluorit med surovinami za PTFE na četrtem mestu in bi torej moral predstavljati le zelo majhen del stroškov proizvodnje (po grobi oceni manj kot 5 %). V takšnih okoliščinah bi bil učinek kitajskih izvoznih kvot na trg PTFE v ZDA zelo majhen. Še več, kloroform je veliko pomembnejša sestavina PTFE, tu pa je LRK v slabšem položaju zaradi svoje odvisnosti od uvoza in zaradi visokih protidampinških dajatev, ki so uvedene za številne države izvoznice. Zato je sklenjeno, da razlike v dostopu do surovin med ZDA in LRK niso takšne, da bi bila zaradi tega izbira prve za primerljivo državo neprimerna.

(53)

Glede fizikalnih in tehničnih razlik in končne uporabe razpoložljivi podatki kažejo, da izvoženi izdelek kitajskih proizvajalcev, čeprav je zaradi različnih ravni nečistoč navadno slabše kakovosti kot PTFE, izdelan v ZDA, še dosega standarde industrije in ima na splošno enako uporabo. Vendar se je zaradi upoštevanja možnosti različnih ravni nečistoč med zadevnim in podobnim izdelkom in ob odsotnosti drugih podatkov na podlagi ocen, ki so jih predložili proizvajalci iz ZDA, začasno določila uskladitev na 10 %.

(54)

Kar zadeva različno stopnjo gospodarskega razvoja v ZDA in LRK, ni bil predložen noben dokaz, ki bi pokazal, ali takšna razlika vpliva na normalno vrednost in koliko. Sploh pa takšna razlika sama po sebi ni pomemben dejavnik pri izbiri primerljive države. Pravzaprav je zaradi izbire sodobnega in stroškovno učinkovitega trga, za katerega je značilna močna konkurenca, normalna vrednost prav lahko nižja kot v primeru, da ima primerljiva država podoben gospodarski razvoj kot država z netržnim gospodarstvom.

(55)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da so ZDA najustreznejša primerljiva država in da je v teh okoliščinah in v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe izbira ZDA primerna in upravičena.

(56)

Komisija je proizvajalcem v ZDA poslala podrobnejši vprašalnik v zvezi s podatki o domačih prodajnih cenah in proizvodnih stroških podobnega izdelka. Proizvajalčevi podatki so se preverjali na kraju samem.

(57)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe se je normalna vrednost za kitajske proizvajalce izvoznike določila na podlagi preverjenih podatkov, ki sta jih predložila dva proizvajalca v primerljivi državi, tj. na podlagi cen, ki so bile plačane ali se plačujejo na domačem trgu ZDA za primerljive vrste izdelka, saj se te po ugotovitvah prodajajo v običajnem poteku trgovine in v reprezentativnih količinah.

(58)

Kar zadeva določitev normalne vrednosti, se je Komisija ravnala po metodologiji, ki je razložena v uvodnih izjavah 18 do 28.

(59)

Izdelki, ki so jih v Skupnost izvozili kitajski proizvajalci izvozniki, so se prodali neposredno neodvisnim odjemalcem v Skupnosti, zato se je izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določila na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo.

(60)

Uskladitve so bile narejene v zvezi s popusti in rabati, provizijami, stroški prevoza, zavarovanja, pakiranja, kreditov, s poprodajnimi ter bančnimi stroški, kjer je bilo to primerno in upravičeno.

(61)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 53, je bila na podlagi člena 2(10)(a) narejena uskladitev normalne vrednosti zaradi različnih ravni nečistoč pri izdelku, ki ga kitajski proizvajalec prodaja v Skupnost, in izdelku v prodaji na domačem trgu v ZDA.

(62)

Poleg tega je bila ena vrsta izdelka iz kitajskega izvoza drugače toplotno obdelana kot primerljiva vrsta izdelka v prodaji v primerljivi državi. Zato se je omogočila uskladitev v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe. V odsotnosti zanesljivejših informacij se je uskladitev določila na podlagi cenovne razlike, ki je bila v zvezi z navedeno posebnostjo ugotovljena v primerljivi državi.

(63)

Sodelujoči proizvajalci v ZDA v obdobju preiskave niso izdelovali vrste izdelka, ki bi bila neposredno podobna vrsti izdelka iz kitajskega izvoza s povprečno velikostjo delcev med 100 in 400 mikroni, zato ni bilo mogoče določiti tržne razlike. Vendar je bilo na podlagi podatkov, ki jih je predložil proizvajalec iz ZDA, začasno sklenjeno, da ta vrsta izdelka z nestalno velikostjo delcev, ki jo prodajajo kitajski izvozniki, po svojih značilnostih močno spominja na nizko pretočni PTFE (delci manjši od 100 mikronov). Zato se je štelo za ustrezno, da se normalna vrednost navedene vrste določi na podlagi ugotovljene normalne vrednosti za nizko pretočni PTFE v prodaji na trgu ZDA.

(64)

Uskladitev je bila narejena tudi zaradi zatrjevanih razlik v zvezi s kitajskim vračilom DDV.

(65)

Kakor je predvideno s členom 2(11) osnovne uredbe, se je pri vsakem kitajskem proizvajalcu izvozniku tehtano povprečje normalne vrednosti, ki je bilo v primerljivi državi določeno za vrsto izdelka, izvoženo v Skupnost, primerjalo s tehtanim povprečjem izvozne cene ustrezne vrste izdelka, izvoženo v Skupnost.

(66)

Kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah (41) do (43) zgoraj, nobeni od treh sodelujočih kitajskih družb ni bila odobrena individualna obravnava. Zato se je na podlagi tehtanega povprečja stopenj dampinga, ugotovljenih za vsakega posameznega kitajskega proizvajalca, določila enotna stopnja dampinga za vso državo.

(67)

Stopnja dampinga za vso državo, izražena kot odstotek neto cene CIF franko meja Skupnosti pred carinjenjem, znaša 99,7 %.

(68)

Ker je izvoz treh znanih proizvajalcev izvoznikov očitno obsegal celotni kitajski izvoz zadevnega izdelka v Skupnost, ni bilo razloga za prepričanje, da kateri od proizvajalcev izvoznik ne sodeluje. Zato začasno velja, da je treba stopnjo dampinga za vso državo določiti na isti ravni.

