18.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/1

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1676/2001 (2) („prvotna uredba“) je Svet uvedel protidampinško dajatev na uvoz polietilentereftalatske (PET) folije („PET folija“), med drugim s poreklom iz Indije. Stopnje protidampinških dajatev znašajo od 0 % do 62,6 %. S Sklepom 2001/645/ES (3) je Komisija sprejela zaveze petih indijskih izvoznikov proizvajalcev.

(2)

Za uvoz PET folije s poreklom iz Indije se uporabljajo izravnalne dajatve s stopnjami med 3,8 % in 19,1 %, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 2597/1999 (4).

(3)

Dne 28. junija 2002 je Komisija z obvestilom v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (5) najavila začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 (6). Obseg prošnje je omejen na obliko ukrepa in še posebej na preiskavo sprejemljivosti zaveze, ki jo je ponudil vlagatelj. Pregled je še vedno v teku.

(4)

Dne 22. novembra 2003 je Komisija z obvestilom v Uradnem listu Evropske unije  (7) najavila začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki je omejena na obliko protidampinških ukrepov. Pregled je še vedno v teku.

(5)

Dne 19. februarja 2004 je Komisija z obvestilom v Uradnem listu Evropske unije  (8) najavila uvedbo delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki je omejena na damping indijskega proizvajalca izvoznika Jindal Polyester Limited. Pregled je še vedno v teku.

(6)

Dne 6. januarja 2004 je Komisija prejela zahtevo v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe („zahteva“) proizvajalcev Skupnosti DuPont Teijin Films, Mitsubishi Polyester Film GmbH in Nuroll SpA („vlagatelji“) za preiskavo domnevnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim za uvoz PET folije s poreklom iz Indije. Vlagatelji predstavljajo večji delež proizvajalcev PET folije v Skupnosti.

(7)

Vlagatelji so trdili in predložili zadostne dokaze, ki kažejo, da so nastale po uvedbi ukrepov za uvoz PET folije, med drugim s poreklom iz Indije, bistvene spremembe v vzorcu trgovanja v zvezi z izvozom PET folije iz Indije, Brazilije in Izraela v Skupnost. Spremembe vzorca trgovanja so domnevno izvirale iz pretovarjanja PET folije s poreklom iz Indije preko Brazilije in preko Izraela. Trdili so, da ni drugih potrebnih razlogov ali ekonomske razlage za prej omenjene spremembe kot naložitev dajatev na uvoz PET folije s poreklom iz Indije.

(8)

Končno so vlagatelji trdili in predložili zadostne dokaze, ki kažejo, da so popravljalni učinki dajatev oslabljeni v smislu količine in cene. Trdili so, da kaže, da so znatne količine uvoza PET folije iz Brazilije in Izraela nadomestile uvoz PET folije s poreklom iz Indije. Nadalje so vlagatelji predložili verjetne dokaze, da so cene PET folije, ki se uvaža iz Brazilije in Izraela, dampinške v primerjavi z normalno, predhodno ugotovljeno vrednostjo PET folije s poreklom iz Indije.

(9)

Z Uredbo (ES) št. 284/2004 (9) („začetna uredba“) je Komisija začela preiskavo o morebitnem izogibanju protidampinškim ukrepom za uvoz PET folije s poreklom iz Indije z uvozom PET folije, poslane iz Brazilije in iz Izraela, ki se prijavi kot s poreklom iz Brazilije ali Izraela ali ne, in v skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe naložila carinskim organom, da od 20. februarja 2004 registrirajo uvoz PET folije, ki se pošilja iz Brazilije in iz Izraela in se prijavi kot s poreklom iz Brazilije ali Izraela ali ne. Komisija je organe Indije, Brazilije in Izraela obvestila o začetku preiskave. Sočasno je Komisija z Uredbo (ES) št. 283/2004 (10) uvedla tudi preiskavo o morebitnem izogibanju izravnalnim ukrepom za uvoz PET folije s poreklom iz Indije z uvozom PET folije, poslane iz Brazilije in iz Izraela, ki se prijavi kot s poreklom iz Brazilije ali Izraela ali ne. Ugotovitve preiskave so predstavljene v Uredbi Sveta (ES) št. 1976/2004 (11).

