21.5.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 128/19 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 771/2005
z dne 20. maja 2005
o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indonezije, Tajvana, Tajske in Vietnama
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 7 Uredbe,
po posvetovanju s Svetovalnim odborom,
ob upoštevanju naslednjega:
A. POSTOPEK
1. Začetek postopka
(1) |
Avgusta 2004 je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2), napovedala začetek protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Indonezije, Malezije, Filipinov, Tajvana, Tajske in Vietnama v Skupnost ter začela preiskavo. |
(2) |
Začetek postopka je posledica pritožbe, ki jo je vložil Evropski inštitut za industrijske pritrdilne elemente („EIFI“) v imenu proizvajalcev Skupnosti, ki zastopajo večji del, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov v Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu za navedeni izdelek in posledični materialni škodi, kar je zadostovalo, da upraviči začetek postopka. |
2. Zadevne stranke in preveritveni obiski
(3) |
Komisija je proizvajalce Skupnosti, ki so se pritožili, njihovo združenje, druge proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike, dobavitelje in uporabnike, za katere se je vedelo, da jih to zadeva, ter zastopnike držav izvoznic uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresiranim strankam se je omogočilo, da v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki predstavijo svoje vidike in zahtevajo zaslišanje. |
(4) |
Glede na veliko znanih proizvajalcev izvoznikov v LRK in Tajvanu, proizvajalcev Skupnosti in uvoznikov je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku za ugotovitev dampinga in škode predvideno vzorčenje. |
(5) |
Da bi proizvajalcem izvoznikom v LRK in Vietnamu omogočili, da vložijo zahtevek za MET, ali za individualno obravnavo, če so tako želeli, je Komisija proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, in oblastem obeh držav poslala obrazce za zahtevek. |
(6) |
Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in prejela odgovore od petih v vzorcu zajetih izvoznikov v Tajvanu, štirih v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti, dveh proizvajalcev Skupnosti, ki nista bila zajeta v vzorcu, dveh proizvajalcev izvoznikov v LRK, dveh v Indoneziji, dveh v Maleziji, dveh na Filipinih, štirih na Tajskem, enega v Vietnamu, štirih od uvoznikov, zajetih v vzorcu, enega uporabnika Skupnosti in enega dobavitelja v Skupnosti iz zgornjega dela nabavne verige. |
(7) |
Tudi združenje nemških uvoznikov oziroma distributerjev (Fachverband des Schrauben-Großhandels e.V.) je v pisni obliki predstavilo svoje vidike. Vse stranke, ki so za to zaprosile v navedenem roku, ter podale razloge, zakaj bi jih bilo treba zaslišati, so dobile priložnost za zaslišanje. |
(8) |
Komisija je poiskala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za predhodno ugotovitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti, ter opravila preiskave v prostorih naslednjih podjetij:
|
(9) |
Preiskava dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2003 do 30. junija 2004 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Pregled škode je zajemalo obdobje od 1. januarja 2001 do 30. junija 2004 („obravnavano obdobje“). |
B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
1. Splošno
(10) |
Pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli so sorniki, matice in vijaki iz nerjavnega jekla, ki se uporabljajo za mehanično združevanje dveh ali več elementov. Vijaki so pritrdilni izdelki z zunanjim navojem na peclju. Lahko se uporabljajo brez kakršnega koli drugega dela in pritrdijo v les (lesni vijaki) ali kovinske plošče (samorezni vijaki) ali se kombinirajo z matico in podložkami, da oblikujejo sornik. Vijaki imajo lahko različne oblike glav (čašasto, udrto, plosko, šesterokotno itd.), dolžine pecljev in premere. Pecelj je lahko v celoti ali deloma izrezan z navoji. Pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli se uporabljajo v različnih potrošniških panogah in v širokem razponu končnih aplikacij, kjer je potrebna odpornost proti rjavenju zaradi vplivov ozračja in kemičnih vplivov in kjer je morda bistvena tudi higiena, kot so oprema za obdelavo in shranjevanje prehrambnih izdelkov, oprema v kemični industriji, izdelava medicinske opreme, oprema javne razsvetljave, ladjedelništvo itd. |
2. Zadevni izdelek
(11) |
Pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli, tj. sorniki, matice in vijaki iz nerjavnega jekla, ki se uporabljajo za mehanično združevanje dveh ali več elementov, so običajno prijavljeni pod oznakami KN 7318 12 10, 7318 14 10, 7318 15 30, 7318 15 51, 7318 15 61, 7318 15 70 in 7318 16 30. Tipov pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov je precej, vsak pa je opredeljen s svojimi posebnimi fizičnimi in tehničnimi lastnostmi ter razredom nerjavnega jekla, iz katerega je izdelan. |
(12) |
Med preiskavo so uvozniki in nemško združenje uvoznikov oziroma distributerjev navedli, da bi bilo treba matice zaradi domnevnega pomanjkanja proizvodnje v Skupnosti izvzeti iz obsega preiskave. |
(13) |
To vprašanje je bilo obravnavano. Med začasno preiskavo so se pojavili dvomi, ali bi lahko matice zares obravnavali kot samostojen izdelek med drugimi pritrdilnimi elementi iz nerjavnega jekla in njihovimi deli. V zvezi s tem je treba dodatno raziskati številne vidike, npr. ali in koliko se sorniki in matice tržijo skupaj kot sistem, koliko se ti tipi razvijajo skupaj itd. Dodatno bo treba proučiti tudi, koliko so proizvajalci v Skupnosti zmožni ponuditi te sisteme. Na tej podlagi je bilo začasno odločeno, da matice, ki so običajno prijavljene pod oznako KN 7318 16 30, ne bodo vključene v opredelitev zadevnega izdelka. |
(14) |
V zvezi s tem je primerno omeniti, da celoten uvoz iz Filipinov pravzaprav zajema matice. Če bo torej na določeni stopnji preiskave odločeno, da matice ne bodo vključene v obseg izdelka, bo treba postopek v zvezi s Filipini zaključiti. |
(15) |
Uvozniki in nemško združenje uvoznikov/distributerjev so še trdili, da bi bilo treba obseg izdelka omejiti na oznaki KN 7318 15 61 in 7318 15 70, tj. vijake iz nerjavnega jekla s šesterokotno udrto glavo in šesterokotne sornike iz nerjavnega jekla, ker v Skupnosti proizvodnja vseh drugih vrst pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov ni bila zadostna. Vendar pa je preiskava potrdila, da se ti drugi tipi pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov proizvajajo v Skupnosti. Tako zahtevka ni bilo mogoče sprejeti. |
(16) |
Ugotovljeno je bilo, da so razen matic vsi tipi zajeti pod široko opredelitvijo pritrdilnih elementov in imajo enake osnovne fizične in tehnične lastnosti, enake osnovne načine uporabe in enake distribucijske poti. |
(17) |
Zato vsi različni tipi pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov, razen matic, ki so običajno prijavljene pod oznakami KN 7318 12 10, 7318 14 10, 7318 15 30, 7318 15 51, 7318 15 61 in 7318 15 70 in so s poreklom iz LRK, Indonezije, Malezije, Tajvana, Tajske in Vietnama, za namen te preiskave začasno tvorijo en sam izdelek („zadevni izdelek“). |
3. Podobni izdelek
(18) |
Komisija je ugotovila, da imajo vsi pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli, proizvedeni in prodani na ustreznih domačih trgih v LRK, Indoneziji, Maleziji, Tajvanu, na Tajskem in v Vietnamu, in tisti, ki so iz zadevnih držav izvoženi v Skupnost, ter tisti, ki jih v Skupnosti proizvede in proda industrija Skupnosti, enake fizične, kemične in tehnične značilnosti ter načine uporabe. Zato se začasno sklene, da so vsi ti izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
C. VZORČENJE
1. Vzorčenje za proizvajalce izvoznike v LRK in Tajvanu
(19) |
Glede na veliko proizvajalcev izvoznikov v LRK in Tajvanu je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. |
(20) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, se je od proizvajalcev izvoznikov zahtevalo, da se v 15 dneh od dneva začetka preiskave javijo ter zagotovijo osnovne informacije o svojem izvozu in domači prodaji, natančen opis svojih dejavnostih glede proizvodnje zadevnega izdelka ter imenih in dejavnostih vseh svojih povezanih družb, udeleženih v proizvodnji in/ali prodaji zadevnega izdelka. Komisija se je posvetovala tudi z organi oblasti v LRK in Tajvanu. |
1.1 Predizbira sodelujočih proizvajalcev izvoznikov
(21) |
V LRK sta se odzvala samo dva proizvajalca izvoznika in zagotovila zahtevane informacije v tritedenskem roku, določenem v členu 17(2) osnovne uredbe. V teh okoliščinah se je Komisija odločila, da vzorčenje za proizvajalce izvoznike v LRK ni potrebno. |
(22) |
V Tajvanu se je odzvalo devetinštirideset podjetij in zagotovilo zahtevane informacije v roku, določenem v členu 17(2) osnovne uredbe. Vendar pa je med obdobjem preiskave le sedemintrideset proizvajalcev izvoznikov prijavilo izvoz v Skupnost. Tiste proizvajalce izvoznike, ki so med obdobjem preiskave izvažali zadevni izdelek v Skupnost in izrazili željo po sodelovanju v vzorcu, se je na začetku obravnavalo kot sodelujoča podjetja in se jih je upoštevalo pri izbiri vzorca. Enajst od preostalih dvanajstih podjetij so bili trgovci ali proizvajalci izvozniki, ki med obdobjem preiskave niso izvažali v Skupnost. Zato teh podjetij ni mogoče upoštevati za izračun dampinga. Na koncu je treba omeniti, da je bilo eno od preostalih dvanajstih podjetij ekskluzivni proizvajalec izvoznik matic in ga začasni ukrepi zato niso zadevali. |
(23) |
Sodelujoči proizvajalci izvozniki so predstavljali okrog 78 % celotnega izvoza zadevnega izdelka iz Tajvana v Skupnost. |
(24) |
Za proizvajalce izvoznike, ki se v zgoraj omenjenem obdobju niso javili, je veljalo, da pri preiskavi ne sodelujejo. |
1.2 Izbira vzorca
(25) |