(69)

Izpolnjene vprašalnike so predložili dva znana proizvajalca izvoznika in povezane družbe enega od izvoznikov (en trgovec v Rusiji in en uvoznik v Skupnosti).

(70)

Pri obeh družbah so bili odgovori na vprašalnik precej pomanjkljivi. V obeh primerih je preveritev na kraju samem tudi pokazala, da sta tidve družbi predložili nepopolne, nepravilne in zavajajoče podatke.

(71)

Računovodska evidenca ene od družb je bila tako precej pomanjkljiva in je bila ocenjena kot nezanesljiva. Zato ni bilo mogoče preveriti, ali so predloženi podatki popolni in točni. Še več, odgovorov na vprašalnik v precejšnjem delu sploh ni bilo mogoče preveriti (ker družba ni predložila uskladitve z računovodsko evidenco), v nekaterih primerih družba niti ni hotela predložiti potrebnih podatkov za izračun stopnje dampinga ali pa teh podatkov ni predložila pravočasno, tako da se jih ni več dalo preveriti.

(72)

Tudi odgovori druge družbe so bili pomanjkljivi in preveritev na kraju samem je pokazala, da so bili zavajajoči prav pomembni podatki o organizacijski strukturi družbe. Tako je bilo šele med preveritvijo v prostorih družbe ugotovljeno, da se je družba na začetku obdobja preiskave razdelila na dva subjekta (eden od njiju je izdeloval zadevni izdelek). Dejstvo, da zapletena sestava družbe ni bila znana pred preveritvenim obiskom, je zaradi precejšnjih posledic v zvezi z računovodsko dokumentacijo in določitvijo stroškov močno oviralo preiskavo.

(73)

Družbu tudi ni predložila pomembnih delov odgovorov, vključno z revidiranimi računovodskimi izkazi, češ da niso na voljo. Preveritveni obisk je pokazal, da to ne drži. Poleg tega je družba na začetku preveritvenega obiska predložila nove odgovore na pomemben del vprašalnika in tako ovirala preverjanje podatkov iz odgovorov.

(74)

Povezani ruski trgovec družbe, navedene v prejšnji uvodni izjavi, ni sodeloval. Pravzaprav je družba z zavrnitvijo dostopa do podatkov v zvezi z organizacijo, prodajo zadevnega izdelka in plačili, tako ovirala preveritev, da je ni bilo mogoče šteti za sodelujočo stranko. Povezani trgovec v Združenem kraljestvu pa ni mogel predložiti finančnih podatkov za obdobje preiskave.

(75)

Glede na navedeno se je štelo, da se stopnje dampinga za ta dva proizvajalca izvoznika ne more določiti na podlagi njunih podatkov. Stopnja dampinga se je zato začasno določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(76)

V odsotnosti drugih podatkov se je normalna vrednost začasno izračunala na podlagi podatkov pritožnika. Povprečna normalna vrednost se je izračunala na podlagi cen obeh proizvajalcev izvoznikov, ki so bile navedene v cenikih domačega trga v obdobju preiskave. Ker ni bilo ustreznejših podatkov, se je izračunala enotna normalna vrednost za zadevni izdelek v celoti.

(77)

Izvozna cena se je začasno izračunala na podlagi podatkov Eurostata za obdobje preiskave.

(78)

Na podalgi člena 2(10)(e) osnovne uredbe so bile narejene uskladitve normalne vrednosti zaradi dejstva, da so bili v cenah na cenikih zajeti drugačni dobavni pogoji kot dobava franko tovarna, ter izvozne cene zaradi razlik, ki pri dobavnih in drugih stroških nastanejo med ravnijo franko tovarna in CIF.

(79)

Vse uskladitve so bile narejene na podlagi predloženih podatkov v pritožbi.

(80)

Začasna stopnja dampinga je bila določena na podlagi primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti in tehtanega povprečja izvozne cene, kakor je določeno zgoraj.

(81)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene je pokazala, da je uvoz dampinški. Začasna stopnja dampinga, izražena kot odstotek neto cene CIF franko meja Skupnosti pred carinjenjem, znaša 36,6 %.

(82)

Ker sta zgoraj navedeni družbi predstavljali celoten izvoz iz Rusije v Skupnost in ker ni bilo razloga za prepričanje, da kak proizvajalec izvoznik ni sodeloval, se je na isti ravni določila tudi preostala dajatev.

(83)

Zadevni izdelek v Skupnosti po znanih podatkih izdelujejo v Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem, v Združenem kraljestvu in Poljski, in sicer:

(84)

Komisija je ugotovila, da se vse zgoraj navedene družbe lahko štejejo za proizvajalce Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Proizvodnja vseh zgoraj navedenih družb predstavlja proizvodnjo Skupnosti, določeno tako, da se je obsegu proizvodnje, ki so ga navedli trije proizvajalci pritožniki, prištela predvidena proizvodnja obeh proizvajalcev nepritožnikov, kakor je bila navedena v pritožbi.

(85)

Akumulirana proizvodnja treh proizvajalcev Skupnosti, ki so sodelovali s Komisijo, obsega 81 % celotne proizvodnje PTFE v obliki granul v Skupnosti. Zaradi tega se šteje, da predstavljajo „industrijo Skupnosti“ v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(86)

Poraba v Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, kateri se prišteje ocenjena prodaja drugih proizvajalcev Skupnosti in uvoženi izdelki iz Rusije, LRK ter drugih tretjih držav iz oznake KN ex 3904 61 00. Opozarja se, da uvoženi izdelki iz Rusije iz oznake KN 3904 61 00 zajemajo zadevni izdelek in druge izdelke. Skupni obseg uvoza PTFE iz Rusije je bil zato ocenjen po metodologiji, ki se je uporabila v pritožbi. Za druge države ni bilo podatkov, da uvoženi izdelki iz take oznake KN vsebujejo PTFE, ki ni v obliki granul.

(87)

Med letom 2001 in obdobjem preiskave se je resnična poraba Skupnosti zmanjšala s 16 185 ton na 14 725 ton, tj. za 9 %. To zmanjšanje porabe je v veliki meri povzročila splošna gospodarska recesija v obdobju od leta 2002.

