Uredba Sveta (ES) ¹t. 1504/2004 z dne 19. julija 2004 o spremembah in posodobitvi Uredbe (ES) ¹t. 1334/2000 o vzpostavitvi re¾ima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo

SVET EVROPSKE UNIJE JE -

ob upo¹tevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti èlena 133 Pogodbe,

ob upo¹tevanju predloga Komisije,

ob upo¹tevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (ES) ¹t. 1334/2000(1) zahteva, da je blago z dvojno rabo (vkljuèno s programsko opremo in tehnologijo) pri izvozu iz Skupnosti uèinkovito nadzorovano.

(2) Da bi dr¾ave èlanice in Skupnost izpolnjevale svoje mednarodne obveznosti, Priloga I Uredbe (ES) ¹t. 1334/2000 doloèa skupni seznam blaga in tehnologije z dvojno rabo iz èlena 3 navedene uredbe, ki izvaja mednarodno dogovorjene ukrepe nadzora v zvezi z dvojno rabo, vkljuèno z Wassenaarskim sporazumom, Re¾imom kontrole raketne tehnologije (MTCR), Skupino dr¾av dobaviteljic jedrskega blaga (NSG), Avstralsko skupino in Konvencijo o kemiènem oro¾ju (CWC).

(3) Èlen 11 Uredbe (ES) ¹t. 1334/2000 predvideva, da se Priloga I in Priloga IV sproti dopolnita v skladu z ustreznimi obveznostmi in zavezami ter njihovimi spremembami, ki jih je vsaka dr¾ava èlanica sprejela kot èlanica mednarodnih re¾imov o ne¹irjenju oro¾ja in dogovorov o nadzoru izvoza oziroma z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb.

(4) Prilogo I Uredbe (ES) ¹t. 1334/2000 je treba spremeniti, tako da bodo upo¹tevane spremembe, sprejete v okviru Wassenaarskega sporazuma, Avstralske skupine in Re¾ima kontrole raketne tehnologije, po zadnjih spremembah uredbe z Uredbo ¹t. 149/2003(2) z dne 27. januarja 2003 .

(5) Z uredbo Sveta (ES) ¹t. 885/2004 z dne 26. aprila 2004 je bil spremenjen del 3 Priloge II Uredbe (ES) ¹t. 1334/2000, zato da bi Èe¹ko republiko, Mad¾arsko in Poljsko èrtali s sedanjega seznama dr¾av, za katere se uporablja Avtorizacija izvoza Skupnosti.

(6) Objaviti je treba posodobljeno in preèi¹èeno razlièico prilog k Uredbi (ES) ¹t. 1334/2000, ki bo vsebovala vse spremembe, ki so jih dr¾ave èlanice sprejele na mednarodnih forumih med decembrom 2002 in decembrom 2003, da jih bodo organi za nadzor izvoza in podjetja la¾je uporabljali.

(7) Uredbo (ES) ¹t. 1334/2000 je treba ustrezno spremeniti -

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Èlen 1

Priloge k Uredbi (ES) ¹t. 1334/2000 se nadomestijo z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Èlen 2

Ta uredba zaène veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoèa in se neposredno uporablja v vseh dr¾avah èlanicah.

V Bruslju, 19. julija 2004

Za Svet

Predsednik

P. H. Donner

(1) UL L 159, 30.6.2000, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) ¹t. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

(2) UL L 30, 5.2.2003, str. 1.

PRILOGA I

SEZNAM BLAGA IN TEHNOLOGIJE Z DVOJNO RABO

(iz èlena 3 Uredbe (ES) ¹t. 1334/2000)

Ta seznam izvaja mednarodno dogovorjeni nadzor blaga z dvojno rabo, vkljuèno z Wassenaarskim sporazumom, Re¾imom kontrole raketne tehnologije (MTCR), Skupino dr¾av dobaviteljic jedrskega blaga (NSG), Avstralsko skupino in Konvencijo o kemiènem oro¾ju (CWC). Pri tem ni bilo upo¹tevano blago, ki ga ¾elijo dr¾ave èlanice uvrstiti na seznam izloèenega blaga. Upo¹tevan ni bil noben nacionalni nadzor (nere¾imski), ki ga dr¾ave èlanice lahko ohranijo.