V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je izbira temeljila na največjem reprezentativnem obsegu izvoza, ki bi ga bilo mogoče razumno preiskati v razpoložljivem času. Na tej podlagi je bilo za vzorec izbranih pet tajvanskih proizvajalcev izvoznikov. Izbrana podjetja so predstavljala okrog 47 % tajvanskega izvoza v Skupnosti in okrog 57 % domače prodaje v Tajvanu. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe se je posvetovalo s tajvanskimi oblastmi in te niso imele nobenega ugovora. |
(26) |
Dvaintrideset sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki na koncu niso bili obdržani v vzorcu, je bilo prek tajvanskih oblasti obveščenih, da se bo protidampinška dajatev za njihov izvoz izračunala v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe. |
(27) |
Vsem petim v vzorcu zajetim podjetjem so bili poslani vprašalniki za izpolnitev in odgovore vseh petih je Komisija prejela v danih rokih. |
1.3 Individualna preiskava
(28) |
Dva proizvajalca izvoznika v Tajvanu, ki nista bila vključena v vzorec, sta zahtevala individualno stopnjo dampinga in stopnjo morebitne dajatve glede na uporabo členov 9(6) in 17(3) osnovne uredbe. Glede na veliko udeleženih držav in strank ter časovnih omejitev je Komisija sklenila, da proizvajalcem izvoznikom na Tajskem ni mogoče odobriti individualne preiskave, ker bi bilo to preveč obremenilno in bi preprečilo pravočasen zaključek preiskave. Poleg tega je treba omeniti, da je eden od proizvajalcev izvoznikov, ki sta zahtevala takšno individualno preiskavo, izdeloval le matice, ki so, kakor je navedeno zgoraj, začasno izločene iz obsega tega postopka. |
2. Vzorčenje proizvajalcev Skupnosti
(29) |
Glede na veliko proizvajalcev Skupnosti je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Zato je Komisija prosila proizvajalce Skupnosti, da zagotovijo informacije v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka. |
(30) |
Odzvalo se je osem proizvajalcev Skupnosti in zagotovilo zahtevane informacije v roku, določenem v členu 17(2) osnovne uredbe. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je Komisija za vzorec izbrala štiri podjetja v dveh državah članicah, tri v Italiji in eno v Nemčiji, saj so predstavljala največji reprezentativni obseg proizvodnje v Skupnosti (okrog 50 %), ki bi jih upravičeno bilo mogoče preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe se je Komisija posvetovala z združenjem proizvajalcev Skupnosti in to ni imelo nobenega ugovora. Poleg tega se je od preostalih štirih proizvajalcev, ki se nahajajo v Belgiji, Nemčiji, Italiji in Združenem kraljestvu, zahtevalo, da zagotovijo določene splošne podatke za analizo škode. Sodelovali so vsi v vzorcu zajeti proizvajalci Skupnosti in dva druga proizvajalca Skupnosti in v roku poslali odgovore na vprašalnik. Eno od dveh sodelujočih podjetij, ki nista bili zajeti v vzorcu, je bilo ekskluzivni proizvajalec določenih posebnih matic, začasno izvzetih iz obsega preiskave, zato se to podjetje ni več obravnavalo za začasne ugotovitve. |
3. Vzorčenje uvoznikov
(31) |
Glede na veliko uvoznikov v Skupnosti je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Zato je Komisija pozvala uvoznike, naj zagotovijo informacije o uvozu in prodaji zadevnega izdelka. |
(32) |
Na podlagi prejetih informacij je Komisija za vzorec izbrala pet uvoznikov v štirih državah članicah, dva v Nemčiji, enega v Italiji, enega na Švedskem in enega v Združenem kraljestvu. Opravljena so bila posvetovanja z dvema znanima združenjema uvoznikov. Ti uvozniki so predstavljali največji reprezentativni obseg prodaje znanih uvoznikov v Skupnosti (okrog 37 %), ki bi ga upravičeno bilo mogoče preiskati v razpoložljivem času. Štirje uvozniki so sodelovali in poslali odgovore na vprašalnik. Švedski uvoznik sodelovanja ni nadaljeval, popolne odgovore z vsemi zahtevanimi informacijami pa sta prispevala le dva uvoznika. |
D. DAMPING
1. Obravnava kot tržno gospodarstvo („MET“)
(33) |
V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se pri protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom, s poreklom iz LRK in Vietnama, normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, tj. kjer je razvidno, da v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka prevladujejo pogoji tržnega gospodarstva. Zgolj zaradi lažjega sklicevanja so ta merila na kratko povzeta spodaj:
|
(34) |
Dva kitajska in en vietnamski proizvajalec so v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe zahtevali MET, in v določenih rokih odgovorili na obrazec zahtevka za MET za proizvajalce izvoznike. |
(35) |
En kitajski proizvajalec je bil v fazi zagona in ni imel nobenih revidiranih oziroma kakršnih koli drugih finančnih poročil. Komisija je menila, da pomanjkanje takšnih poročil preprečuje ugotovitev, ali sta izpolnjeni merili 2 in 3. Zato je bilo sklenjeno, da podjetje ni izpolnjevalo zahtev za MET. Podjetje je bilo ustrezno obveščeno in ni podalo nobenega ugovora. |
(36) |
Za drugega kitajskega proizvajalca izvoznika je Komisija poiskala vse informacije, ki so se zdele potrebne, in v prostorih zadevnega podjetja preverila vse informacije, predložene v zahtevku za MET. |
(37) |
Preverjanje je pokazalo, da podjetje ni imelo niti enega popolnega kompleta osnovne računovodske dokumentacije, ki se pripravlja in revidira v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Čeprav so poročila revidirali neodvisni zunanji revizorji, so še naprej ostali številni problemi in neskladja. Med potekom preiskave je podjetje predložilo razlikujoče se različice svojih poročil, ki so vse vsebovale bistvene napake, kot sta neujemanje zaključnih in otvoritvenih stanj zaporednih finančnih let (IAS I) ali domnevne spremembe v računovodski politiki, ki niso bile pravilno utemeljene s kakršnim koli razkritjem v poročilih (IAS 8). Z drugimi evidencami podjetja ni bilo mogoče uskladiti pomembnih podatkov, kot je obseg prodaje. Poleg tega je podjetje prijavilo precejšen dobiček, v resnici pa se je izkazalo, da je imelo precejšnjo izgubo, in predstavljena poročila niso vsebovala ustreznih konsolidiranih podatkov o prometu, ki bi zajemali vse dejavnosti podjetja. V poročilih revizorjev navedene težave sploh niso bile omenjene. Glede na zgoraj navedeno, merilo 2 ni bilo izpolnjeno. Zato je bilo sklenjeno, da podjetje ni izpolnjevalo pogojev, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe. |
(38) |
Za vietnamskega proizvajalca je Komisija poiskala vse informacije, za katere je menila, da so potrebne. |
(39) |
Sklenjeno je bilo, da merilo 1 ni bilo izpolnjeno. Predvsem je bilo ugotovljeno, da obstaja določena količinska omejitev izvoza in domače prodaje. Omejitev je bila navedena v dovoljenju za poslovno naložbo, vlogi za izdajo tega dovoljenja in aktu o ustanovitvi podjetja. Tudi vse odločitve o zadevah, ki vključujejo politiko zakupa zemljišča, v dovoljenju za poslovno naložbo podjetja izrecno določa država. Za podjetje velja tudi opustitev plačila za zakup zemljišča, dokler ne bodo zaključeni njegovi osnovni gradbeni načrti, ter dodatna opustitev plačila za zakup zemljišča za več let. V teh okoliščinah je bilo ugotovljeno, da podjetje ni dokazalo, da so bili njegove poslovne odločitve in stroški oblikovani v odziv na tržne pogoje in brez večjega vmešavanja države. |
(40) |
Sklenjeno je bilo, da merilo 2 ni bilo izpolnjeno, saj, v nasprotju z IAS 1, finančni izkazi za leto 2002 niso bili pravočasno objavljeni in ustrezno revidirani. |
(41) |
Zato je bilo sklenjeno, da podjetje ni izpolnjevalo pogojev, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe. |
(42) |
Zadevni proizvajalci izvozniki na Kitajskem in v Vietnamu ter industrija Skupnosti so imeli možnost predložitve pripomb na zgornje ugotovitve. |
(43) |
Dva proizvajalca izvoznika sta izpodbijala odločitev in uveljavljala mnenje, da bi jima bilo treba odobriti MET. |
(44) |
Kitajski proizvajalec izvoznik je menil, so bile uporabljene računovodske politike v skladu s kitajskimi računovodskimi pravili za podjetja in prakso. |
(45) |
Glede tega je ugotovljeno, da mora v skladu z merili člena 2(7)(c) osnovne uredbe Komisija proučiti, ali so poročila podjetij pripravljena in revidirana v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Skladnost ali neskladnost s kitajskimi standardi ni odločilna za oceno MET. Poleg tega utemeljujejo ugotovitve preverjanja bodisi neskladnost z osnovnimi računovodskimi načeli ali precejšnje računovodske spremembe, ki jih je treba ustrezno dokumentirati in razložiti. |
(46) |
Ne glede na zgornje je ugotovljeno, da kitajski računovodski sistem za podjetja v členu 155 zahteva, da podjetja k računovodskim izkazom predložijo popolne in podrobne opombe. Ker v poročilih podjetja ni bilo nobenih pomembnih opomb ali razlag, se zdi, da revizija ni kršila le mednarodnih računovodskih standardov, temveč ni bila skladna niti s kitajskimi standardi. |
(47) |
Zato je bilo sklenjeno, da opombe kitajskega proizvajalca izvoznika niso bile utemeljene, in mu MET ni bilo mogoče odobriti. |
(48) |
Vietnamski proizvajalec izvoznik je uveljavljal mnenje, da razmerje med izvozom in domačo prodajo, ki je navedeno v dovoljenju za poslovno naložbo, ni zavezujoče in zgolj odraža posebne davčne spodbude, ki jih je vietnamska vlada uvedla za spodbujanje naložb. Zato po njegovem mnenju nobena državna oblast ne predpisuje, koliko lahko podjetje proda na izvoznem in domačem trgu. |
(49) |
V zvezi s tem je ugotovljeno, da ni nobene neposredne povezave med določbami, ki zadevajo izdajo dovoljenja, ter določbami, ki zadevajo davčna in finančna vprašanja. Poleg tega dovoljenje za poslovno naložbo ni vsebovalo nobene navedbe, da se razmerje izvozne prodaje določa izključno zaradi davčnih razlogov. |
(50) |
Glede zakupa zemljišča je podjetje menilo, da postopek zakupa zemljišča, po katerem se ravnajo v Vietnamu, ni bil v nasprotju z načeli tržnega gospodarstva in da so bile vse posebne določbe v zvezi s politiko zakupa zemljišč izključno pobude, ki jih uporablja vietnamska vlada, da bi pritegnila tuje naložbe. Proizvajalec izvoznik je trdil, da je že sam znesek zakupa neke vrste „davek“ in da je kupil zemljišče od drugega podjetja, ki je „prvotni lastnik“. |