(88)

Komisija je proučila, ali naj se uvoz PTFE v obliki granul s poreklom iz Rusije in LRK oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(89)

Stopnja ugotovljenega dampinga v zvezi z uvozom iz vsake od zadevnih držav je bila nad de minimis pragom, kakor je opredeljen v členu 9(3) osnovne uredbe, in obseg uvoza iz vsake od teh držav v smislu člena 5(7) osnovne uredbe ni bil zanemarljiv (kar pomeni, da sta njuna tržna deleža dosegla 10,8 % oziroma 23,7 % v obdobju preiskave).

(90)

Kar zadeva konkurenčne pogoje, je preiskava pokazala, da je PTFE v obliki granul, uvožen iz zadevnih držav, glede vseh osnovnih fizikalnih in tehničnih značilnosti enak tistemu iz industrije Skupnosti. Glede na to je PTFE s poreklom iz Rusije in LRK zamenljiv s PTFE, ki se proizvaja in prodaja v Skupnosti. Prav tako sta se prodajala v Skupnosti po primerljivih prodajnih poteh in pod podobnimi trgovinskimi pogoji. Ugotovljeno je tudi bilo, da je bil trend izvoznih cen iz Rusije in Kitajske v obravnavanem obdobju podoben in cene obeh držav so občutno nelojalno zniževale cene Skupnosti.

(91)

Ruski proizvajalci izvozniki so dokazovali, da za PTFE, uvožen Rusije, veljajo drugačni konkurenčni pogoji kot za tistega, ki je uvožen iz LRK, zato obeh uvozov ne bi smeli združevati. S tem v zvezi so dokazovali, da je uvoz iz Rusije v obravnavanem obdobju padal, medtem ko je uvoz iz Kitajske znatno naraščal. Poleg tega so poudarili, da se je uvoz iz Kitajske in Rusije osredotočal predvsem na eno državo članico (Italijo). Zato ruski in kitajski izdelki PTFE niso konkurirali na trgih drugih 24 držav članic.

(92)

Vendar je uvoz s poreklom iz Rusije kljub padajočemu trendu vse prej kot zanemarljiv, saj je imel v obravnavanem obdobju 23,7-odstotni tržni delež v porabi Skupnosti. Poleg tega je bil PTFE, izvožen iz Rusije, podobne kakovosti kot PTFE, izvožen iz LRK, ter namenjen podobni končni rabi in uporabi. Kot je omenjeno zgoraj, je bil podoben tudi trend izvoznih cen iz Rusije in Kitajske v obravnavanem obdobju in izvozne cen obeh držav so precej nelojalno zniževale cene Skupnosti. In končno je treba omeniti, da je bila tudi prodaja industrije Skupnosti osredotočena predvsem na Italijo in zato v neposredni konkurenci z uvoženimi izdelki s poreklom iz Rusije in LRK. PTFE, ki ga je izdelala industrija Skupnosti, se je prodajal po istih distribucijskih poteh v Italiji kot PTFE iz Rusije in Kitajske. Opozarja se tudi, da ni podatkov o tem, da ruski in kitajski uvoz v Italijo ni bil prodan naprej v druge dele trga Skupnosti in tako konkuriral drugim izdelkom Skupnosti zunaj Italije. Argument, da so za izdelek, uvožen Rusije, veljali drugačni konkurenčni pogoji kot za tistega, ki je bil uvožen iz LRK, je bilo treba na podlagi tega zavrniti.

(93)

Glede na zgoraj navedeno se začasno šteje, da so izpolnjena vsa merila, določena v členu 3(4) osnovne uredbe, in da je treba uvoz iz zadevnih držav proučiti kumulativno.

(94)

Čeprav se je uvoz zadevnih izdelkov iz Rusije in LRK v Skupnost zmanjšal s 6 281 ton v letu 2001 na 4 838 ton v letu 2002, je od leta 2002 naraščal in dosegel 5 079 ton v obdobju preiskave.

(95)

Ustrezni tržni delež se je zmanjšal s 38,8 % v letu 2001 na 34,5 % v OP, vendar je še vedno ostal zelo velik. Opozarja se, da je tržni delež od leta 2002 stalno postopno naraščal, tj. s 33,8 % na 34,5 % v obdobju preiskave.

(96)

Povprečna cena zadevnega uvoza se je znatno znižala. Tako se je s 7 236 EUR/tono v letu 2001 skrčila na 4 092 EUR/tono v obdobju preiskave kar pomeni 43-odstotno znižanje v obravnavanem obdobju.

(97)

Za analiziranje nelojalnega nižanja cen so se tehtane povprečne prodajne cene za vrsto izdelka industrije Skupnosti za nepovezane kupce na trgu Skupnosti primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami zadevnega izdelka. Primerjava je bila narejena po odbitku rabatov in popustov. Cene v industriji Skupnosti so bile usklajene na podlagi cen franko tovarna. Cene zadevnega uvoza so temeljile na cenah CIF, usklajenih zaradi upoštevanja carinskih dajatev in pouvoznih stroškov.

(98)

Nekatere zainteresirane stranke so dokazovale, da je kakovost izdelkov, ki jih izdela industrija Skupnosti, na splošno višja od kakovosti zadevnih izdelkov, uvoženih iz LRK in Rusije. Na podlagi dokazov preiskave se je začasno štelo, da je bila uskladitev utemeljena zaradi razlik v kakovosti, ki jih v glavnem določajo slabše fizikalne lastnosti in neenakost materiala, tj. znatne razlike v velikosti delcev pri eni vrsti izdelka in nečistoče. Ruski proizvajalci izvozniki so trdili, da je PTFE, ki ga proizvajajo in izvažajo, zato uporaben samo z nadaljnjo predelavo, kar pomeni dodatne stroške. Vendar pa nobena od zainteresiranih strank ni mogla natančno količinsko ovrednotiti tržne vrednosti teh razlik v kakovosti, niti stroškov predelave uvoženega PTFE. Več strank je na podlagi domnevne razlike v ceni med izdelki različne kakovosti ocenilo uskladitev v višini 30 %. Ta ocena ustreza oceni ruskih proizvajalcev izvoznikov. Na podlagi tega in glede na to, da ni bilo na razpolago zanesljivejših podatkov, je bila 30-odstotna prilagoditev začasno dodana ceni CIF na meji Skupnosti sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz obeh držav. Opozarja se, da se bo za dokončno ugotovitev zadevo dodatno preiskalo.