(10)

Indijski organi so navedli, da štejejo preiskavo proti izogibanju za nedopustno po Sporazumu o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 oz. po Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Ta trditev je bila zavrnjena na podlagi tega, da določbe proti izogibanju iz osnovne uredbe niso nezdružljive s Sporazumom o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Še več, sklepna listina, ki vsebuje rezultate urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, vsebuje Sklep proti izogibanju (12) in prepušča zadevo Odboru za protidampinške prakse, če ni sporazuma o določenem besedilu. Ta sklep je bil sprejet ob upoštevanju, da imajo številne članice STO že svojo lastno zakonodajo proti izogibanju, zato si ga Evropska skupnost razlaga, kot da dovoljuje posameznim članicam, da sprejmejo ali ohranijo predpise na tem področju do sprejetja večstransko dogovorjenih pravil. Ista načela se uporabljajo za protisubvencijske preiskave.

(11)

Vprašalniki so bili poslani izvoznikom proizvajalcem v Indiji, Braziliji in Izraelu, ki sosodelovali v predhodni preiskavi, bili imenovani v zahtevi ali postali kasneje znani Komisiji. Vprašalniki so bili poslani uvoznikom v Skupnosti, ki so bili imenovani v zahtevi ali ki so sodelovali v predhodni preiskavi, katere rezultat so obstoječi ukrepi. Vse stranke so bile obveščene, da lahko nepripravljenost sodelovati povzroči uporabo člena 18 osnovne uredbe in privede do zaključkov na podlagi dokazov, ki so na voljo, kar je lahko za stranko manj ugodno kot v primeru, da bi sodelovala.

(12)

Odgovore na vprašalnik je poslalo pet izvoznikov proizvajalcev iz Indije, en izvoznik proizvajalec iz Brazilije in eno predelovalno podjetje, ki se ukvarja z razrezovanjem, valjanjem in preoblikovanjem PET folije v Izraelu ter z izvozom PET folije v Skupnost. Druga družba iz Izraela je razložila, da je predelovala PET folijo, da pa tako nastali izdelki niso bili izvoženi pod oznakami KN, pod katere je uvrščena PET folija. Zato družba ni posredovala odgovora na vprašalnik.

(13)

Pet uvoznikov v Skupnosti se je oglasilo po prejemu vprašalnikov. Trije od teh so poročali, da nikoli niso uvažali PET folije iz Brazilije ali Izraela. Druga dva uvoznika sta trdila, da nista nikoli v odboju preiskave uvažala indijske PET folije iz Brazilije ali Izraela. Zato ni nobena od teh družb posredovala odgovora na vprašalnik.

(14)

Komisija je opravila obiske zaradi preveritve v naslednjih družbah:

(15)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2003 („OP“). Podatki so se zbirali od leta 2000 naprej do konca OP, da bi se preiskale domnevne spremembe v vzorcu trgovanja.

(16)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (12), je pet proizvajalcev izvoznikov PET folij v Indiji sodelovalo v preiskavi s posredovanjem odgovora na vprašalnike. Podatki so bili pridobljeni tudi od proizvajalca izvoznika PET folij v Braziliji ter od ene predelovalne družbe, ki se ukvarja z razrezovanjem, valjanjem in preoblikovanjem PET folije v Izraelu. Po podatkih Eurostata so te brazilske in izraelske družbe predstavljale samo majhen delež (manj kot 1 % oziroma okoli 5 %) skupnega uvoza PET folije po obsegu in vrednosti iz teh držav v Skupnost v OP.

(17)

Indijski organi so zaradi začetka preiskave predložili pisno poročilo s statističnimi podatki o izvozu PET folije iz Indije v, med drugim, Skupnost. Statistični podatki o izvozu PET folije iz Brazilije v Skupnost so bili pridobljeni tudi iz brazilske nacionalne baze podatkov.

(18)

Zadevni izdelek je, kot je bil opredeljen v predhodni preiskavi, polietilentereftalatska (PET) folija s poreklom iz Indije, običajno prijavljena pod oznakami KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90 („zadevni izdelek“).