(51) |
Ugotovljeno je, da v Vietnamu ni prostega trga zemljišč. V skladu z vladnim obvestilom, ki ga je predložilo podjetje, določa ceno zemljišč država. Glede argumenta v zvezi z nakupom zemljišča od „prvotnega lastnika“ je treba povedati, da je ta izraz precej zavajajoč, saj v Vietnamu ne poznajo zasebnega lastništva zemljišč. Podjetje se je pravzaprav sklicevalo na nadomestilo za pravico do uporabe zemljišča, plačano prejšnjemu najemniku, ki jo je enostransko določila država. Poleg tega ni bilo predloženega nobenega dokaza, ki bi lahko podprl navedbo, da je zakup zemljišča neke vrste „davek“. Vsekakor, kakor je navedeno v uvodni izjavi (39), podjetje ne plačuje nikakršnega zakupa zemljišča za več let. |
(52) |
Glede merila 2 je podjetje uveljavljalo mnenje, da so revizorji sicer opazili, da je podjetje svoje finančne izkaze za leto 2002 objavilo kasneje, kot je predpisano v mednarodnih računovodskih standardih, vendar je podjetje prejelo odobritev Ministrstva za finance, da prezre to nedoslednost. |
(53) |
Ugotovljeno je, da revizijsko poročilo ni potrdilo te navedbe. Revizorji so ravno nasprotno navedli, da je bila revizija opravljena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in da ni bilo vključenih nobenih rezervacij glede poročil ali razlage v obliki opombe, zakaj je podjetje odstopalo od jasno določene prakse mednarodnih računovodskih standardov. Poleg tega dejstvo, da lahko pismo, ki ga je izdalo Ministrstvo za finance, domnevno spremeni ali ublaži jasno določeno zakonsko politiko, dokazuje, da se mednarodni računovodski standardi v praksi niso pravilno uporabljali. |
(54) |
Zato je bilo sklenjeno, da merili 1 in 2 nista izpolnjeni in zaradi tega MET ni mogoče odobriti. |
2. Individualna obravnava (IT)
(55) |
V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, zajete v navedenem členu, določi dajatev za celotno državo, če sploh, razen ko lahko podjetja dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila, določena v členu 9(5) osnovne uredbe. |
(56) |
V zvezi z LRK sta oba sodelujoča proizvajalca izvoznika, ki sta zaprosila za MET, zahtevala tudi individualno obravnavo, če jima MET ne bi bil odobren. |
(57) |
Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da sta obe podjetji izpolnjevali vse zahteve za individualno obravnavo, kakor je določeno v členu 9(5) osnovne uredbe. |
(58) |
Zato je bilo sklenjeno, da se individualna obravnava odobri naslednjima proizvajalcema izvoznikoma v LRK:
|
(59) |
V Vietnamu je proizvajalec izvoznik, ki je zaprosil za MET, zahteval tudi individualno obravnavo, če mu MET ne bi bil odobren. |
(60) |
Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da to podjetje ni izpolnjevalo vseh zahtev za individualno obravnavo, določenih v členu 9(5) osnovne uredbe. Predvsem je bilo ugotovljeno, kakor je opredeljeno v zgornji analizi podjetja, ki deluje v tržnem gospodarstvu, da podjetje ni prosto določalo količin izvozne prodaje, temveč je te fiksno določala država v poslovnem dovoljenju podjetja. Zato je bilo ugotovljeno, da podjetje ni izpolnjevalo pogojev za odobritev individualne obravnave. |
(61) |
V danem roku sta za individualno obravnavo zaprosila še dva druga vietnamska proizvajalca izvoznika. Vendar pa je eden predložil nepopoln odgovor na vprašalnik, drugi pa na vprašalnik sploh ni odgovoril. Podjetji nista zagotovili zahtevanih informacij ali kakršne koli druge razlage. Zato je Komisija sklenila, da ti podjetji nista dokazali, da izpolnjujeta pogoje za odobritev individualne obravnave. |
3. Normalna vrednost
3.1 Primerljiva država
(62) |
V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se v gospodarstvih v prehodu normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bil odobren MET, določi na podlagi cene ali računsko določene vrednosti v primerljivi državi. |
(63) |
V obvestilu o začetku je bila za ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK in Vietnam predlagana Indija. Komisija je povabila vse zainteresirane stranke, naj izrazijo svoje vidike o tem. Različne zainteresirane stranke so predložile pripombe, v katerih so za primerljivo državo predlagale Tajvan, Tajsko, Republiko Korejo ali Italijo. Komisija se je obrnila na znana podjetja v Indiji, ki je bila prvotno predvidena kot ustrezna primerljiva država. Vendar pa od proizvajalcev v Indiji ni prejela nobenih odgovorov na vprašalnik ali kakršnih koli smiselnih pripomb. Stranke, ki so predlagale Republiko Korejo in Italijo, niso o teh državah zagotovile nobenih posebnih informacij. Zato se ju ni nadalje obravnavalo kot drugi možni primerljivi državi. Glede Tajske je ugotovljeno, da je med preiskavo iz podatkov sodelujočih proizvajalcev postalo jasno, da na Tajskem ni nikakršne domače prodaje v običajnem poteku trgovanja in je zato ni mogoče obravnavati kot primerljive države. Ugotovljeno pa je bilo, da ima Tajvan, ki je eden največjih svetovnih proizvajalcev zadevnega izdelka, reprezentativen domači trg, na katerem široka paleta izdelkov in veliko dobaviteljev zagotavljata zadostno raven konkurence. V preiskavi je ugotovila precejšnjo domačo prodajo štirih v vzorcu zajetih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Tajvanu med običajnim potekom trgovanja. |
(64) |
Glede na zgoraj navedeno se sklene, da je Tajvan ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. |
3.2 Uporabljena metodologija za določitev normalne vrednosti
3.2.1 Reprezentativnost v svetovnem merilu
(65) |
V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija v vsaki državi izvoznici najprej proučila, ali je bila domača prodaja zadevnega izdelka neodvisnim kupcem vsakega proizvajalca izvoznika reprezentativna, tj. ali je bil skupni obseg takšne prodaje enak 5 % ali več skupnega obsega ustrezne izvozne prodaje v Skupnost. |
3.2.2 Primerljivost tipa izdelka
(66) |
Komisija je potem opredelila tipe izdelkov, ki so jih na domačem trgu prodajala podjetja z reprezentativno domačo prodajo, ki so bili enaki ali neposredno primerljivi s tipi, prodajanimi za izvoz v Skupnost. Uporabljena so bila naslednja merila: oznaka KN, tip uporabljene surovine, številka DIN (tj. številčna oznaka, pod katero je izdelek uvrščen v nomenklaturi DIN), premer v milimetrih, dolžina v milimetrih. |
3.2.3 Reprezentativnost, značilna za tip izdelka
(67) |
Domača prodaja določene vrste izdelka je veljala za dovolj reprezentativno, kadar je obseg navedenega izdelka, prodanega neodvisnim kupcem na domačem trgu med obdobjem preiskave, predstavljal 5 % ali več skupnega obsega primerljivega tipa izdelka, prodanega za izvoz v Skupnost. |
3.2.4 Preskus običajnega poteka trgovanja
(68) |
Komisija je potem proučila, ali bi za domačo prodajo vsakega podjetja v vsaki državi izvoznici lahko veljalo, da je bila dosežena med običajnim potekom trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. |
(69) |
To je bilo izvedeno z ugotavljanjem deleža domače prodaje neodvisnim kupcem za vsak izvožen tip izdelka, ki je bil na domačem trgu med obdobjem preiskave prodan z izgubo:
|
3.2.5 Normalna vrednost, ki temelji na dejanski domači ceni
(70) |
Pri tipih, ki so jih preiskovana podjetja prodala za izvoz v Skupnost in pri katerih so bile izpolnjene zahteve iz zgornjih oddelkov 3.2.3 do 3.2.4(a) in (b), je normalna vrednost za ustrezne tipe izdelkov temeljila na dejanskih cenah, plačanih ali plačljivih s strani neodvisnih kupcev med obdobjem preiskave na domačem trgu preiskovane države, kakor je določeno v členu 2(1) osnovne uredbe. |
3.2.6 Normalna vrednost, ki temelji na računsko določeni vrednosti
(71) |
Pri tipih izdelkov, zajetih v zgornjem oddelku 3.2.4(c), ter pri tipih izdelkov, ki jih proizvajalec izvoznik na domačem trgu preiskovani držav ni prodal v reprezentativnih količinah, kakor je navedeno v zgornjem oddelku 3.2.3, je bilo treba normalno vrednost računsko določiti. Pri oblikovanju normalne vrednosti v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so bili nastali prodajni, splošni in upravni stroški ter tehtani povprečni dobiček, ki so ga imeli med običajnim potekom trgovanja v obdobju preiskave zadevni sodelujoči proizvajalci izvozniki pri domači prodaji podobnega izdelka, dodani njihovim lastnim povprečnim stroškom proizvodnje med obdobjem preiskave. Po potrebi so bili prijavljeni proizvodni stroški ter prodajni, splošni in upravni stroški popravljeni, preden se jih je uporabilo v preskusu običajnega poteka trgovanja in pri računskem določanju normalnih vrednosti. V preiskovanih državah, v katerih med običajnim potekom trgovanja v obdobju preiskave ni bilo proizvajalcev izvoznikov z domačo prodajo podobnega izdelka ali enako splošno kategorijo izdelkov, je bila normalna vrednost računsko določena z uporabo stroškov proizvodnje zadevnega proizvajalca izvoznika, ki so bili po potrebi popravljeni. Začasno je veljalo, da je tem stroškom proizvodnje primerno dodati tehtano povprečje nastalih prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter dobiček, ki so ga v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe pri svoji domači prodaji podobnega izdelka med obdobjem preiskave dosegli štirje v vzorcu zajeti sodelujoči proizvajalci izvozniki iz Tajvana. |
3.2.7 Gospodarstva v prehodu
(72) |
V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za LRK in Vietnam določena na podlagi preverjenih informacij, prejetih od proizvajalcev v primerljivi državi, tj. na podlagi plačanih ali plačljivih cen na domačem trgu Tajvana za primerljive tipe izdelkov, kadar je bilo ugotovljeno, da so bile oblikovane med običajnim potekom trgovanja, ali na podlagi računsko določenih normalnih vrednosti, kadar za primerljive tipe izdelkov med običajnim potekom trgovanja ni bilo ugotovljene nobene domače prodaje. Posledično je bila normalna vrednost določena kot tehtana povprečna cena domače prodaje nepovezanim strankam ali računsko določena vrednost po tipu štirih v vzorcu zajetih sodelujočih proizvajalcev v Tajvanu. |