(99)

Primerjava je pokazala, da so bili v obdobju preiskave zadevni izdelki s poreklom iz LRK in Rusije prodani v Skupnosti po cenah, ki so pomenile nelojalno nižanje cen industrije Skupnosti za 24 % oziroma 17 %, izraženo kot odstotek cen industrije Skupnosti.

(100)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti zajemala ovrednotenje vseh gospodarskih dejavnikov in indeksev ob upoštevanju položaja industrije Skupnosti od leta 2001 do obdobja preiskave.

(101)

Obseg proizvodnje industrije Skupnosti se je med letom 2001 in obdobju preiskave povečal za 8 %, s 6 798 ton na 7 326 ton. Kljub upadanju porabe Skupnosti v tem obdobju je treba opomniti, da je morala industrija Skupnosti zaradi dampinškega uvoza znižati svoje prodajne cene, da bi lahko konkurirala obravnavanemu uvozu. To je povzročilo povečanje proizvodnje, da bi se zadovoljilo povečano povpraševanje po teh izdelkih.

(102)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju rahlo povečala, in sicer za 8 %. V istem obdobju je izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti ostala stabilna, na ravni 80 %. Padec izkoriščenosti zmogljivosti med letoma 2001 in 2002 je posledica zmanjšanja porabe in splošne gospodarske recesije v tem obdobju. Kot je navedeno zgoraj, je morala Skupnost posledično znižati cene, in s tem povečati prodajo, da je lahko konkurirala uvozu iz zadevnih držav, katerega cene so se v letu 2004 znižale za skoraj 40 % (glej uvodno izjavo 96 zgoraj). Tako se je izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti izboljšala, medtem ko se je donosnost močno znižala (glej uvodno izjavo 110 spodaj).

(103)

V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje industrije Skupnosti v ES povečal za 15 %, s 4 223 ton v letu 2001 na 4 845 ton v OP. Pri tem razvoju je treba upoštevati dejstvo, da je imela industrija Skupnosti ob soočanju s poceni uvozom izbiro, da bodisi ohrani svoje prodajne cene, kar bi negativno vplivalo na razvoj obsega prodaje in tržnega deleža, bodisi da zniža svoje prodajne cene in tako v čim večji meri ohrani ekonomijo obsega. Vsi proizvajalci Skupnosti so od leta 2001 zniževali svoje prodajne cene z namenom ohraniti ali celo povečati obseg prodaje, da bi dosegli kritično maso proizvodnje, ki je potrebna za pokritje fiksnih stroškov.

(104)

Tržni delež industrije Skupnosti se je po obsegu povečal s 26,1 % v letu 2001 na 32,9 % v OP.

(105)

Opozarja se, da so se zaloge industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšale, vendar so kljub temu na splošno stabilne. To je v skladu s politiko industrije Skupnosti za ohranjanje najmanjše možne ravni zalog. Zato je bilo ugotovljeno, da raven zalog ni bistven kazalnik pri oceni položaja industrije Skupnosti. Opozarja se tudi, da so bile zaloge na ravneh, ki v tej industriji veljajo kot normalne.

(106)

Povprečne cene na tono industrije Skupnosti so se med letom 2001 in OP znatno znižale, in sicer za 22 %. Stalno padanje cen v obravnavanem obdobju je ključni dejavnik pri presoji primera. Opozarja se, da je bilo znižanje cen ruskega in kitajskega uvoza še znatno večje kot znižanje cen industrije Skupnosti.

(107)

Medtem ko se je poraba Skupnosti med letom 2001 in OP znižala za 9 %, se je tržni delež industrije Skupnosti povečal za 6,8 odstotnih točk, s 26,1 % v letu 2001 na 32,9 % v OP.

(108)

V letu 2001, ko je bila donosnost naložb zelo visoka, so naložbe industrije Skupnosti znašale kar 8,3 milijone eurov. Po letu 2001 se je vlaganje močno zmanjšalo in se nato še zmanjševalo, s 4,7 milijonov eurov v letu 2002 na 3,4 milijone eurov v OP.

(109)

Glede zmožnosti zbiranja kapitala so vsi sodelujoči proizvajalci Skupnosti del večjih skupin in se financirajo preko sistema „cash pooling“ znotraj skupine. Čeprav nobena družba ni poročala o težavah pri zbiranju kapitala za svoje dejavnosti v obravnavanem obdobju, ta podatek ne odraža ustrezno dejanskega položaja industrije Skupnosti.

(110)

V obravnavanem obdobju se je donosnost proizvajalcev Skupnosti občutno zmanjšala, in sicer z 9,3 % v letu 2001 na 0,1 % v obdobju preiskave. Donosnost naložb se je zmanjšala podobno kot donosnost. Ta dramatičen trend pri donosnosti naložb bi bil zagotovo slabši, če bi industrija Skupnosti ohranila svoje cene, kar pa bi zanjo pomenilo izgubo tržnega deleža in obsega prodaje ter posledično zmanjšanje ekonomije obsega.

(111)

Denarni tok, ki ga je ustvaril podobni izdelek, se je občutno zmanjšal, z 10 milijonov eurov v letu 2001 na 4,2 milijona eurov v obdobju preiskave, tj. za 58 %.

(112)

Zaposlenost se je med letom 2001 in OP zmanjšala za 10 %. Produktivnost se je med letom 2001 in OP povečala za 17 % zaradi pomembnih ukrepov za izboljšanje stroškovne učinkovitosti, kot je zmanjšanje števila osebja in odstranitev ozkih grl v proizvodnji.

(113)

Stroški dela so se v obravnavanem obdobju povečali za 6 %, s 6,2 milijona v letu 2001 na 6,5 milijonov v OP. Ta rast je zgolj v skladu z zvišanjem življenjskih stroškov. Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih so se povprečni stroški dela na zaposlenega dejansko povečali za 17 %, s 50 239 eurov na 58 842 eurov.