(19)

Šteje se, da imata PET folija, ki se v Skupnost izvaža iz Indije, in PET folija, ki se v Skupnost pošilja iz Brazilije in Izraela, enake osnovne značilnosti ter enake uporabe. Zato veljata za podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(20)

V obdobju 1999–2003 so uvozi zadevnega izdelka predstavljali 96,5 % uvoza iz Indije iz ustreznih oznak KN. Tržna analiza je bila torej opravljena s pomočjo uporabe podatkov Eurostata po oznakah KN. Potrebno je poudariti, da so izravnalne dajatve, uvedene leta 1999 za uvoz PET folije s poreklom iz Indije v Skupnost, povzročile upad obsega uvoza. Temu je sledila uvedba protidampinških ukrepov leta 2001, ki je povzročila nadaljnji upad. Protidampinški ukrepi v zvezi z Indijo vključujejo dogovore o zavezah na osnovi cen s petimi posameznimi proizvajalci izvozniki in eno družbo s stopnjo protidampinške dajatve, ki znaša 0 %. Posledično se protidampinške dajatve v bistvu ne plačujejo na uvoz zadevnega izdelka večjega dela indijskih proizvajalcev. Preostala protidampinška dajatev v višini 53,3 % se uporablja za uvoz za vse ostale proizvajalce izvoznike. Leta 2000 so uvozi PET folije s poreklom iz Indije v Skupnost znašali 11 600 ton. Najprej se je uvoz zmanjšal na 6 100 ton v letu 2001, vendar se je nato povečal na 7 700 ton leta 2002, ter še naprej na 11 500 ton v času PO. Podatki, ki so jih posredovali indijski proizvajalci izvozniki so pokazali podobne težnje – povečanje za približno 1 300 ton od leta 2001 do 2002 in nadaljnje povečanje za približno 3 400 ton od 2002 do 2003. Potrebno se je zavedati, da v preiskavi niso sodelovali vsi indijski proizvajalci. Nadalje je treba na spremembe v obsegu od leta 2000 do 2003 gledati v okviru velikega porasta uvoza izvoznikov, za katere se uporablja najnižja stopnja ukrepov.

(21)

V zvezi z zgornjim vzorcem je treba poudariti, da je imela ena družba bistveno nižjo skupno stopnjo dajatve (13) v primerjavi z ostalimi proizvajalci. Trend vzorca trgovanja te družbe je bil bistveno drugačen od trenda ostalih proizvajalcev, saj se je delež prodaje zadevnih izdelkov v Skupnost med leti 2000 in 2003 (OP) izjemno povečal. Nasprotno se je delež izvoza zadevnih izdelkov v Skupnost ostalih indijskih proizvajalcev močno zmanjšal. Če odmislimo ta nepravilni trend, je skupen obseg uvoza zadevnega izdelka v Skupnost krepko zaostajal za uvozom pred uvedbo protidampinških ukrepov.

(22)

Indijski organi so posredovali statistične podatke o, med drugim, izvozu v Skupnost. Iz njih je bilo razvidno, da uradna indijska statistika ne nakazuje, da bi se indijski proizvajalci PET folije izogibali obstoječim protidampinškim ukrepom. Vendar pa so podatki izkazovali nedoslednost izvoznih podatkov, ki so jih posredovali sodelujoči indijski izvozniki, vsaj kar zadeva izvoz v Izrael; ti podatki so kazali jasen porast izvoza v Izrael po uvedbi ukrepov (s približno 40 ton leta 2000 na približno 800 ton v OP). Kar zadeva Brazilijo, so uradni indijski izvozni podatki za neposreden izvoz v Brazilijo kazali le manjši porast v istem obdobju, vendar pa to ne vključuje posredne prodaje preko drugih držav posrednic. Še več, edini znani brazilski proizvajalec PET folij je v preiskavi sodeloval in njegov izvoz v Skupnost je predstavljal le zanemarljiv delež (0,5 %) vse prodaje v Skupnost iz Brazilije.

(23)

Uvoz PET folije v Skupnost iz Brazilije je po podatkih Eurostata na podlagi KN, po odbitku uvoza blaga, ki ga je proizvedla sodelujoča družba, porasel s približno 650 ton v letu 2000 (0,6 % vsega uvoza) na 1 200 ton (1,4 %) v letu 2001 in na nekoliko nad 2 500 ton (3,2 %) v letu 2002, tj. v letu, ki je sledilo uvedbi protidampinških ukrepov, in obstal na nekoliko nad 2 000 tonami v PO (2,4 % vsega uvoza PET folije).