3.3 Določitev normalne vrednosti
(a) Ljudska republika Kitajska
(73) |
Ker ni bil odobren noben MAT, je bila normalna vrednost za LRK določena, kakor je opredeljeno v zgornji uvodni izjavi 72. |
(b) Indonezija
(74) |
Za edinega indonezijskega sodelujočega proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da ni bilo nobene domače prodaje podobnega izdelka. Zato je bilo treba normalno vrednost računsko določiti v skladu z določbami iz zgornje uvodne izjave 71. |
(75) |
Ugotovljeno je, da je drugi indonezijski proizvajalec izvoznik uvodoma odgovoril na vprašalnik, ki ga je poslala Komisija, kasneje pa prenehal poslovati, tako da je bila nemogoča kakršna koli preveritev njegovega odgovora na vprašalnik. Zato je bilo sklenjeno, da zadevno podjetje ni več sodelovalo v preiskavi. Podjetje in indonezijske oblasti so bili ustrezno obveščeni in niso predložili pripomb na razvoj teh dogodkov. |
(c) Malezija
(76) |
Za dva sodelujoča malezijska proizvajalca izvoznika, ki sta imela sedež v prostotrgovinskih conah, je bilo ugotovljeno, da so bile prijavljene domače prodaje podobnega izdelka opravljene predvsem prostotrgovinskim conam ali carinskim skladiščem, tj. namenjene izvozu s strani drugih neodvisnih kupcev. Zato je bilo sklenjeno, da med obdobjem preiskave za ta dva proizvajalca izvoznika ni bilo reprezentativne domače prodaje in je bilo treba normalno vrednost računsko določiti v skladu z določbami iz zgornje uvodne izjave 71. |
(d) Tajvan
(77) |
Za štiri proizvajalce izvoznike se je normalna vrednost določila v skladu z metodologijo iz zgornjih uvodnih izjav 65 do 71. |
(78) |
Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da sta bila dva od teh štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov povezana. Ti podjetji sta na domačem trgu podobni izdelek prodajali prek povezanega prodajnega podjetja in neposredno nepovezanim strankam. Ugotovljeno je, da je v skladu s tretjim odstavkom člena 2(1) osnovne uredbe za tipe izdelkov, prodajanih povezanemu prodajnemu podjetju, te prodaje mogoče obravnavati, kakor da niso bile opravljene med običajnim potekom trgovanja. Zato in zaradi določitve normalne vrednosti se je od obeh podjetij precej pred preveritvijo na kraju samem zahtevalo, naj predložita cene, ki jih povezano preprodajno podjetje zaračunava prvemu neodvisnemu kupcu. Na kraju samem je bilo ugotovljeno, da sodelujoča proizvajalca ne moreta predložiti takšnih informacij. Preprodajno podjetje je zadevni izdelek kupovalo od različnih virov, vključno z dvema proizvajalcema izvoznikoma, in ga prodajalo končnim uporabnikom, prodajalcem na drobno in distributerjem. Vendar pa preprodajno podjetje s svojo računovodsko dokumentacijo ni moglo dokazati, kateri izdelki so bili kupljeni od obeh sodelujočih proizvajalcev, in zato tudi ni moglo navesti maloprodajnih cen, ki so veljale pri prodaji takšnih izdelkov neodvisnim kupcem. Na podlagi zgoraj navedenega Komisija začasno sklepa, da se prodaja zadevnega izdelka na domačem trgu prek povezanega preprodajnega podjetja ne bo upoštevala pri izračunu normalne vrednosti, ker je preostalo domačo prodajo še vedno mogoče obravnavati kot reprezentativno. |
(79) |
Za petega v vzorcu zajetega proizvajalca izvoznika v Tajvanu je bilo ugotovljeno, da ni bilo nobene domače prodaje podobnega izdelka. Zato je bila normalna vrednost računsko določena v skladu z določbami iz zgornje uvodne izjave 71. Vendar pa so bila med preiskavo odkrita precejšnja neskladja v predloženih informacijah. Prvič, podjetje ni razvrstilo različnih tipov zadevnega izdelka v skladu z jasnimi specifikacijami Komisije in zato za precej tipov izdelka ni bilo mogoče opraviti primerjave z domačo prodajo drugih proizvajalcev v Tajvanu. Drugič, med preveritvijo na kraju samem ni bilo mogoče uskladiti stroškov proizvodnje zadevnega izdelka, prijavljenih v odgovoru na vprašalnik, s stroški prodanega blaga, navedenimi v tabeli izkaza uspeha v odgovoru na vprašalnik ali v kateri koli računovodski dokumentaciji podjetja. Prav tako ni bilo mogoče ugotoviti povezave med nakupi surovin in prijavljenimi stroški proizvodnje na tip izdelka. Po preveritvenem obisku je podjetje predložilo nove stroške proizvodnje, ki jih ni bilo mogoče podpreti s preverjenimi informacijami. Zaradi zgoraj navedenega razvoja dogodkov in v skladu s členom 18 osnovne uredbe je bilo podjetje obveščeno, da določenih informacij ni mogoče uporabiti za dampinške izračune in da bodo začasne ugotovitve delno dokazane na podlagi razpoložljivih dejstev. Tako je za oblikovanje računsko določene normalne vrednosti Komisija uporabila popravljene stroške proizvodnje za izvožene tipe izdelkov, ki jih je bilo mogoče jasno ugotoviti na podlagi razpoložljivih specifikacij. K tem stroškom proizvodnje so bili dodani tehtani povprečni prodajni, splošni in upravni stroški ter dobiček od domače prodaje drugih štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Tajvanu. |
(e) Tajska
(80) |
Za štiri tajske sodelujoče proizvajalce izvoznike je bilo ugotovljeno, da med običajnim potekom trgovanja ni bilo nobene reprezentativne domače prodaje podobnega izdelka. Zato je bilo treba normalno vrednost računsko določiti v skladu z določbami iz zgornje uvodne izjave 71. |
(f) Vietnam
(81) |
Ker nobenemu vietnamskemu proizvajalcu izvozniku ni bil odobren MET, je bila normalna vrednost za Vietnam določena, kakor je opredeljeno v zgornji uvodni izjavi 72. |
4. Izvozna cena
(a) Ljudska republika Kitajska
(82) |
Izvoz obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki jima je bila odobrena individualna obravnava, je bil opravljen neposredno neodvisnim kupcem v Skupnosti. Zato so izvozne cene temeljile na dejansko plačanih ali plačljivih cenah za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. |
(b) Indonezija
(83) |
Izvoz edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika je bil opravljen neposredno neodvisnim kupcem v Skupnosti. Zato je izvozna cena temeljila na dejansko plačanih ali plačljivih cenah za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. |
(c) Malezija
(84) |
Za enega proizvajalca izvoznika, ki je neposredno izvažal neodvisnim kupcem v Skupnost, je bila izvozna cena določena na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. |
(85) |
Drugi malezijski proizvajalec izvoznik je izvažal zadevni izdelek neodvisnim kupcem in enemu povezanemu podjetju v Skupnosti. Za izvoze neodvisnim strankam je bila izvozna cena določena na dejansko plačanih ali plačljivih cenah za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. Za izvoze povezani stranki je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, tj. na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki prvič ponovno prodani neodvisnemu kupcu. V ta namen so bili opravljeni popravki, da bi upoštevali vse stroške, vključno s pristojbinami in davki, nastale med uvozom in ponovno prodajo, ter normalno rastoče dobičke neodvisnih sodelujočih uvoznikov, tako da bi bilo mogoče določiti zanesljivo izvozno ceno. |
(d) Tajvan
(86) |
Izvozne prodaje proizvajalcev izvoznikov v Skupnost so potekale neposredno neodvisnim kupcem ali prek trgovskih podjetij, ki se nahajajo v Tajvanu. |
(87) |
Pri izvozni prodaji v Skupnost, ki je potekala neposredno neodvisnim kupcem, so bile izvozne cene določene na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. |
(88) |
Pri izvozni prodaji v Skupnost, ki je potekala prek trgovskih podjetij, so bile izvozne cene določene na podlagi cen izdelka, ko so ga zadevni proizvajalci prodali trgovskim podjetjem za izvoz v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. |
(89) |
En proizvajalec izvoznik, ki je prodajal zadevni izdelek tudi prek trgovskih podjetij v Tajvanu, ni mogel predložiti nobene podporne dokumentacije, ki bi pojasnila namembne kraje njegovih izdelkov, prodanih prek trgovcev. Takšnih prodaj se torej ni upoštevalo in izvozna cena je temeljila zgolj na neposrednem izvozu neodvisnim kupcem v Skupnosti. |
(e) Tajska
(90) |
Izvoz štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je bil opravljen neposredno neodvisnim kupcem v Skupnosti. Zato je izvozna cena temeljila na dejansko plačanih ali plačljivih cenah za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. |
(f) Vietnam
(91) |
Kot je bilo razloženo v zgornji analizi individualne obravnave, je v Vietnamu sodelovalo samo eno podjetje, ki pa mu ni bila odobrena individualna obravnava. Poleg tega je to podjetje delovalo kot podizvajalec tajvanskega povezanega podjetja, ki je sodelovalo pri preiskavi. Tajvansko podjetje je bilo lastnik surovin in je opravljalo vse dejavnosti v zvezi z izvozno prodajo. Vendar pa s svojimi poročili ni moglo dokazati, da so izvozne cene pri prodaji neodvisnim kupcem, prijavljene v odgovoru vietnamskega podizvajalca na vprašalnik, zadevale izdelke, proizvedene v Vietnamu in izvožene v Skupnost. Zato takšnih cen ni mogoče uporabiti kot cene izvoza iz Vietnama v Skupnost. Podjetje je bilo ustrezno obveščeno. Ker ni bilo na voljo nobenega drugega vira, so bile izvozne cene začasno utemeljene na Eurostatovih statističnih podatkih o uvozu za vse proizvajalce izvoznike. |
5. Primerjava
(92) |
Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila opravljena na osnovi franko tovarna. |
(93) |
Zaradi zagotovitve poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno se je v obliki popravkov ustrezno upoštevalo razlike, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Vsem preiskovanim proizvajalcem izvoznikom so bila, kjer je bilo primerno in utemeljeno, odobrena nadomestila za razlike v stroških prevoza, stroških pomorskega prevoza in zavarovanja, manipulativnih stroških, stroških nakladanja ter dodatnih stroških, stroških pakiranja, stroških kredita, stroških garancije in jamstva ter stroških provizije. |
6. Stopnje dampinga
6.1 Splošna metodologija
(94) |
V skladu s členom 2(11) in (12) so bile stopnje dampinga določene na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti po tipu izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno po tipu izdelka, kakor je določena zgoraj. |