(114)

Glede na obseg in ceno dampinškega uvoza učinek dejanskih stopenj dampinga, ki so tudi precejšnje, ne more biti zanemarljiv.

(115)

Industrija Skupnosti ni bila v položaju, da bi si morala opomoči zaradi preteklih učinkov škodljivega dampinga.

(116)

Čeprav se je obseg dampinškega uvoza obravnavanega izdelka s poreklom iz Rusije in LRK zmanjšal s 6 281 ton na 5 079 ton med letom 2001 in OP, je bil v celotnem obravnavanem obdobju stalno visok. Ustrezen tržni delež se je zmanjšal s 38,8 % v letu 2001 na 34,5 % v OP, vendar je prav tako ostal na zelo visoki ravni. Povprečne cene dampinškega uvoza so se v obravnavanem obdobju dramatično znižale, tj. za 43 %, in so bile ves čas nižje od cen industrije Skupnosti, kar je v OP povzročilo znatno nelojalno znižanje cen, za 17,4 % s strani Rusije in 24,5 % s strani Kitajske.

(117)

Proučitev položaja industrije Skupnosti, kot je opisano zgoraj, kaže, da se je položaj industrije Skupnosti med letom 2001 in OP na splošno poslabšal. Tržni delež in obseg prodaje sta se sicer gibala pozitivno, vendar pa to ne spremeni splošne negativne slike. Tako so glavni kazalniki škode, kot so vrednost prodaje, donosnost, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, denarni tok in zaposlovanje kazali negativno gibanje v obravnavanem obdobju. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 101, 102 in 103 zgoraj, je treba povečanje proizvodnje industrije Skupnosti in obsega prodaje kot tudi tržnega deleža razumeti v okviru velikega padca cen v Skupnosti in posledični odločitvi industrije Skupnosti, da zniža svoje prodajne cene in tako ohrani ali poveča svoj obseg prodaje, da bi dosegla kritično maso obsega proizvodnje, ki je potrebna za pokritje fiksnih stroškov. To je dramatično vplivalo na močno znižanje donosnosti industrije Skupnosti, in sicer z 9,3 % v letu 2001 na 0,1 % v OP ter povzročilo znatne izgube v letu 2003 (– 3,2 %). Poleg tega je treba opozoriti, da se poraba ni zmanjšala samo med letoma 2001 in 2002, da pa je med letom 2002 in OP ostala ustaljena ali se celo rahlo povečala. Zato se sklene, da je industrija Skupnosti lahko vsaj delno izkoristila to rahlo povečanje porabe, ko je povečala obseg prodaje.

(118)

Kakor je razloženo v uvodni izjavi 105, se rahlo zmanjšanje obsega zalog ni štelo kot pomemben dejavnik, saj je bilo to v skladu s politiko industrije Skupnosti za ohranjanje čim nižje ravni zalog.

(119)

Omenjeno znižanje donosnosti sovpada z močnim znižanjem cen. Industrija je padec cen v določeni meri izravnala s povečano proizvodnjo in prodajo, kar je vodilo v povečanje tržnega deleža. Ta pozitivni učinek pa ni preprečil močnega zmanjšanja donosnosti Skupnosti. Zato je bilo sklenjeno, da pozitiven trend dejavnikov škode, kot sta obseg prodaje in tržni delež ni odtehtal splošnega poslabšanja položaja industrije Skupnosti, ker ni spremenil dejstva, da je bilo finančno stanje industrije Skupnosti zares kritično. Povečanje obsega prodaje in tržnega deleža zato ne more biti odločilno pri oceni položaja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju.

(120)

Z vidika prej omenjenega se začasno sklene, da je industrija Skupnosti utrpela materialno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(121)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe se je preučilo, ali je dampinški uvoz izdelkov s poreklom iz Rusije in LRK povzročil škodo industriji Skupnosti v višini, ki se lahko šteje za materialno. Poleg dampinškega uvoza so se preučili tudi znani dejavniki, ki bi istočasno lahko škodovali industriji Skupnosti, da se je zagotovilo, da se morebitna povzročena škoda s strani teh drugih dejavnikov ni pripisala dampinškemu uvozu.

(122)

Opozoriti je treba, da je kljub splošnemu zmanjšanju uvoza iz Rusije in Kitajske med letom 2001 in OP, ta uvoz od leta 2002 dalje naraščal. Tako je uvoz od leta 2001 do leta 2002 padel s 6 281 ton na 4 838 ton. Vendar pa se je med letom 2002 in OP obseg uvoza zadevnega proizvoda iz Rusije in LRK v Skupnost povečal s 4 838 ton na 5 079 ton. Ustrezni delež na trgu Skupnosti je znašal 33,8 % v letu 2002 in dosegel 34,5 % v OP.

(123)

Bolj pomembno pa je, da je splošno zmanjšanje obsega uvoza (ki je še vedno ostal na zelo visoki ravni in imel višji tržni delež kot industrija Skupnosti) spremljalo močno znižanje cen uvoza. Slednje so na splošno padle. To je sovpadalo s poslabšanjem položaja industrije Skupnosti v istem obdobju. To poslabšanje se v glavnem kaže pri prodajnih cenah, donosnosti, donosnosti naložb, denarnem toku in zaposlovanju. Kot je navedeno zgoraj, je uvoz s poreklom iz Rusije in LRK povzročil nelojalno znižanje povprečnih prodajnih cen industrije Skupnosti v velikih zneskih, s stopnjami znižanja cen v višini 17,4 % in 24,5 %.

(124)

Pri analizi učinka dampinškega uvoza je bilo ugotovljeno, da je cena pomemben element konkurenčnosti. Tudi če se upoštevajo razlike v kakovosti, so bile cene dampinškega uvoza znatno pod cenami industrije Skupnosti in cenami izvoznikov iz drugih tretjih držav.

(125)

Preverjanje pri enem od proizvajalcev Skupnosti je pokazalo, da za tako imenovane „spremenjene“ vrste, ki jih ne proizvajajo ruski ali kitajski izvozniki, ni obstajala škoda, kar dokazuje pozitiven razvoj donosnosti. Na trgih, kjer je bil ta isti proizvajalec izpostavljen konkurenci dampinškega uvoza iz Rusije in LRK, pa je bilo njegovo finančno stanje precej slabše.