SPLO©NE OPOMBE K PRILOGI I

1. Za nadzor blaga, ki je izdelano ali prirejeno za voja¹ko rabo, glej ustrezni seznam oziroma sezname za nadzor voja¹kega blaga, ki jih vodijo posamezne dr¾ave èlanice. Sklicevanja v tej prilogi z navedbo «GLEJ TUDI NADZOR VOJA©KEGA BLAGA» se nana¹ajo prav na te sezname.

2. Predmet nadzora iz te priloge ne sme biti izvo¾en v obliki nenadzorovanega blaga (vkljuèno s postroji), ki vsebuje eno ali veè nadzorovanih komponent, kadar je nadzorovana komponenta oziroma kadar so nadzorovane komponente osnovni elementi tega blaga in jo oziroma jih je mogoèe fizièno odstraniti in porabiti za druge namene.

NAPOTILO: Pri presojanju, ali naj se nadzorovana komponenta oziroma komponente obravnavajo kot osnovni element, je treba upo¹tevati dejavnike kolièine, vrednosti, potrebnega tehnolo¹kega vlo¾ka in druge posebne okoli¹èine, ki lahko doloèijo, da so ena ali veè nadzorovanih komponent osnovni element blaga, ki se po¹ilja.

3. Blago, navedeno v tej prilogi, se nana¹a tako na novo kot na rabljeno blago.

OPOMBA O JEDRSKI TEHNOLOGIJI (OJT)

(Upo¹tevati v povezavi z oddelkom E Skupine 0)

«Tehnologija» , ki je v neposredni povezavi z blagom iz Skupine 0, je predmet nadzora v skladu z doloèbami Skupine 0.

«Tehnologija» za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» nadzorovanega blaga ostane pod nadzorom, tudi èe jo je mogoèe uporabljati za nenadzorovano blago.

Odobritev izvoza blaga pomeni tudi dovoljenje, da se istemu konènemu uporabniku izvozi tudi najmanj toliko «tehnologije» , kolikor jo je potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdr¾evanje in popravilo blaga.

Nadzor nad prenosom «tehnologije» ne velja za «splo¹no znane» podatke oziroma za «temeljne znanstvene raziskave» .

SPLO©NA OPOMBA O TEHNOLOGIJI (SOT)

(Upo¹tevati v povezavi z oddelkom E skupin 1 do 9)

Izvoz «tehnologije» , ki je «potrebna» za «razvoj» , «proizvodnjo» ali za «uporabo» blaga pod nadzorom iz skupin 1 do 9, se nadzoruje v skladu z doloèbami skupin 1 do 9.

«Tehnologija» , «potrebna» za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» blaga pod nadzorom, ostane pod nadzorom, tudi èe jo je mogoèe uporabiti za nenadzorovano blago.

Nadzor se ne nana¹a na minimum «tehnologije» , potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdr¾evanje (preverjanje) in popravilo blaga, ki ni predmet nadzora ali katerega izvoz je bil dovoljen.

NAPOTILO: To ne odvezuje «tehnologije» , prikazane v toèkah 1E002.e, 1E002.f, 8E002.a in 8E002.b.

Nadzor nad prenosom «tehnologije» ne velja za «splo¹no znane» «v splo¹ni rabi» , za «temeljne znanstvene raziskave» oziroma za najnujnej¹e minimalne podatke, potrebne za prijavo patenta.

SPLO©NA OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI (SOPO)

(Ta opomba ima prednost pred katerim koli nadzorom v oddelku D skupin 0 do 9)

Blago iz skupin 0 do 9 tega seznama ni predmet nadzora, èe gre za «programsko opremo» , ki je bodisi:

a. splo¹no dostopna javnosti, ker:

1. se brez omejitev prodaja iz zaloge na prodajnih mestih za prodajo na drobno prek:

a. prosta prodaja;

b. prodaja po po¹ti;

c. elektronska prodaja; ali

d. telefonska prodaja; in

2. je namenjena za vgradnjo brez nadaljnje pomoèi dobavitelja; ali

NAPOTILO: Toèka a Splo¹ne opombe o programski opremi ne velja za «programsko opremo» iz Skupine 5 - del 2 ( «Informacijska varnost» ).

b. «splo¹no znana» .

OPREDELITVE POJMOV UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI

Opredelitve pojmov med «enojnimi navednicami» so prikazane v Tehnièni opombi za vsak zadevni predmet.