(95) |
Stopnja dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki so se javili v skladu s členom 17 osnovne uredbe, vendar niso bili individualno obravnavani, je bila določena na podlagi tehtanega povprečja stopenj dampinga podjetij v vzorcu v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. |
(96) |
Za proizvajalce izvoznike, ki niso niti odgovorili na vprašalnik Komisije niti se niso kako drugače javili, je bila stopnja dampinga v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe določena na podlagi razpoložljivih dejstev. |
(97) |
Za določitev stopnje dampinga nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov je bila najprej določena stopnja nesodelovanja. V ta namen je bil obseg izvoza v Skupnost, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, primerjan z ustreznimi Eurostatovi statističnimi podatki o uvozu. |
(98) |
Kadar je bila raven nesodelovanja visoka, tj. višja od 20 %, je veljalo, da je za nesodelujoče proizvajalce izvoznike ustrezno določiti stopnjo dampinga na ravni, ki je višja od najvišje stopnje dampinga, določene za sodelujoče proizvajalce izvoznike. Vsekakor obstaja razlog za prepričanje, da je visoka raven nesodelovanja posledica dejstva, da so nesodelujoči proizvajalci izvozniki v preiskovani državi na splošno izvajali damping na višji ravni kot kateri koli sodelujoči proizvajalec izvoznik. Zato je bila v takšnih primerih stopnja dampinga določena na ravni, ki ustreza tehtani povprečni stopnji dampinga najbolje prodajanih reprezentativnih tipov izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov z najvišjimi stopnjami dampinga. |
(99) |
Kadar je bila raven sodelovanja visoka, je veljalo, da je za vse nesodelujoče proizvajalce izvoznike ustrezno določiti stopnjo dampinga na ravni najvišje stopnje dampinga, ugotovljene za sodelujočega proizvajalca izvoznika v zadevni državi, ker ni bilo nobenega razloga za prepričanje, da je kateri koli nesodelujoči proizvajalec izvoznik izvajal damping na nižji ravni. |
(100) |
Dosledna praksa Komisije je bila, da je povezane proizvajalce izvoznike ali proizvajalce izvoznike, ki so pripadali isti skupini, obravnavala kot eno samo pravno osebo za določitev stopnje dampinga, ki je bila tako zanje enotna. Tako je bilo predvsem zato, ker bi lahko izračunavanje individualnih stopenj dampinga spodbujalo izogibanje protidampinškim ukrepom, zaradi česar bi ti postali neučinkoviti, saj bi tako povezanim proizvajalcem izvoznikom omogočili, da usmerijo svoj izvoz v Skupnost prek podjetja, ki ima najnižjo individualno stopnjo dampinga. V skladu s to prakso sta bila dva povezana proizvajalca izvoznika v Tajvanu, ki pripadata isti skupini, obravnavana kot ena sama pravna oseba in jima je bila določena enotna stopnja dampinga. Za ta proizvajalca izvoznika je bilo odločeno, da bo najprej izračunana stopnja dampinga na podjetje, potem pa določeno tehtano povprečje teh stopenj dampinga, ki je bilo dodeljeno skupini kot celoti. |
6.2 Stopnje dampinga
(a) Ljudska republika Kitajska
(101) |
V LRK je bilo nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov precejšnje (okrog 85 %). |
(102) |
Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, neocarinjeno, so:
|
(b) Indonezija
(103) |
V Indoneziji je bilo nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov precejšnje (okrog 60 %). Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, neocarinjeno, so:
|
(c) Malezija
(104) |
V Maleziji je bilo sodelovanje proizvajalcev izvoznikov 100 %. Za nobenega od obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ni bilo ugotovljenih začasnih stopenj dampinga (Tigges Stainless Steel Fasteners (M) Sdn. Bhd., Ipoh, Chemor in Tong Heer Fasteners Co. Sdn., Bhd, Penang), zato se uvozu iz Malezije ne uvede nobenih začasnih ukrepov. Če bodo te ugotovitve potrjene v nadaljnjem poteku preiskave, bo postopek glede Malezije zaključen. |
(d) Filipini
(105) |
Kakor je navedeno v zgornji uvodni izjavi 14, je bilo ugotovljeno, da celoten izvoz iz Filipinov v Skupnost pravzaprav zajema matice. Ker je bilo začasno sklenjeno, da se matice izključijo iz obsega izdelka, ni bila ugotovljene nobene stopnje dampinga in za uvoz iz Filipinov se ne uvede nobenih začasnih ukrepov. |
(e) Tajvan
(106) |
Za enega v vzorcu zajetega tajvanskega proizvajalca izvoznika je bila stopnja dampinga določena z delno uporabo dejstev, razpoložljivih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Zato se v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe njegova stopnja dampinga ni upoštevala pri izračunu tehtane povprečne stopnje dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili zajeti v vzorcu. |
(107) |
Dva v vzorcu zajeta proizvajalca izvoznika sta bila povezana, zato je bila zanju izračunana ena sama stopnja dampinga. |
(108) |
V Tajvanu je bilo nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov precejšnje (okrog 22 %). Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, neocarinjeno, so:
|
(f) Tajska
(109) |
Na Tajskem je bilo sodelovanje proizvajalcev izvoznikov 100 %. Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, neocarinjeno, so:
|
(g) Vietnam
(110) |
Začasna stopnja dampinga za vsa podjetja v Vietnamu, izražena kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, neocarinjeno, je 7,7 %. |
E. ŠKODA
1. Proizvodnja Skupnosti
(111) |
Preiskava je v okviru vzorčenja pokazala, da je med obdobjem preiskave podobni izdelek v Skupnosti proizvajalo sedem proizvajalcev (glej uvodno izjavo 30). Vendar pa dva izmed njih nista sodelovala v nadaljnji preiskavi. Poleg tega je bilo v pritožbi zajetih še nekaj drugih malih proizvajalcev v Skupnosti, ki ravno tako niso sodelovali v preiskavi. |
(112) |
Zato je bil obseg proizvodnje Skupnosti za namen člena 4(1) osnovne uredbe začasno izračunan kot seštevek proizvodnje sedmih proizvajalcev, znanih iz vzorčenja, in obsega proizvodnje drugih malih nesodelujočih proizvajalcev, znanih iz pritožbe. |
2. Opredelitev industrije Skupnosti
(113) |
Pet sodelujočih proizvajalcev, navedenih v uvodni izjavi 30, je proizvedlo 54 % skupne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti. Ta podjetja torej predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe in se bo nanje kot takšne sklicevalo v nadaljnjem besedilu. Štiri od teh podjetij, ki so proizvedla največji reprezentativni obseg proizvodnje, so bila zajeta v vzorcu v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Navedeni so kot „v vzorcu zajeti proizvajalci Skupnosti“. |
(114) |
Zaradi uporabe vzorčenja so bili kazalniki škode določeni delno za industrijo Skupnosti kot celoto, delno pa le za v vzorcu zajete proizvajalce Skupnosti. Analiza škode glede tržnega deleža, proizvodnje, zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, obsega prodaje in vrednosti, rasti, zalog, zaposlenosti in produktivnosti temelji na podatkih celotne industrije Skupnosti. Sicer so bili uporabljeni podatki glede v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti (cene transakcije, naložbe in donosnost naložb, plače, donosnost, denarni tok in sposobnost zbiranja kapitala). |
3. Analiza položaja na trgu Skupnosti
3.1 Uvod
(115) |
Pri oceni obsega in cenovnih trendov so bili uporabljeni ustrezni Eurostatovi statistični podatki za oznake KN 7318 12 10, 7318 14 10, 7318 15 30, 7318 15 51, 7318 15 61 in 7318 15 70 skupaj s podatki, pridobljenimi iz preverjenih odgovorov industrije Skupnosti na vprašalnik. Spomniti je treba, da matice v tej začasni fazi niso bile zajete v obsegu izdelka. Zato podatki v zvezi s to postavko (oznaka KN 7318 16 30) niso bili vključeni v to analizo. |
(116) |
Podatki industrije Skupnosti so bili pridobljeni iz preverjenih odgovorov sodelujočih proizvajalcev Skupnosti na vprašalnik. |
(117) |
Od septembra 1997 do februarja 2003 so veljali protidampinški ukrepi za pritrdilne elemente iz nerjavnega jekla in njihovih delov iz LRK, Indije, Malezije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske (3). |
3.2 Poraba Skupnosti
(118) |
Pri izračunu očitne porabe Skupnosti zadevnega in podobnega izdelka je Komisija dodala:
Kot kaže spodnja tabela, se je poraba zadevnega in podobnega izdelka v Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala za 24 %.
|
3.3 Uvoz zadevnega izdelka v Skupnost
3.3.1 Kumulacija
(119) |
Dampinški uvoz pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov iz LRK, Indonezije, Tajvana, Tajske in Vietnama („zadevne države“) je bil ocenjen kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe. Spomniti je treba, da pri uvozu iz Malezije ni bilo ugotovljenega dampinga, uvoz iz Filipinov pa je zadeval le matice, ki so bile začasno izključene iz obsega tega postopka. Zato nista bila obravnavana skupaj z dampinškim uvozom. Stopnje dampinga, ugotovljene v zvezi z uvozom iz vsake zadevne države, so višje od de minimis stopnje, opredeljene v členu 9(3) osnovne uredbe, tj. 2 % izvoznih cen, obseg uvoza iz vsake zadevne države pa je nad pragom enoodstotnega tržnega deleža, določenim v členu 5(7) osnovne uredbe. Povprečne uvozne cene iz vseh zadevnih držav so v obravnavanem obdobju stalno padale. Poleg tega so pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli iz zadevnih držav v vseh pogledih enaki, medsebojno zamenljivi in se v Skupnosti tržijo prek primerljivih prodajnih poti in pod podobnimi komercialnimi pogoji ter so tako konkurenčni drug drugemu in pritrdilnim elementom iz nerjavnega jekla in njihovim delom, proizvedenim v Skupnosti. Zato se začasno sklene, da je kumulativna ocena vplivov uvoza ustrezna. |
3.3.2 Obseg, cena in tržni delež uvoza iz zadevnih držav
(120) |
Obseg uvoza zadevnega izdelka se je v obravnavanem obdobju precej povečal. Uvoz v obdobju preiskave je bil za 96 % večji kot leta 2001.
|
(121) |
Povprečna uvozna cena zadevnega izdelka je v obravnavanem obdobju stalno padala. Splošne ravni cen v obdobju preiskave so bile 32 % nižje kot leta 2001.