(24)

Edina sodelujoča družba v Braziliji, Terphane, je, kot je navedeno zgoraj (uvodna izjava (22)), edini znani proizvajalec PET folije v Braziliji. Ta družba je med OP izvozila eno samo pošiljko v obsegu 10,6 tone PET folije v Skupnost. Razen vzorca, prodanega leta 2002, je bil to prvi izvoz PET folije te družbe v Skupnost. Zato družba verjetno ni odgovorna za obseg PET folije, ki je vstopila v Skupnost iz Brazilije v obdobju od 2000 do 2003 (uvodna izjava (23)). Folijo, dobavljeno v Skupnost, družba proizvaja v obratih, ustanovljenih pred začetkom veljavnosti ukrepov za indijsko PET folijo. Zato v zvezi s to družbo ni bila ugotovljena sprememba v vzorcu trgovanja.

(25)

Uvoz PET folije v Skupnost iz Izraela je po podatkih Eurostata na podlagi KN, po odbitku uvoza blaga, ki ga proizvaja sodelujoča družba, narasel s 3 000 ton v letu 2000 (3,7 % skupnega uvoza PET folije) na 3 400 ton v letu 2001 (4,1 %). Obseg uvoza se je še naprej povečeval in narasel na nekaj več kot 4 200 ton v letu 2002 (5,1 % uvoza) ter na več kot 4 400 ton v letu 2003 (5,3 % uvoza). V Izraelu se nahaja majhno število predelovalcev PET folije, vendar podatki, pridobljeni v rokih, kažejo, da ni verjetno, da bi imeli zadostne zmogljivosti, da bi lahko bili odgovorni za tolikšen obseg folije, ki je vstopal v Skupnost iz Izraela v obdobju od 2000 do 2003.

(26)

Uradni indijski izvozni podatki so pokazali stalen porast izvoza iz Indije v Izrael. V letu 2000 je bilo izvoženih 81 ton, v letu 2001 395 ton, v letu 2002 1 032 ton ter v OP 2 453 ton.

(27)

Edina sodelujoča družba v Izraelu, Jolybar, razrezuje, valja in preoblikuje PET folijo ter jo prodaja kot izdelek, ki je zajet pod isto oznako KN kot zadevni izdelek, vendar pa v glavnem ni indijskega porekla in se torej ne šteje za zadevni izdelek. Družba dobavlja PET folijo v Skupnost od devetdesetih let. Količine PET folije, ki jih izvaža Jolybar v Skupnost, so se v letih od 1999 do 2003 (OP) podvojile. Folijo, dobavljeno v Skupnost, družba proizvaja v obratih, ustanovljenih pred začetkom veljavnosti ukrepov za indijsko PET folijo. Ne glede na to, ali nakazuje razvoj izvoza spremembo v vzorcu trgovanja družbe ali ne, se zadeva ni nadalje obravnavala, saj je obstajala jasna ekonomska razlaga za tako vedenje, kot je razloženo v uvodni izjavi (31).

(28)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega in še posebej zaradi sovpadanja porasta uvoza iz Brazilije in Izraela in začetka veljavnosti protidampinških ukrepov za PET folijo s poreklom iz Indije v letu 2001, je bila ugotovljena sprememba v vzorcu trgovanja glede izvoza PET folije iz Indije, Izraela in Brazilije.

(29)

Zaradi nesodelovanja ter ob upoštevanju zgoraj navedenih sprememb v vzorcu trgovanja z Brazilijo takoj po uvedbi protidampinških dajatev je treba na podlagi podatkov, ki so na voljo, in ker ni druge razlage, zaključiti, da sprememba v vzorcu trgovanja izhaja iz uvedbe dajatve in ne iz drugih potrebnih razlogov ali ekonomske razlage v smislu člena 13(1) osnovne uredbe.

(30)

Zaradi nesodelovanja ter ob upoštevanju zgoraj navedenih sprememb v vzorcu trgovanja takoj po uvedbi protidampinških dajatev je treba na podlagi podatkov, ki so na voljo, in ker ni druge razlage, zaključiti, da sprememba v vzorcu trgovanja izhaja iz uvedbe dajatve in ne iz drugih potrebnih razlogov ali ekonomske razlage v smislu člena 13(1) osnovne uredbe.