Opredelitve pojmov med «dvojnimi navednicami» so naslednje:

NAPOTILO: Sklici na skupine so prikazani v oklepajih za opredeljenim predmetom.

«Natanènost» (2 6), ki se navadno meri s pojmi nenatanènosti, pomeni najveèji pozitivni ali negativni odklon doloèene vrednosti od prièakovane standardne ali dejanske vrednosti.

«Aktivni sistemi kontrole letenja» (7) so sistemi, katerih naloga je prepreèiti neza¾eleno gibanje «zrakoplova» , projektila ali strukturne obremenitve z uporabo avtomatske obdelave izhodnih podatkov veèvrstnih senzorjev in poznej¹ih nujnih za¹èitnih ukazov avtomatske kontrole.

«Aktivni piksel» (6 8) je en (posamezni) element polvodni¹kega zaporedja, ki ima, kadar je izpostavljen svetlobnemu (elektromagnetskemu) sevanju, vlogo fotoelektriènega prenosnika.

«Prilagojeno za uporabo v vojni» (1) pomeni vse spremembe ali izloèanja (kakor so spremembe èistosti, roka uporabe, strupenosti, lastnosti ¹irjenja ali odpornost proti UV sevanju), ki so zasnovana za poveèanje uèinkovitosti pri povzroèanju smrtnih primerov med ljudmi in ¾ivalmi, ¹kode na opremi ali pridelkih oziroma v okolju.

«Zrakoplov» (1 7 9) pomeni napravo s stalno pritrjenimi krili, z zasukljivimi krili, z rotacijskimi krili (helikopter), z nagibnim rotorjem ali s premakljivimi krili, ki se lahko obdr¾ijo v atmosferi.

NAPOTILO: Glej tudi «civilni zrakoplovi» .

«Z vsemi mo¾nimi kompenzacijami» (2) pomeni, da so upo¹tevane vse proizvajalcu razpolo¾ljive meritve za zmanj¹anje vseh sistemskih polo¾ajnih napak doloèenega modela strojnega orodja.

«Dodeljeno po ITU» (3 5) pomeni dodelitev frekvenènih pasov v skladu z ITU Radio Regulations (izdaja iz leta 1998) za primarne, dovoljene in sekundarne radijske slu¾be.

NAPOTILO: Dodatne in alternativne dodelitve niso vkljuèene.

«Kotni pogre¹ek» (2) pomeni najveèjo razliko med dejanskim kotnim polo¾ajem in primernim kotnim polo¾ajem, ki se izmeri zelo natanèno, potem ko se okvir za obdelovanec premakne iz prvotnega polo¾aja (gl. VDI/VDE 2617, Osnutek: «Vrtljive mize strojev za merjenje koordinat» ).

«Asimetrièni algoritem» (5) je kriptografski algoritem, ki uporablja razliène matematiène kljuèe za enkripcijo in dekripcijo.

NAPOTILO: Splo¹na raba «asimetriènih algoritmov» je kljuèno upravljanje.

«Avtomatsko iskanje cilja» (6) pomeni tehniko obdelave, ki (kot output) avtomatsko in realno èasovno doloèa in zagotavlja ocenjene vrednosti najverjetnej¹ega polo¾aja cilja.

«Èasovni zamik propagacije osnovnega logiènega vezja» (3) pomeni èasovno vrednost zakasnitve propagacije, ki je lastna osnovnemu logiènemu vezju znotraj «dru¾ine» «monolitskih integriranih vezij» . Kasnitev je lahko doloèena za «dru¾ino» «monolitskih integriranih vezij» bodisi kot kasnitev propagacije tipiènega osnovnega logiènega vezja v okviru dane «dru¾ine» bodisi kot tipièna kasnitev propagacije osnovnega logiènega vezja v dani «dru¾ini» .

NAPOTILO: 1: «Èasovnega zamika propagacije osnovnega logiènega vezja» ne smemo zamenjevati z vhodno/izhodno kasnitvijo kompleksnih «monolitskih integriranih vezij» .

NAPOTILO: 2: «Dru¾ina» pomeni skupino integriranih vezij, za katere se, glede na proizvodno metodologijo in specifikacijo, uporablja vse naslednje:

a. ista programska in strojna oprema;

b. isto oblikovanje in procesna tehnologija; in

c. iste osnovne znaèilnosti.