|
(122) |
Delež zadevnih držav na trgu Skupnosti je od leta 2001 do leta 2002 padel za 7 %. Vendar pa so od leta 2003 zadevne države na trgu Skupnosti močno in hitro povečale svoje dejavnosti, kar je imelo za posledico skupaj 58 % rast njihovega tržnega deleža v obravnavanem obdobju. |
3.3.3 Nelojalno nižanje cen
(123) |
Za ugotovitev nelojalnega nižanja cen so bili analizirani podatki o cenah, ki se nanašajo na obdobje preiskave. V ta namen so bile prodajne cene industrije Skupnosti, ki so veljale za njene nepovezane kupce na podlagi cene franko tovarne, primerjane s prodajnimi cenami proizvajalcev izvoznikov zadevnih držav njihovim prvim neodvisnim kupcem v Skupnosti na podlagi uvozne cene CIF, obakrat po odbitku popustov, rabatov, provizij in davkov. |
(124) |
Prodajne cene industrije Skupnosti in uvozne cene CIF proizvajalcev izvoznikov so bile primerjane na enaki ravni trgovanja, in sicer pri trgovcih oziroma distributerjih na trgu Skupnosti, na podlagi tehtanih povprečnih cen. Primerjava je bila opravljena ločeno po tipu pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov ter uporabljenega nerjavnega jekla. Med obdobjem preiskave je pravzaprav celotna prodaja proizvajalcev izvoznikov v Skupnosti potekala prek trgovcev oziroma distributerjev. |
(125) |
Rezultati primerjave, izraženi kot odstotek prodajnih cen industrije Skupnosti med obdobjem preiskave, so pokazali precejšnje stopnje nelojalnega nižanja cen (do 59,2 %). Te stopnje nelojalnega nižanja cen kažejo pritisk na cene, ki ga izvaja uvoz iz zadevnih držav na trgu Skupnosti. |
(126) |
Stopnje nelojalnega nižanja cen na zadevno državo so bile naslednje:
|
3.4 Gospodarski položaj industrije Skupnosti
3.4.1 Proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
(127) |
Po 31 % povečanju proizvedene količine leta 2002, ki je v relativnih vrednostih preseglo porabo Skupnosti, je proizvodnja industrije Skupnosti upadla in od leta 2003 ostala stabilna na ravni, ki je 15 % višja od ravni iz leta 2001. Ugotovljeno je, da ta raven povečanja zaostaja za 24 % rastjo porabe Skupnosti v obravnavanem obdobju. |
(128) |
Proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti, ki je doživela vrh leta 2002, se je povečala za 24 %, kar odraža naložbe v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti. |
(129) |
Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti industrije Skupnosti je po rahlem izboljšanju leta 2002 upadla in je bila v obravnavanem obdobju skupaj 7 %. |
3.4.2 Obseg prodaje, prodajna cena, tržni delež in rast
(130) |
Obseg prodaje industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečal za 7 %. Vendar pa je treba omeniti, da je po 22 % povečanju leta 2002 obseg prodaje industrije Skupnosti stalno upadal. To povečanje je pravzaprav precej nižje od 24 % rasti porabe Skupnosti in precej zaostaja za 96 % povečanjem uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju. |
(131) |
Povprečne prodajne cene industrije Skupnosti so se v obravnavanem obdobju povečale za 6 %. Po 13 % znižanju med letoma 2001 in 2002 so cene stalno rasle. |
(132) |
V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Skupnosti zmanjšal za 14 %. Po 12 % povečanju med letoma 2001 in 2002 je tržni delež stalno upadal. Primerjava razmer v obdobju preiskave z letom 2002 razkrije celo 26 % upad. Hkrati se je močno povečal delež uvoza iz zadevnih držav. |
(133) |
Iz trendov proizvodnje in obsega prodaje v absolutnih vrednostih je razvidno, da je industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju sicer zrasla, vendar je od leta 2002 še vedno upadala. Poleg tega se je tržni delež v obravnavanem obdobju zmanjšal, kar relativno, tj. v primerjavi s tekmeci, kaže, da industrija Skupnosti ni rasla. |
3.4.3 Donosnost
(134) |
V obravnavanem obdobju se je donosnost v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti izboljšala. Po rahlem dobičku leta 2001 se je donosnost zmanjšala, kar je imelo za posledico ustvarjanje izgub leta 2002. Med letoma 2002 in 2003 se je donosnost izboljšala, vendar je industrija Skupnosti še naprej ustvarjala izgubo. V obdobju 2003–OP je Skupnost dosegla svoj najboljši rezultat glede donosnosti v obravnavanem obdobju in 4,3 % povprečno stopnjo dobička. To se morda na prvi pogled zdi pozitivno, vendar zahteva nadaljnjo oceno v ustreznem kontekstu. |
(135) |
Dejansko v vzorcu zajeti proizvajalci Skupnosti niti v obdobju preiskave niso dosegli minimalne stopnje dobička, ki velja za primerno in dosegljivo, če ne bi bilo dampinga, tj. 5 % (glej spodnjo uvodno izjavo 178), in so bili daleč od stopnje donosnosti, ki jo je industrija Skupnosti dosegla leta 1995, tj. 9,1 % (4), preden se je na trgu pojavil dampinški uvoz. |
(136) |
Poleg tega je primerno upoštevati, da je bila takšna izboljšana donosnost v obdobju preiskave (i) dosežena na račun upadajočega tržnega deleža in (ii) predvsem rezultat močnega špekulativnega povečanja cene glavnega dejavnika, ki vpliva na stroške, tj. nerjavnega jekla. Pričakovano povečanje cen nerjavnega jekla je industriji Skupnosti omogočilo, da je dosegla višje cene za podoben izdelek, tako da je pri svoji proizvodnji začasno uporabila zaloge razmeroma poceni nerjavnega jekla, nabavljenega pred špekulativnim povečanjem cene. Vendar pa se je ta stroškovna prednost končala, ko so bile zaloge surovin izčrpane in je bilo treba nabaviti novo jeklo po precej višjih cenah. Poleg tega takšna špekulativna faza na splošno ni trajna in kupci, predvsem veliki distributerji s precejšnjo pogajalsko močjo, znova začnejo izvajati precejšen pritisk na cene, ko zaznajo zastoj ali padec cen jekla. Zato je večjo donosnosti pripisati predvsem zelo ugodnim tržnim pogojem za industrijo Skupnosti, predvsem v drugi fazi obdobja preiskave, ki pa niso trajni. |
3.4.4 Zaloge
(137) |
Stopnje zalog industrije Skupnosti ob koncu leta so v obravnavanem obdobju močno upadle – za 52 %. To je mogoče razložiti: (i) s povečano proizvodnjo „na zahtevo“ (v tem primeru postanejo zaloge manj pomemben indikator) in (ii) z upadom proizvodnje od leta 2002. |
3.4.5 Naložbe, donosnost naložb, denarni tok in sposobnost zbiranja kapitala
(138) |
Od leta 2001 do 2003 so v vzorcu zajeti proizvajalci Skupnosti stalno povečevali svoje naložbe, zlasti zaradi nadomestitve zastarelih strojev in opreme. V obdobju preiskave so se naložbe zmanjšale za 35 % v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja. Vendar pa je ta upad v obdobju preiskave mogoče delno razložiti s precejšnjimi naložbami v prejšnjih letih. Naložbe za proizvodnjo podobnega izdelka so potrebne, da se ohrani in popravi konkurenčnost ter izboljšajo okoljski in varnostni standardi. |
(139) |
Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju izboljšala. To (i) potrjuje ustreznost investicijskih odločitev, ki jih je sprejelo vodstvo, in (ii) odraža boljše stopnje donosnosti v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti med OP. Kot je že bilo razloženo v okviru analize donosnosti, pa je boljšo donosnost v veliki meri mogoče razložiti s posebnimi, netrajnimi okoliščinami (razvoj špekulativnih cen jekla med OP). Poleg tega dejstvo, da je del v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti za svojo proizvodnjo vedno pogosteje uporabljal najete stroje, razloži relativno boljšo uspešnost kazalnika donosnosti naložb v primerjavi s kazalnikom donosnosti. |
(140) |
Čeprav se je denarni tok, ki so ga v vzorcu zajeti proizvajalci Skupnosti ustvarili s prodajo podobnega izdelka, od leta 2002 izboljšal, se je ta v obravnavanem obdobju zmanjšal za 36 %. |
(141) |
V vzorcu zajeti proizvajalci Skupnosti niso izkusili večjih težav s sposobnostjo zbiranja kapitala, kar dokazuje njihovo zmožnost investiranja med obravnavanim obdobjem. |
3.4.6 Zaposlenost, produktivnost in plače
(142) |
V industriji Skupnosti se je zaposlenost v letu 2002 povečala. Vendar pa je pozneje stalno upadala, v obravnavanem obdobju skupaj za 5 %. Ta negativni razvoj dogodkov sovpada z zmanjšano proizvodnjo od leta 2002. |
(143) |
Produktivnost, izražena v kilogramih proizvodnje na delavca, se je v obravnavanem obdobju izboljšala za 22 %, kar kaže na odločenost in zmožnost ohranjanja in izboljševanja konkurenčnosti. |
(144) |
Plače na delavca so se v obravnavanem obdobju povečale za 10 %. Takšno povečanje odraža nagrade za izboljšano produktivnost in kompenzacijo za inflacijo glede na plačila delavcem. Poleg tega so se absolutne vrednosti stroškov dela od leta 2002 zniževale. |
3.4.7 Obseg dampinga in premagovanje posledic preteklega dampinga
(145) |
Ugotovljenih stopenj dampinga predvsem ob upoštevanju obsega dampinškega uvoza iz zadevnih držav ni mogoče obravnavati kot zanemarljivih. |
(146) |
Protidampinški ukrepi na uvoz zadevnega izdelka iz LRK, Indije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske so veljali do začetka leta 2003. Vendar pa si industrija Skupnosti ni popolnoma opomogla od posledic preteklega dampinga, kar je posebej razvidno iz razvoja tržnega deleža, obsega prodaje in zaposlenosti. To je postalo še posebej očitno po poteku prejšnjih protidampinških ukrepov. |
3.4.8 Končna ocena škode
(147) |
V obravnavanem obdobju je industrija Skupnosti povečala proizvodnjo in obseg prodaje, zmanjšala svoje zaloge in stalno investirala. Ni imela težav z zbiranjem kapitala in izboljšala je produktivnost. Absolutne vrednosti stroškov dela so se znižale. Poleg tega je industrija Skupnosti v OP povišala svoje cene, da je izboljšala svojo donosnost in donosnost naložb. |
(148) |
Vendar je treba te pozitivne vidike oceniti v kontekstu. Višje cene in boljša donosnost so bile dosežene na račun precejšnjih izgub tržnega deleža za industrijo Skupnosti, tj. 14 % v obravnavanem obdobju in celo 26 % od leta 2002. Predvsem zaradi razpoložljivosti poceni dampinškega uvoza so se kupci odločali za druge vire dobave, čemur industrija Skupnosti ni bila zmožna slediti. |
(149) |
Poleg tega, in v skladu z ugotovitvami o tržnem deležu, v obravnavanem obdobju rast proizvodnje (15 %) in obsega prodaje (7 %) industrije Skupnosti ni dohajala precej ugodnejšega razvoja porabe na trgu Skupnosti (24 %). Zaposlenost v industriji Skupnosti je upadla za 5 %, kar pravzaprav razloži nižje stroške dela. Poleg tega tudi donosnosti v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti na splošno ni mogoče obravnavati kot zadovoljive. V večjem delu obravnavanega obdobja je bila očitno nezadostna (izgube ali nezadostna stopnja dobička). Čeprav se je donosnost v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti v OP povečala (4,3 % stopnja dobička), je to: (i) še vedno precej pod minimalno 5 % stopnjo, za katero je bilo mogoče pričakovati, da bi jo dosegla industrija Skupnosti, če ne bi bilo škodljivega dampinga, in (ii) v veliki meri mogoče pripisati netrajnim učinkom povečanja cen jekla. Negativen položaj industrije Skupnosti je razviden tudi iz trenda denarnega toka. |