(31)

Preiskava je pokazala, da ima družba Jolybar ustaljeno izvozno trgovanje s Skupnostjo in da folijo, ki jo dobavlja v Skupnost, proizvaja v obratih, ustanovljenih pred začetkom veljavnosti ukrepov za indijsko PET folijo. Družba je pojasnila, da ne dobavlja indijske folije strankam v Skupnosti, saj dajejo slednji prednost kakovosti evropske folije kot osnovnega materiala, ki ga potem obdeluje Jolybar. Izjemoma je bila v OP poslana stranki v Skupnosti količina približno ene tone indijske folije kot del večje pošiljke, ki jo je stranka nujno potrebovala. Zato se sklepa, da obstaja zadostna ekonomska razlaga za razvoj izvoza družbe Jolybar, ki je glede PET folije, ki jo družba proizvaja, v skladu z dejavnostmi družbe na tržišču Skupnosti.

(32)

Številke v uvodnih izjavah (20) do (28) nakazujejo, da obstaja jasna količinska sprememba v vzorcu uvažanja zadevnega izdelka v Skupnost, ki se je pojavila po uvedbi ukrepov v letu 2001. Zaznan je bil bistven upad izvoza iz Indije v Skupnost v višini 5 500 ton, ko so bili ukrepi uvedeni, kar ustreza porastu izvoza zadevnega izdelka iz Brazilije in Izraela. Podatki Eurostata nakazujejo, da je porast uvoza v Skupnost od leta 2000 do konca OP količinsko znašal 1 376 ton iz Brazilije in 1 392 ton iz Izraela. Vzporeden upad izvoza iz Indije, brez upoštevanja uvoza, za katerega velja najnižja stopnja ukrepa, znaša 5 653 ton. Zato se sklepa, da je bil del izvoznih trgovinskih tokov iz Indije preusmerjen na izvozne tokove preko Brazilije in Izraela ter da je bil popravljalni učinek ukrepov v smislu količine, uvožene na trg Skupnosti, oslabljen.

(33)

Ob upoštevanju cene zadevnega izdelka, poslanega iz Brazilije in Izraela, in glede na nizko stopnjo sodelovanja, je bilo potrebno uporabiti podatke Eurostata, ki so najboljši dokaz, ki je na voljo.

(34)

Povprečna uvozna cena PET folije iz Brazilije v OP, s prilagoditvijo stroškov po uvozu, je bila približno 50 % stopnje odprave škode, kot je bila ugotovljena v preiskavi, na podlagi katere so bili uvedeni obstoječi protidampinški ukrepi. To je dokaz, da tudi PET folija, ki se pošilja iz Brazilije, slabi popravljalni učinek dajatve na ceno izdelka.

(35)

Povprečna uvozna cena PET folije iz Izraela v OP, s prilagoditvijo stroškov po uvozu, je bila približno 55 % stopnje odprave škode, kot je bila ugotovljena v predhodni protidampinški preiskavi. To je dokaz, da uvoz iz Izraela slabi popravljalni učinek dajatve na ceno izdelka.

(36)

Zato je mogoče zaključiti, da uvoz PET folije iz Brazilije in iz Izraela slabi popravljalni učinek protidampinških ukrepov v smislu količine in cene.

(37)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali obstaja dokaz o dampingu glede na predhodno ugotovljene normalne vrednosti za podobne ali sorodne izdelke. Kot je bilo razloženo (uvodna izjava (16)), so bili ob upoštevanju omejenega sodelovanja za dokaze dampinga pri uvozu zadevnih izdelkov v Skupnost iz Brazilije in iz Izraela v OP v skladu s členom 18 osnovne uredbe kot podlaga za ugotavljanje izvozne cene v Skupnost uporabljeni podatki Eurostata. Prav tako se je štelo kot ustrezno, da se za primerjavo izvozne cene in normalne vrednosti domneva, da je bila mešanica izdelkov blaga, ki se je v OP pošiljala iz Brazilije in Izraela, enako blago, kot se je pošiljalo iz Indije v predhodni preiskavi.

