18.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/1

(1)

V skladu s členom 106(2) Pogodbe lahko države članice izdajajo kovance, pod pogojem, da jim Evropska centralna banka odobri obseg emisije.

(2)

Svet je z Uredbo Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev, namenjenih obtoku (1), v skladu z drugim stavkom člena 106(2) Pogodbe sprejel ukrepe za usklajevanje na tem področju.

(3)

V skladu s členom 11 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (2) bodo imeli kovanci, izraženi v eurih in centih, v skladu z apoeni in tehničnimi specifikacijami status zakonitega plačilnega sredstva v vseh „sodelujočih“ državah članicah, kakor je določeno v navedeni uredbi. Ti kovanci krožijo po celotnem euroobmočju, odkar so bili 1. januarja 2002 dani v obtok.

(4)

Aprila 1996 je Ekonomsko-finančni svet na neformalnem zasedanju v Veroni potrdil, da bi morali imeti eurokovanci skupno evropsko zadnjo stran in posebno nacionalno sprednjo stran. Skupne motive za različne apoene so izbrali predsedniki ali vlada držav članic na zasedanju Evropskega sveta decembra 1997 v Amsterdamu, po natečaju, ki ga je organizirala Komisija. Motive na nacionalnih straneh eurokovancev je določila vsaka država članica.

(5)

Svet je 8. decembra 2003 potrdil, da se moratorij o izdaji priložnostnih kovancev, namenjenih obtoku, ki ga je uvedel Ekonomsko-finančni svet 23. novembra 1998, prekine. Od leta 2004 dalje, ob upoštevanju nekaterih omejitev, je v skladu s Priporočilom Komisije 2003/734/ES z dne 29. septembra 2003 o skupni praksi glede sprememb motiva nacionalnih sprednjih strani eurokovancev v obtoku (3) državam članicam dovoljeno, da lahko v spomin na posebne dogodke ali osebe izdajo priložnostne eurokovance, namenjene obtoku, z nacionalnim motivom, ki se razlikuje od motiva na običajnem eurokovancu v obtoku. Poleg tega je Svet potrdil, da je sprememba standardne nacionalne strani kovanca mogoča, če je bil upodobljen predsednik zamenjan, medtem ko se lahko moratorij za spremembe nacionalnih strani iz drugih razlogov ponovno preuči do konca leta 2008.

(6)

Po širitvi Evropske unije maja 2004 je več držav članic, ki so pristopile pred kratkim, začelo s pripravami na sprejetje eura. Del teh priprav je izbor nacionalnih strani njihovih eurokovancev.

(7)

Glede na naraščajoče število različnih nacionalnih strani bodo skupne smernice za izbor nacionalnih strani obeh, standardnih in priložnostnih kovancev, namenjenih obtoku, predlagane v tem priporočilu, okrepile splošno skladnost sistema eurokovancev.

(8)

Eurokovanci ne krožijo samo po državi izdaje, ampak po celotnem euroobmočju in celo izven njegovih meja. Posledično je delež kovancev v obtoku, ki nimajo nacionalnega motiva, v vsaki državi euroobmočja vedno večji. Državo izdaje bi bilo zato treba odtisniti na vidno mesto na nacionalni strani, da bi tako zainteresirani uporabniki kovancev zlahka prepoznali državo izvora.

(9)

Skupne evropske strani eurokovancev imajo lahko oboje, ime enotne valute in apoen kovanca. Na nacionalni strani kovancev naj se ne bi ponovila niti ime enotne valute niti apoen kovanca. Obod kovanca za 2 eura lahko nosi oznako apoena, s tem da se uporabi samo številka „2“ in/ali izraz „euro“, v skladu z obstoječimi praksami v večini držav članic.

(10)

Ker krožijo eurokovanci po celotnem euroobmočju so njihove značilnosti nacionalnih motivov deloma stvar skupnega interesa. Države članice bi se morale med seboj obveščati o novih nacionalnih straneh pred končno odločitvijo. Za nadaljnjo distribucijo bi zato morale države članice posredovati Komisiji svoje nove motive na eurokovancih (vključno z obodom kovanca za 2 eura). Pri tem se je treba izogniti kakršnega koli nepotrebnega odlašanja.

(11)

Z državami članicami so potekala posvetovanja o smernicah, opredeljenih v tem priporočilu, da lahko upoštevajo različne prakse in prednosti na tem področju.

(12)

Skupnost je sprejela monetarne sporazume s Kneževino Monako, Republiko San Marino in Vatikansko mestno državo in jim dovolila, da izdajo določene količine eurov, namenjenih obtoku. Skupne smernice bi se morale uporabljati tudi za kovance v obtoku, ki jih izdajo te države –

(a)

Na nacionalni strani kovancev se ne smejo ponoviti niti oznake apoenov ali njihovih delov niti ime enotne valute ali njena razdelitev, razen če temelji takšna oznaka na uporabi drugačne abecede.

(b)

Obod kovanca za 2 eura lahko nosi oznako apoena, s tem da se uporabi samo številka „2“ in/ali izraz „euro“.