(150) |
Zaradi tega negativni kazalniki trenda na splošno prevladajo nad pozitivnimi trendi, in začasno se sklene, da je industrija utrpela materialno škodo v smislu člena 3(1) osnovne uredbe. |
F. VZROK ŠKODE
1. Uvod
(151) |
V skladu s členoma 3(6) in 3(7) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka, s poreklom iz zadevnih držav, povzročil materialno škodo industriji Skupnosti. Za zagotovitev, da dampinškemu uvozu ni bila pripisana možna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki, so bili preučeni tudi ti drugi dejavniki, ki niso dampinški uvoz in bi lahko hkrati škodili panogi Skupnosti. |
2. Učinek dampinškega uvoza
(152) |
Od leta 2003 so zadevne države močno izboljšale svoj položaj na trgu. Jasno je opaziti, da njihovo 58 % povečanje tržnega deleža sovpada z zmanjšanjem deleža industrije Skupnosti. Poleg tega se je obseg uvoza iz zadevnih držav (96 % povečanje) povečal bolj kot poraba na trgu Skupnosti (24 %). Kot posledica nepoštenega trgovanja v obliki dampinga po poteku protidampinških ukrepov je bila povprečna uvozna cena zadevnih držav od leta 2003 precej nižja od ravni cene industrije Skupnosti, ter je tako izvajala pritisk na cene. Zato je bilo začasno ugotovljeno, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju precej negativno vplival na položaj industrije Skupnosti, zlasti v smislu tržnega deleža in obsega prodaje. |
3. Vpliv drugih dejavnikov
3.1 Uvoz iz drugih tretjih držav
(153) |
Uvoz obravnavanega proizvoda iz držav, ki niso zadevne države, je na splošno upadel. Dejansko se je tržni delež takšnega drugega uvoza v obravnavanem obdobju zmanjšal za 20 %. Poleg tega je bila v povprečju uvozna cena teh drugih držav precej višja od ravni cen iz zadevnih držav. |
(154) |
Dva izvoznika sta trdila, da bi uvoz iz Indije, Republike Koreje in Norveške prekinil vsako vzročno zvezo, ki bi lahko obstajala med materialno škodo, ki bi jo lahko utrpela industrija Skupnosti, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav. |
(155) |
Vendar pa na podlagi razpoložljivih dejstev uvoz iz Republike Koreje (OP: 221 ton po povprečno 2,72 EUR/kg) in Norveške (OP: 438 ton po povprečno 2,89 EUR/kg) glede na njun majhen obseg in ravni cen skupaj ne moreta razložiti škode, povzročene industriji Skupnosti. Upošteva se tudi, da se je uvoz iz Norveške v obravnavanem obdobju zmanjšal za 36 %. |
(156) |
Glede Indije je opaziti, da se je uvoz od leta 2003 precej povečal (OP: 1 147,6 tone) po nizkih cenah (povprečno 1,91 EUR/kg). Ni mogoče izključiti dejstva, da bi v OP ta uvoz iz Indije lahko nekoliko negativno vplival na položaj industrije Skupnosti zlasti v smislu pritiska na cene. Vendar pa je bilo glede na relativno majhno količino obsega uvoza iz Indije v primerjavi z obsegom uvoza iz zadevnih držav (povprečno 27 400 ton po 2,41 EUR/kg) sklenjeno, da vpliv uvoza iz Indije (1,4 % tržni delež v obdobju preiskave) ni bil tolikšen, da bi lahko prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Sam uvoz iz Indije ne more razložiti precejšnje izgube tržnega deleža, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in, v zvezi z rastjo porabe, njenega precej manj ugodnega povečanja prodaje. |
(157) |
Poleg tega, kljub navedbam dveh izvoznikov, pri izključitvi uvoza iz Indije iz te preiskave ne gre za diskriminacijo v smislu člena 9(5) osnovne uredbe. V tem okviru bi se bilo treba spomniti, da je bil uvoz iz Indije v obravnavanem obdobju do OP zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Uvoz se je povečal le v obdobju preiskave, pa še celo takrat je ostal relativno majhen (1,4 % tržni delež). Poleg tega je treba upoštevati, da ob začetku tega postopka Komisija ni imela nikakršnih zadostnih dokazov, da gre pri uvozu iz Indije za damping. |
(158) |
Ker je uvoz iz Filipinov in Malezije sedaj izključen iz te preiskave, se je še proučilo, ali je ta uvoz prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Vendar pa je bil po izključitvi matic iz obsega izdelka uvoz drugih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov iz Filipinov očitno zanemarljiv (0,1 % delež v obdobju preiskave), raven njegovih cen pa je bila precej visoka (3,47 EUR/kg). Na tej podlagi ni mogoče ugotoviti nobenega resnega škodljivega učinka. Tudi obseg uvoza iz Malezije je bil nižji, cene pa v povprečju višje (OP: 1 456 ton po 2,70 EUR/kg) v primerjavi z uvozom iz zadevnih držav. Poleg tega se je tržni delež uvoza iz Malezije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 %. Zato je bilo kljub dejstvu, da bi uvoz iz Malezije lahko negativno vplival na položaj industrije Skupnosti, začasno sklenjeno, da ta uvoz ni bil tolikšen, da bi lahko nevtraliziral škodljive vplive, ki jih je povzročil dampinški izvoz iz zadevnih držav. |
(159) |
Začasno je bilo torej sklenjeno, da uvoz iz držav, ki niso zadevne države, ni prekinil vzročne zveze med materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav. |
3.2 Razvoj porabe na trgu Skupnosti
(160) |
Na trgu Skupnosti se je poraba izdelka, ki je predmet preiskave, v obravnavanem obdobju povečala za 24 %. Tako škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ni mogoče pripisati skrčenju povpraševanja na trgu Skupnosti. |
3.3 Konkurenčnost industrije Skupnosti
(161) |
Industrija Skupnosti je pomemben tekmec na področju podobnega izdelka, kar kaže tudi njen tržni delež, in je stalno vlagala v vzdrževanje najsodobnejše tehnologije svoje proizvodnje. Dejansko se je produktivnost na delavca v obravnavanem obdobju celo izboljšala za 22 %. V nasprotju z navedbami štirih izvoznikov ta izboljšana produktivnost industrije Skupnosti, ki sovpada z njenimi naložbami, kaže, da njena naložbena politika ne more razložiti materialne škode, ki jo je utrpela. Ravno nasprotno, glede na večjo produktivnost so naložbe prispevale h kar največjemu zmanjšanju škode. Torej ni bilo najdenega nobenega dokaza, da bi pomanjkanje konkurenčnosti lahko prekinilo vzročno zvezo med uvozom iz zadevnih držav in materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. |
4. Sklep o vzročnosti
(162) |
Na splošno je bilo torej začasno ugotovljeno, da je skupni uvoz iz petih zadevnih držav povzročil materialno škodo industriji Skupnosti. Ugotovljen ni bil noben drug dejavnik, ki bi prekinil to vzročno zvezo. |
G. INTERES SKUPNOSTI
1. Uvod
(163) |
Preučeno je bilo, ali so obstajali prepričljivi razlogi, zaradi katerih bi sklepali, da začasna uvedba ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je bil upoštevan verjetni vpliv ukrepov na vse zadevne stranke v preiskavi. Zaradi ocene, ali je uvedba ukrepov v interesu Skupnosti, so bili poslani vprašalniki uporabnikom in uvoznikom zadevnega izdelka ter dobaviteljem v zgornjem delu nabavne verige, ki zagotavljajo surovine, potrebne pri proizvodnji podobnega izdelka. |
2. Interes industrije Skupnosti
(164) |
Preiskava je pokazala, da je industrija Skupnosti v poštenih tržnih pogojih sposobna preživeti in biti konkurenčna. Kot je navedeno zgoraj, ima industrija Skupnosti precejšnje proste zmogljivosti za proizvodnjo podobnega izdelka. Uporaba teh prostih zmogljivosti bi bila ugodna za izboljšanje njene prodaje in tržnega deleža, za večjo zaposlenost in sčasoma za ustrezno trajno donosnost zaradi večje ekonomije obsega. Vendar pa takšne izboljšave preprečuje predvsem stalen pritisk na cene, ki ga izvaja dampinški uvoz zadevnega izdelka na trgu Skupnosti. Uvedba protidampinških ukrepov bi ublažila učinke takšnega nepoštenega pritiska na cene. |
(165) |
Dejstvo je, da se bo brez ukrepov za popravek negativnih učinkov dampinškega uvoza industrija Skupnosti še naprej spopadala z nelojalnim nižanjem cen in tako s padanjem cen, ki škodljivo vpliva predvsem na tržni delež in obseg prodaje industrije. To lahko sčasoma celo ogrozi sposobnost preživetja industrije Skupnosti. Zato velja mnenje, da bi bila uvedba ukrepov v interesu industrije Skupnosti. |
3. Interes uvoznikov oziroma distributerjev
(166) |
Uvozniki oziroma distributerji dejansko imajo ekskluzivno vlogo posrednikov med proizvajalci (v Skupnosti in zunaj nje) in uporabniki pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov. Njihova pogajalska moč in zmožnost shranjevanja velikih količin pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov močno vpliva na cene pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov. |
(167) |
Štirje v vzorcu zajeti uvozniki oziroma distributerji so poslali odgovore na vprašalnik. Samo dva uvoznika pa sta zagotovila popolne odgovore. Ta dva uvoznika sta med OP prispevala okrog 14 % uvoza zadevnega izdelka v Skupnosti. Poleg tega je pripombe poslalo nemško združenje uvoznikov oziroma distributerjev. Organizirano je bilo tudi zaslišanje, na katerem so sodelovali uvozniki oziroma distributerji in to združenje. |
(168) |
Uvozniki oziroma distributerji v Skupnosti niso za uvedbo ukrepov. Sodelujoči uvozniki in njihovo združenje so uveljavljali mnenje, da bo uvedba ukrepov povišala cene za uporabnike, ker menda zadevni in podobni izdelek industrije Skupnosti nista vedno primerljiva. Poleg tega bi takšni ukrepi škodili njihovemu poslovanju in njihovim zaposlenim. |
(169) |
Vendar pa se na podlagi prejetih informacij zdi, da uvozniki oziroma distributerji kupujejo izdelek, ki je predmet preiskave, od različnih virov v Skupnosti in zunaj nje, vključno z industrijo Skupnosti. Ker med izdelkom, uvoženim iz zadevnih držav, in podobnim izdelkom, pridobljenim iz katerih koli drugih virov, ni nobenih bistvenih razlik glede kakovosti ali tipa izdelka, začasno velja mnenje, da uvozniki oziroma distributerji v Skupnosti ne bi imeli težav s pridobivanjem izdelka, če bi bili uvedeni protidampinški ukrepi, predvsem ob upoštevanju precejšnjega števila alternativnih dobaviteljev. Poleg tega uvozniki niso utemeljili svoje trditve, da bi uvedba protidampinških ukrepov pomembneje vplivala na zaposlenost, in predvsem da uvozne dejavnosti niso delovno intenzivne. Glede na povečanje cen zaradi uvedbe začasnih protidampinških ukrepov je ugotovljeno, da protidampinški ukrepi, ki so veljali od leta 1997 do 2003, niso ogrozili gospodarskega položaja uvoznikov oziroma distributerjev. Poleg tega se na podlagi prejetih odgovorov na vprašalnike zdi, da so stopnje dobička uvoznikov v obravnavanem obdobju precej nad donosnostjo industrije Skupnosti. V takšnih okoliščinah ni pričakovati, da bi se kakršno koli povišanje cen zaradi uvedbe ukrepov samodejno preneslo na uporabnike. |
(170) |
Čeprav uvozniki oziroma distributerji ne odobravajo ukrepov, je mogoče na podlagi razpoložljivih informacij skleniti, da interes industrije Skupnosti za odpravo nepoštenih in škodljivih praks trgovanja iz zadevnih držav odtehta kakršno koli prednost, ki bi jo uvozniki oziroma distributerji morda imeli, če protidampinški ukrepi ne bi bili uvedeni. |