(126)

Zato se začasno sklene, da je pritisk zaradi zadevnega uvoza, ki se je po obsegu in tržnem deležu povečeval od leta 2002 dalje in se je izvajal po nizkih dampinških cenah, odigral odločilno vlogo pri poslabšanju finančnega stanja industrije Skupnosti.

(127)

Poraba Skupnosti je kljub zmanjšanju za 12 % med letoma 2001 in 2002 od takrat dalje do OP ostala na ustaljeni ravni iz leta 2002 in se je celo nekoliko povečala. Ta padec porabe pa ni v skladu z zmanjšanjem skupne tržne vrednosti Skupnosti, ki je v istem obdobju padla za 39 %, tj. znatno bolj kot poraba. To veliko zmanjšanje tržne vrednosti je posledica velikega padca cen obravnavanega uvoza, kateremu je morala slediti industrija Skupnosti, da bi ohranila svoj tržni delež in izkoriščenost zmogljivosti. Opozarja se, da splošno zmanjšanje porabe Skupnosti ni preprečilo industriji Skupnosti, da poveča obseg prodaje (za 15 % v obravnavanem obdobju), medtem ko je povečanje obsega prodaje spremljalo dramatično zmanjšanje vrednosti prodaje, ki je povzročilo znatne finančne izgube industriji Skupnosti. To kaže, da je materialna škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, prej posledica padca vrednosti prodaje kot zmanjšanja porabe.

(128)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 87, je razlog za zmanjšanje porabe Skupnosti splošna gospodarska recesija po vsem svetu. Glede na to je treba omeniti, da je trg PTFE cikličen in močno odvisen od globalnih gospodarskih gibanj. Ta povezava tudi pojasni zmanjšanje porabe kljub zmanjšanju prodajnih cen.

(129)

Treba je opozoriti, da je bil padec uvoznih cen znatno višji od padca porabe Skupnosti v istem obdobju. Poraba je padla za 9 %, medtem ko so se uvozne cene znižale za 43 % v obravnavanem obdobju. Uvozne cene so znatno nelojalno zniževale cene industrije Skupnosti v celotnem obravnavanem obdobju in bile znatno prenizke tudi v OP. Glede na to močno in stalno padanje cen, medtem ko je poraba kljub zmanjšanju med letoma 2001 in 2002 nato ostala sorazmerno ustaljena, je bilo sklenjeno, da materialna škoda ni nastala zaradi zmanjšanja porabe, temveč z dampinškim uvozom iz zadevnih držav, kar je posledično prisililo industrijo Skupnosti, da zniža svoje prodajne cene.

(130)

Spomniti je treba, da je obravnavani izdelek le del oznake KN 3904 61 00. Ker ni podatka o tem, da uvoženi izdelek iz te tarifne številke KN ni PTFE v obliki granul, velja, da se Eurostatovi podatki za celo tarifno številko KN nanašajo samo na zadevni izdelek. Uvoz iz tretjih držav razen Rusije in LRK se je rahlo zmanjšal, in sicer s 4 270 ton v letu 2001 na 3 699 ton v OP. Posledično se je njihov tržni delež skupno znižal s 26,4 % v letu 2001 na 25,1 % v OP. Glavni posamezni državi, ki izvažata zadevni izdelek v Skupnost, sta Japonska in Združene države Amerike (ZDA). ZDA je povečala svoj tržni delež s 13 % v letu 2001 na 23 % v OP, medtem ko se je tržni delež Japonske v istem obdobju zmanjšal s 15 % na 11 %.

(131)

Po podatkih Eurostata je povprečna cena uvoza s poreklom iz drugih držav razen Rusije in LRK med letom 2001 in OP ostala dejansko nespremenjena ali se je rahlo znižala. V vsem tem obdobju so bile cene uvoza iz drugih držav skoraj za 50 % višje kot cene uvoza iz Rusije in LRK. Bile so tudi višje od cen, ki jih je zaračunavala industrija Skupnosti. Torej uvoz iz drugih tretjih držav ni pomenil konkurenčnega pritiska na industrijo Skupnosti v takem obsegu kot uvoz iz Rusije in LRK.

(132)

Zato se začasno sklene, da uvoz iz drugih tretjih držav ni bil odločilni razlog za škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

(133)

Dva proizvajalca Skupnosti, ki predstavljata približno 19 % celotne proizvodnje Skupnosti, pritožbi nista izrecno nasprotovala niti je nista podprla. Odločitve glede drugih proizvajalcev Skupnosti so v veliki meri temeljile na ocenah iz pritožbe, vendar tudi na nekaterih podatkih enega od teh proizvajalcev. Obseg prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti je padel z ocenjenih 1 411 ton v letu 2001 na 1 102 ton v OP. Njihov delež na trgu Skupnosti je v istem obdobju padel s 25 % na 19 %. Glede na podatek, ki ga je predložil eden od proizvajalcev, ki se niso pritožili, so bile v obravnavanem obdobju povprečne cene na enoto rahlo nižje od cen sodelujoče industrije Skupnosti, vendar daleč višje od cen Rusije in LRK. Na podlagi tega podatka se lahko predvideva, da so drugi proizvajalci Skupnosti tudi utrpeli škodo zaradi dampinškega uvoza, ki se v glavnem odraža v izgubi tržnega deleža. Zato se začasno sklene, da izdelki, ki so jih proizvedli in prodali drugi proizvajalci Skupnosti, niso prispevali k materialni škodi, povzročeni industriji Skupnosti.

(134)

Izvoz PTFE s strani industrije Skupnosti na trge zunaj Skupnosti se je v obravnavanem obdobju rahlo povečal (za 3 %) in predstavljal 12,7 % skupne prodaje Skupnosti v OP. Vendar je bila donosnost tega izvoza višja od dobička pri prodaji na trgu Skupnosti v obravnavanem obdobju. Zato ni mogoče reči, da bi izvoz industrije Skupnosti kakor koli negativno vplival na položaj industrije Skupnosti.