(38)

Za namene poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila z ustreznimi prilagoditvami izkazana ustrezna strpnost za razlike, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(39)

V skladu s členom 2(11) in 2(12) osnovne uredbe se je tehtano povprečje normalne vrednosti, ugotovljene med predhodno preiskavo, primerjala s povprečnimi izvoznimi cenami za OP, ugotovljenimi v skladu z uvodnima izjavama (34) in (35). Ta primerjava je pokazala približno stopnjo dampinga, izraženo v odstotku od CIF cene na meji Skupnosti, dajatev neplačana, v višini 17,5 % za Brazilijo in 14,5 % za Izrael.

(40)

Komisija je prejela prošnjo za izvzetje iz registracije in ukrepov od družb Terphane in Jolybar. Kot je navedeno v uvodnih izjavah (24) in (27), sta ti dve družbi sodelovali v preiskavi tako, da sta posredovali odgovore na vprašalnik in dovolili obisk zaradi preveritve. Komisija je z Uredbo (ES) št. 1830/2004 z dne 21. oktobra 2004 (14) spremenila začetno uredbo z namenom odpraviti registracijo za uvoz PET folije od družb Terphane in Jolybar, za kateri je bilo ugotovljeno, da se ne izogibata protidampinškim dajatvam.

(41)

V skladu z zgoraj navedenimi ugotovitvami, po katerih je bilo za družbi Terphane in Jolybar ugotovljeno, da se ne izogibata veljavnim protidampinškim ukrepom, se ti dve družbi izvzameta iz predvidene razširitve ukrepov.

(42)

Glede na zgornje ugotovitve je bilo ugotovljeno, da je prišlo do izogibanja v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V skladu s prvim stavkom člena 13(1) osnovne uredbe se obstoječi protidampinški ukrepi za uvoz zadevnih izdelkov (tj. PET folije s poreklom iz Indije) razširijo na uvoz PET folije, poslane iz Brazilije in iz Izraela, ki se prijavi kot s poreklom iz Brazilije ali Izraela ali ne, z izjemo tiste, ki jo proizvajata družbi Terphane in Jolybar.

(43)

V skladu s členom 14(5) osnovne uredbe, ki predvideva uporabo ukrepov za registriran uvoz od datuma registracije, se za uvoz PET folije, poslane iz Brazilije in iz Izraela, ki vstopa v Skupnost z registracijo, ki jo je uvedla začetna uredba, z izjemo uvoza PET folije, ki se pošilja iz Brazilije in ki jo proizvaja družba Terphane, ter ki se pošilja iz Izraela in ki jo proizvaja družba Jolybar, pobira protidampinška dajatev.

(44)

Izvzetja iz razširjenih ukrepov za PET folijo, ki jo proizvajata družbi Jolybar in Terphane, v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe ostanejo v veljavi, dokler se ne ugotovi, da je bilo izvzetje odobreno na podlagi napačnih ali zavajajočih podatkov, ki sta jih posredovali zadevni družbi. Razen če prima facie dokazi ne nakazujejo drugače, lahko Komisija začne preiskavo za ugotovitev upravičenosti umika izvzetja.

(45)

Na osnovi ugotovitev te preiskave je bilo odločeno, da se dajatev na uvoz PET folije ne razširi na družbi Terphane in Jolybar. To izvzetje se uporablja izključno za uvoz PET folije, ki se pošilja iz Brazilije ali iz Izraela in ki jo proizvajata ta izrecno navedena pravna subjekta. Uvožena PET folija, ki jo proizvajajo katere koli druge družbe, ki niso izrecno navedene v normativnem delu te uredbe z imenom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s tema izrecno navedenima subjektoma, teh izjem ne morejo koristiti in se zanje uporablja preostala stopnja dajatve, kot jo uvaja Uredba (ES) št. 1676/2001.

(46)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in preudarkih, na podlagi katerih je nameraval Svet razširiti veljavno dokončno protidampinško dajatev, in dana jim je bila možnost, da podajo pripombe in da se jih zasliši. Izraelski organi so ponovili pripombe indijske vlade iz uvodne izjave (10). Posredovali so tudi seznam izraelskih predelovalcev PET folije, ki so izvažali v Evropsko skupnost v letih 2003 in 2004. Vendar ker te družbe niso sodelovale v roku, ni bilo mogoče ugotoviti, da se niso izogibale ukrepom. Zato ne morejo biti izvzete iz razširitve ukrepov na Izrael –