4. Interes dobaviteljev iz zgornjega dela nabavne verige
(171) |
Za oceno možnega učinka, ki bi ga imeli protidampinški ukrepi na dobavitelje industrije Skupnosti v zgornjem delu nabavne verige, so bili vsem takšnim znanim dobaviteljem poslani vprašalniki. Skupaj je bilo poslanih devet vprašalnikov, prejet pa je bil en odgovor. Ta dobavitelj v zgornjem delu nabavne verige, ki je proizvajalec nerjavnega jekla, se strinja z uvedbo ukrepov. Čeprav industrija Skupnosti ni med najpomembnejšimi kupci navedenega dobavitelja v zgornjem delu nabavne verige, ta posel še vedno prispeva k njegovi zaposlenosti in donosnosti. Če bi industrija Skupnosti omejila ali celo zaustavila proizvodnjo podobnega izdelka, bi dobavitelji z zgornjega dela nabavne verige izgubili nekaj svojega posla. |
(172) |
Ker ni nobenih informacij o nasprotnem, se zato sklene, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov v interesu dobaviteljev v zgornjem delu nabavne verige. |
5. Interes uporabnikov in potrošnikov
(173) |
Združenja potrošnikov se niso javila in niso zagotovila nobenih informacij v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe. Ker se pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli uporabljajo predvsem pri montaži nadaljnjih izdelkov v spodnjem delu nabavne verige, je bila analiza omejena na vpliv ukrepov na uporabnike. Pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli se uporabljajo v širokem razponu sektorjev, med drugim: avtomobilskem, ladjedelniškem, gradbenem, kemijskem, farmacevtskem, medicinskem in živilskem. Vprašalniki so bili poslani dvanajstim znanim uporabnikom zadevnega izdelka v Skupnosti. Komisija je med drugimi informacijami zahtevala njihove vidike, ali bi bila uvedba protidampinških ukrepov v interesu Skupnosti in kako bi ti ukrepi vplivali nanje. Prejet je bil en odgovor na vprašalnik, poslal ga je proizvajalec vozil železniškega voznega parka. Poudaril je, da izdelek, ki je predmet preiskave, prispeva manj kot 1 % k skupnim stroškom končnih izdelkov. |
(174) |
Ob upoštevanju dejstva, da bi uporabniki lahko dobili izdelek, ki je predmet preiskave, tudi iz drugih virov in ne le iz zadevnih držav, ter glede na obrobni učinek pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov na stroške izdelkov v spodnjem delu nabavne verige ni bilo ugotovljene nobene večje škode za interes uporabnika. |
6. Sklep
(175) |
Po proučitvi različnih vpletenih interesov je začasno sklenjeno, da z vidika splošnega interesa Skupnosti noben interes ne prevlada nad interesom industrije Skupnosti za začasno uvedbo ukrepov, da bi odpravili izkrivljajoče učinke trgovanja, ki so posledica dampinškega uvoza. |
H. ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI
(176) |
Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti velja za primerno, da se uvedejo začasni protidampinški ukrepi, ki bi preprečili povzročanje nadaljnje škode industriji Skupnosti zaradi dampinškega uvoza. Zaradi določitve stopnje teh ukrepov so bili upoštevani stopnje dampinga, ugotovljene med obdobjem preiskave, in znesek pristojbine, potreben za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. |
1. Stopnja odprave škode
(177) |
Potrebno povišanje cene za odpravo škode je bilo za vsako podjetje posebej določeno s primerjavo tehtane povprečne uvozne cene zadevnega izdelka z neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je na trgu Skupnosti prodajala industrija Skupnosti. Razlika v ceni je bila izražena kot odstotek uvozne vrednosti CIF. |
(178) |
Neškodljiva cena je bila izračunana tako, da se je tehtanim stroškom proizvodnje industrije Skupnosti prištela 5 % stopnja dobička. Ta začasno velja za stopnjo dobička, ki bi jo industrija Skupnosti lahko dosegla, če ne bi bilo dampinškega uvoza. Odraža dosegljivo stopnjo dobička za podobno skupino izdelkov industrije Skupnosti, pri kateri ni nepoštene konkurence, npr. pritrdilne elemente, ki ne sodijo pod oznake KN obsega izdelkov te preiskave. |
2. Stopnja začasne protidampinške dajatve
(179) |
Glede na navedeno velja, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe uvesti začasno protidampinško dajatev na uvoz iz zadevnih držav. Ta dajatev se uvede na ravni ugotovljenih stopenj dampinga ali na stopnji odpravljanja škode, če je ta nižja (člen 7(2) osnovne uredbe). |
(180) |
Glede stopnje dajatve je bilo pri dveh sodelujočih proizvajalcih izvoznikih (enem v Tajvanu in drugem v LRK) ugotovljeno, da je stopnja odpravljanja škode nižja od stopnje dampinga. Pri njiju je stopnja dajatve omejena z stopnjo odpravljanja škode. V vseh drugih primerih se stopnja dajatve določi na ravni ugotovljene stopnje dampinga. Stopnje začasne protidampinške dajatve za zadevne države so naslednje:
|
(181) |
Stopnje protidampinških dajatev za posamično podjetje, določene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo okoliščine, ugotovljene med preiskavo glede teh podjetij. Te stopnje dajatev (nasprotno kot dajatev za celotno državo, ki velja za „vsa druga podjetja“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov, ki so s poreklom iz zadevnih držav in jih proizvajajo ta podjetja in s tem navedene specifične pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih je proizvedlo katero koli drugo podjetje, ki ni posebej omenjeno v operativnem delu te uredbe, vključno s pravnimi osebami, povezanimi s posebej omenjenimi podjetji, ne morejo biti deležni koristi teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“. |
(182) |
Vsak zahtevek, v katerem se zahteva uporaba teh stopenj protidampinških dajatev za posamična podjetja (npr. po spremembi imena pravne osebe ali po ustanovitvi novih proizvodnih ali prodajnih obratov), se naslovi na Komisijo (5), skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, še zlasti glede kakršne koli spremembe dejavnosti podjetja, povezanih s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozno prodajo, ki se nanašajo na primer na spremembo imena ali na spremembo imena proizvodnih oziroma prodajnih obratov. Če je primerno, bo Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom ustrezno spremenila uredbo, tako da bo posodobila seznam podjetij, ki imajo korist od individualnih stopenj dajatev. |
I. KONČNA DOLOČBA
(183) |
V interesu dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki predstavijo svoje vidike in zahtevajo zaslišanje. Povedati bi bilo treba tudi, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe začasne in se zaradi kakršne koli dokončne dajatve spremenijo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov, ki sodijo pod oznake KN 7318 12 10, 7318 14 10, 7318 15 30, 7318 15 51, 7318 15 61 in 7318 15 70, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indonezije, Tajvana, Tajske in Vietnama.
2. Stopnja začasne protidampinške dajatve, ki velja za neto ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno, za izdelke tajvanskih proizvajalcev izvoznikov, navedenih v Prilogi, je 15,8 % (dodatna oznaka TARIC A649).
3. Stopnja začasne dajatve, ki velja za neto ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno, je za izdelke, ki jih proizvajajo spodaj navedena podjetja, naslednja:
Država |
Proizvajalec izvoznik |
Stopnja protidampinške dajatve (%) |
Dodatna oznaka TARIC |
Ljudska republika Kitajska |
Tengzhou Tengda Stainless Steel Product Co., Ltd, Tengzhou City |
11,4 |
A650 |
Tong Ming Enterprise (Jiaxing) Co. Ltd, Zhejiang |
12,2 |
A651 |
|
Vsa druga podjetja |
27,4 |
A999 |
|
Indonezija |
PT. Shye Chang Batam Indonesia, Batam |
9,8 |
A652 |
Vsa druga podjetja |
24,6 |
A999 |
|
Tajvan |
Arrow Fasteners Co. Ltd, Tajpej |
15,2 |
A653 |
Jin Shing Stainless Ind. Co. Ltd, Tao Yuan |
8,8 |
A654 |
|
Min Hwei Enterprise Co. Ltd, Pingtung |
16,1 |
A655 |
|
Tong Hwei Enterprise, Co. Ltd, Kaohsiung |
16,1 |
A656 |
|
Yi Tai Shen Co. Ltd, Tainan |
11,4 |
A657 |
|
Vsa podjetja, ki zgoraj niso navedena, in tista, ki so navedena v Prilogi |
23,6 |
A999 |
|
Tajska |
A.B.P. Stainless Fasteners Co. Ltd, Ayutthaya |
15,9 |
A658 |
Bunyat Industries 1998 Co. Ltd, Samutsakorn |
10,8 |
A659 |
|
Dura Fasteners Company Ltd, Samutprakarn |
14,6 |
A660 |
|
Siam Screws (1994) Co. Ltd, Samutsakorn |
11,0 |
A661 |
|
Vsa druga podjetja |
15,9 |
A999 |
|
Vietnam |
Vsa podjetja |
7,7 |
— |
4. Sprostitev izdelka, navedenega v odstavku 1, v prosti promet znotraj Skupnosti je v skladu z določbo o varščini, enaki znesku za začasne dajatve.
5. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
Brez poseganja v člen 20 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 lahko zainteresirane stranke v enem mesecu od dneva začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter v pisni obliki predstavijo svoje vidike in prosijo za ustno zaslišanje pred Komisijo.
V skladu s členom 21(4) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 lahko zadevne stranke podajo pripombe na uporabo te uredbe v roku enega meseca od dneva začetka njene veljavnosti.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije.
Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. maja 2005
Za Komisijo
Peter MANDELSON
Član Komisije
(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).
(2) UL C 212, 24.8.2004, str. 2.
(3) Uredba Sveta (ES) št. 393/98 (UL L 50, 20.2.1998, str. 1).
(4) UL L 243, 5.9.1997, str. 17, uvodna izjava 69.
European Commission |
Directorate-General for Trade |
Directorate B |
J-79 5/17 |
Rue de la Loi/Wetstraat 200 |
B-1049 Brussels. |
PRILOGA
(dodatna oznaka TARIC A649)
A-STAINLESS INTERNATIONAL CO LTD, Taipei
BOLTUN CORPORATION, Tainan
CHAEN WEI CORPORATION, Taipei
CHIAN SHYANG ENT CO LTD, Chung-Li City
CHONG CHENG FASTENER CORP., Tainan
DIING SEN FASTENERS & INDUSTRIAL CO LTD, Taipei
DRAGON IRON FACTORY CO LTD, Kaohsiung
EXTEND FORMING INDUSTRIAL CORP. LTD, Lu Chu
FORTUNE BRIGHT INDUSTRIAL CO LTD, Lung Tan Hsiang
FWU KUANG ENTERPRISES CO LTD, Tainan
HSIN YU SCREW ENTERPRISE CO LTD, Taipin City
HU PAO INDUSTRIES CO LTD, Tainan
J C GRAND CORPORATION, Taipei
JAU YEOU INDUSTRY CO LTD, Kangshan
JOHN CHEN SCREW IND CO LTD, Taipei
KUOLIEN SCREW INDUSTRIAL CO LTD, Kwanmiao
KWANTEX RESEARCH INC, Taipei
LIH LIN ENTERPRISES & INDUSTRIAL CO LTD, Taipei
LIH TA SCREW CO LTD, Kweishan
LU CHU SHIN YEE WORKS CO LTD, Kaohsiung
M & W FASTENER CO LTD, Kaoshsiung
MULTI-TEK FASTENERS & PARTS MANIFACTURER CORP., Tainan
NATIONAL AEROSPACE FASTENERS CORP., Ping Jen City
QST INTERNATIONAL CORP., Tainan
SEN CHANG INDUSTRIAL CO LTD, Ta-Yuan
SPEC PRODUCTS CORP., Tainan
SUMEEKO INDUSTRIES CO LTD, Kaoshiung
TAIWAN SHAN YIN INTERNATIONAL CO LTD, Kaohsiung
VIM INTERNATIONAL ENTERPRISE CO LTD, Taichung
YEA-JANN INDUSTRIAL CO LTD, Kaohsiung
ZONBIX ENTERPRISE CO LTD, Kaohsiung
ZYH YIN ENTERPRISE CO LTD, Kaohsiung