(135)

V obravnavanem obdobju si je industrija Skupnosti stalno prizadevala za racionalizacijo proizvodnega procesa. Tako so se v obravnavanem obdobju proizvodni stroški Skupnosti stalno zmanjševali in med letom 2001 in OP padli za 13 %. Industrija Skupnosti kljub znatnemu znižanju proizvodnih stroškov ni mogla izkoristiti povečane učinkovitosti, ampak je bila prisiljena prodajati svoje izdelke bodisi z izgubo bodisi zgolj s pokritjem stroškov. Donosnost industrije Skupnosti se je zato znatno znižala. Na podlagi tega se je ugotovilo, da je bila industrija Skupnosti sposobna in učinkovita industrija ter da škode, ki jo je utrpela, ni povzročil neučinkovit proizvodni proces, temveč dampinški uvoz iz zadevnih držav.

(136)

Znaten tržni delež uvoza s poreklom iz Rusije in LRK kot tudi občutno znižanje njunih prodajnih cen in raven nelojalnega nižanja cen, ugotovljena v OP, je sovpadal z materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(137)

Analizirani so bili razvoj porabe Skupnosti, uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz industrije Skupnosti, poslovanje drugih proizvajalcev Skupnosti in gibanje stroškov, vendar je bilo ugotovljeno, da niso bili odločilni razlog za škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(138)

Na podlagi zgornje analize, ki je od škodljivega učinka dampinškega uvoza primerno razločila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov, ki so vplivali na položaj industrije Skupnosti, se začasno sklene, da je uvoz iz Rusije in LRK povzročil materialno škodo Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(139)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je preučilo, ali kljub sklepu o škodljivem dampingu obstajajo nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti. Preučil se je učinek možnih ukrepov na vse vpletene stranke v tem postopku kot tudi posledice nesprejetja ukrepov.

(140)

Fluoropolimeri so plastične mase izjemne učinkovitosti, od katerih je PTFE najbolj znan in se ga tudi največ uporablja. Vsi proizvajalci Skupnosti v preiskavi so v celoti ali delno specializirani za izdelavo PTFE, ki ima glede proizvodnega procesa, kakovosti, uporabe, tržnih poti itd. prav posebne značilnosti.

(141)

Uvedba ukrepov naj bi preprečila nadaljnje izkrivljanje trga in ponovno vzpostavila lojalno konkurenco. Industrija Skupnosti bi morala nato biti sposobna povišati svoje prodajne cene in tako ustvariti primerno raven dobička, ki je potrebna za izboljšanje finančnega stanja in bi omogočala stalne naložbe v proizvodne zmogljivosti, kar bi zagotovilo preživetje industrije Skupnosti.

(142)

Če pa protidampinški ukrepi ne bi bili uvedeni, bi se slabšanje že tako slabega položaja industrije Skupnosti verjetno nadaljevalo. Industrija Skupnosti ne bi bila sposobna izvesti potrebnih naložb za učinkovito konkuriranje dampinškemu uvozu iz zadevnih tretjih držav. To bi zelo verjetno tudi prisililo nekatera podjetja, da v bližnji prihodnosti prenehajo s proizvodnjo in odpustijo delavce. Z zaprtjem proizvodnje Skupnosti bi uporabniki PTFE postali bolj odvisni od dobaviteljev zunaj Skupnosti.

(143)

Glede na to se začasno sklene, da bi uvedba protidampinških ukrepov omogočila industriji Skupnosti, da si opomore od učinkov škodljivega dampinga, in da je zaradi tega ta v interesu industrije Skupnosti.

(144)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim uvoznikom/trgovcem. Samo dva uvoznika/trgovca, ki predstavljata skoraj 30 % celotnega uvoza iz Rusije in LRK, sta odgovorila na vprašalnik. Komisija je poslala vprašalnike tudi vsem znanim odjemalcem v Skupnosti (skupno devetim) in prejela tri (delne) odgovore na vprašalnik. Uporabniki so predstavljali samo 14 % porabe Skupnosti.

(145)

PTFE se uporablja kot sestavina na številnih področjih industrije, npr. v kemijski, strojni, elektroindustriji (notranja zaščita kablov), v avtomobilski in gradbeni, (kot izolator) industriji, pri izdelavi kuhinjskih pripomočkov (ponve), v tekstilni in biomedicinski (kirurški instrumenti) industriji, ter pri izdelavi polprevodnikov in zračnih plovil. Najbolj znana blagovna znamka, pod katero se izdelek prodaja, je „Teflon“.

(146)

Sodelujoči odjemalci so bili proizvajalci polizdelkov, ki se uporabljajo na različnih industrijskih področjih, kot sta avtomobilsko področje in elektronika. Ti uporabniki so trdili, da zvišanja stroškov PTFE (uporabljenega kot surovina) ne morejo prenesti na svoje naročnike, saj je trg polizdelkov cenovno zelo občutljiv. Dokazovali so, da bi jih vsako zvišanje cen postavilo v nekonkurenčni položaj v primerjavi s proizvajalci zunaj Skupnosti, za katere ne bi veljale protidampinške dajatve za PTFE.

(147)

Sodelujoči odjemalci niso predložili nobenih podatkov glede deleža uvoženega PTFE v njihovih skupnih proizvodnih stroških. Zato za te uporabnike ni bilo mogoče izračunati možnega vpliva protidampinških dajatev. Vsekakor se opozarja, da PTFE v obliki granul predstavlja dokaj nizek delež skupnih stroškov v sektorjih, kot so kemična industrija, industrija izdelkov za dom in prosti čas, elektroindustrija ali strojna in avtomobilska tehnologija, saj se PTFE navadno uporablja v obliki miniaturnih sestavin. PTFE se v zelo majhnih količinah uporablja tudi pri izdelkih za končne potrošnike, anorak na primer vsebuje približno 20 gramov PTFE. Na podlagi tega se je začasno sklenilo, da je finančni vpliv za končne uporabnike zanemarljiv. Na podlagi podatkov, ki so jih predložili ti uporabniki, je bilo tudi ugotovljeno, da je bila njihova donosnost v OP velika. Na podlagi tega se je začasno sklenilo, da bo vpliv protidampinških dajatev zanemarljiv.

(148)

Industrija na koncu proizvodnega procesa je trdila, da industrija Skupnosti nima dovolj zmogljivosti, da bi zadostila povpraševanju trga Skupnosti po PTFE.

(149)

Treba je opozoriti, da namen ukrepov ni preprečitev uvoza v Skupnost temveč zagotovitev, da se uvoz ne izvaja po škodljivih dampinških cenah. Poleg tega je treba, kot je bilo omenjeno v uvodni izjavi 147, učinek protidampinške dajatve na industrijo uporabnikov šteti kot zanemarljiv, tako da ni nujno preprečil, da končni uporabniki ne bi še naprej nabavljali PTFE pri istih dobavitelj tudi po višji ceni.

(150)

Opozoriti je tudi treba, da je poraba Skupnosti od leta 2001 do leta 2002 padla za 12 % nato pa ostala na tako rekoč ustaljeni ravni do OP, po letu 2002 pa rast znaša 3 %. Treba je tudi poudariti, da imajo proizvajalci Skupnosti še vedno neizkoriščene proizvodne zmogljivosti. To skupaj z izvozom iz drugih tretjih držav zagotavlja alternativne vire dobave za industrijo na koncu proizvodnega procesa. Zato ni neverjetno, da bi protidampinški ukrepi povzročili pomanjkanje zalog.

(151)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim dobaviteljem Skupnosti, ki industriji Skupnosti dobavljajo glavne surovine (vključno s klordifluormetanom (R22) in anhidridno flourovodikovo kislino). Sodelovanje je bilo veliko, saj je odgovore poslalo pet dobaviteljev, od katerih so bili trije med sabo povezani. Večina teh dobaviteljev je tesno sodelovala z industrijo Skupnosti in drugimi proizvajalci PTFE v obliki granul, ki imajo sedež v Skupnosti. Velik del njihovega prihodka (75 %) je izhajal iz prodaje proizvajalcem PTFE v obliki granul. Zato bi vsako zmanjšanje nabave v industriji Skupnosti znatno vplivalo na položaj teh podjetij, ki skupaj zaposlujejo 176 ljudi, ki se neposredno ukvarjajo s proizvodnjo zadevne surovine.

(152)

Neki drugi dobavitelj je izjavil, da brez uvedbe ukrepov obstaja nevarnost selitve proizvodnje Skupnosti PTFE v tretje države zunaj Skupnosti. To podjetje je trdilo, da bi bili dobavitelji surovin posledično prisiljeni iskati odjemalce zunaj Skupnosti na tretjih trgih, kjer bi konkurirali tradicionalnim avtohtonim dobaviteljem surovin. Izvoz surovin bi poleg tega povzročil dodatne stroške, ki bi znižali že tako nizke marže industrije na začetku proizvodnega procesa. Zato je bilo začasno sklenjeno, da je uvedba protidampinških ukrepov v interesu industrije na začetku proizvodnega procesa.

(153)

Na podlagi zgornjega se začasno sklene, da ne obstajajo nujni razlogi za to, da se ukrepi ne bi uvedli, in da bi bila uporaba ukrepov v interesu Skupnosti.

(154)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo in interesom Skupnosti bi bilo treba sprejeti začasne ukrepe, da bi preprečili nadaljnjo škodo zaradi dampinškega uvoza.

(155)

Za določitev stopnje teh dajatev so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(156)

Pri izračunavanju višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je upoštevalo, da morajo vsi ukrepi industriji Skupnosti omogočati pokritje proizvodnih stroškov in doseganje dobička pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste in v tem sektorju pod normalnimi konkurenčnimi pogoji lahko dosegla pri prodaji podobnega izdelka v Skupnosti. Stopnja dobička pred obdavčitvijo, uporabljena za ta izračun, je bila 9,3 % prihodka, ki ga je industrija Skupnosti realizirala pred močnim padcem uvoznih cen iz zadevnih držav v letu 2001. To se je zdel ustrezen minimum, ki bi ga industrija Skupnosti lahko po pričakovanju dosegla v odsotnosti škodljivega dampinga.

(157)

Potrebno zvišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno izdelkov, ki jih industrija Skupnosti prodaja na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena se je določila z uskladitvijo prodajne cene proizvajalcev Skupnosti za dejanski dobiček/izgubo, ustvarjen/o v OP, in s prištetjem zgoraj omenjene stopnje dobička. Vsaka razlika, izhajajoča iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek skupne uvozne vrednosti CIF.

(158)

Kar zadeva Rusijo je bila zaradi nesodelovanja ruskih izvoznikov, omenjenih v uvodnih izjavah 70 do 75, stopnja škode določena na podlagi izvoznih podatkov v evidenci Eurostata. Kot je omenjeno v zgornji uvodni izjavi 98, je bila izvozna cena CIF usklajena z upoštevanjem razlike v kakovosti PTFE, izdelanega v Skupnosti, in tistega, uvoženega iz Rusije in LRK. Ker je bil celoten izvoz iz Rusije prodan trgovcem, medtem ko je industrija Skupnosti prodajala predvsem uporabnikom, je bila poleg tega narejena uskladitev zaradi razlik na ravni trgovine. Ker ni bilo zanesljivejših podatkov, je bila ta uskladitev začasno ocenjena na 5 %, kar je veljalo kot primerna stopnja dobička nepovezanega uvoznika.

(159)

Kar zadeva Kitajsko, se je glede na to, da nesodelujočim kitajskim proizvajalcem nista bila odobrena status subjekta tržnega gospodarstva („MET“) ali individualna obravnava („IT“), začasna enotna raven odpravljanja škode za vso državo izračunala kot tehtano povprečje stopenj škode vseh treh sodelujočih kitajskih proizvajalcev/izvoznikov.

(160)

Na podlagi prej omenjenega se šteje, da je v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe treba uvesti začasne protidampinške dajatve za uvoz izdelkov s poreklom iz Rusije in LRK na ravni najnižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(161)

Predlagane začasne protidampinške dajatve so:

(162)

V interesu dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki se javijo v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, pisno predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Nadalje je treba navesti, da so ugotovitve glede uvedbe dajatev, sprejete za namen te uredbe, začasne in se lahko znova proučijo za katere koli dokončne ukrepe –