«Temeljne znanstvene raziskave» (SOT, OJT) pomenijo eksperimentalno ali teoretièno delo, katerega izkljuèni namen je pridobivanje novih spoznanj temeljnih principov, pojavov ali opazovanih dejstev in ki ni prvenstveno usmerjeno v specifièen praktièen namen ali cilj.

«Osnovna nastavitev» (merilec pospe¹ka) (7) je izhodni podatek merilca pospe¹ka, kadar merjenega pospe¹ka ni.

«Odklon hoda» (2) pomeni aksialni zasuk pri enem obratu delovnega vretena, izmerjen pravokotno na èelno stran vretena v bli¾ini oboda èelne strani (sklic: ISO 230/1 1986, odstavek 5.63).

«Predoblike ogljikovih vlaken» (1) so urejene oblike neprevleèenih ali prevleèenih ogljikovih vlaken, ki pomenijo okvir za vstavljanje «matriksa» , da nastane «kompozit» .

«IE» je ekvivalent «izraèunskemu elementu» .

«KEV» (krog enake vrednosti) (7) je merilo natanènosti; premer kroga, usmerjenega na cilj, v katerem zadene 50 % polnjenja.

«Kemièni laser» (6) pomeni «laser» , v katerem nastajajo vzbujene vrste na podlagi energije, spro¹èene pri kemièni reakciji.

«Me¹anica kemikalij» (1) pomeni trd, tekoè ali plinast proizvod, sestavljen iz dveh ali veè komponent, ki pod pogoji, v katerih se me¹anica hrani, med seboj ne reagirajo.

«Cirkulacijsko krmiljeni protivrtilni ali cirkulacijsko krmiljeni sistemi za vodenje smeri» (7) so sistemi, ki izkori¹èajo tok zraka prek aerodinamiènih povr¹in za poveèanje nadzora nad moèmi, ki jih proizvajajo povr¹ine.

«Civilni zrakoplovi» (1 7 9) so tisti «zrakoplovi» , ki se z njihovimi oznakami vnesejo v sezname plovnostnih certifikatov, katere objavljajo civilne letalske oblasti zaradi izvajanja komercialnega civilnega zraènega prevoza na notranjih in zunanjih letalskih progah ali zaradi legalizacije njihove uporabe za civilno, zasebno ali poslovno rabo.

NAPOTILO: Glej tudi «zrakoplovi» .

«Me¹ano vlakno» (1) pomeni me¹anico filamentov (izmenjaje) termoplastiènih vlaken in ojaèitvenih vlaken, da bi se proizvedla ojaèitvena me¹anica «matriks» .

«Komunicija» (1) je postopek redukcije materiala na delce z drobljenjem ali mletjem.

«Signalizacija po skupnem kanalu» (5) je naèin signaliziranja, pri katerem en sam kanal z uporabo oznaèenih sporoèil po¹ilja informacije v odvisnosti od ¹tevilènosti povezav, klicev in drugih informacij, kakor se to uporablja pri upravljanju mre¾e.

«Krmilnik komunikacijskega kanala» (4) je fizièni vmesnik, ki krmili tok sinhronih ali asinhronih digitalnih informacij. To je naprava, ki jo je mogoèe vgraditi v raèunalnik ali telekomunikacijsko opremo za pridobitev komunikacijskega pristopa.

«Kompozit» (1 2 6 8 9) pomeni «matriks» in dodatno ali dodatne faze iz delcev, vlaken, laskov ali katere koli njihove kombinacije, dodane za specifièen namen ali namene.

«Skupna teoretièna zmogljivost» ( «STZ» ) (3 4) pomeni merilo za ocenjeno zmogljivost v enem milijonu teoretiènih operacij na sekundo, ob predpostavki agregacije «izraèunskih elementov» ( «IE» ).

NAPOTILO: Glej Skupino 4, Tehnièna opomba.

«Sestavljena rotacijska miza» (2) je miza, ki omogoèa obdelovalcu, da se vrti in niha okoli dveh nevzporednih osi, kateri je mogoèe simultano koordinirati s «krmiljenjem konture» .

«Izraèunski element» ( «IE» ) (4) je najmanj¹a izraèunska enota, ki ¹e daje aritmetièni ali logièni rezultat.

«Oblikovna kontrola» (2) sestoji iz dveh ali veè «¹tevilèno krmiljenih» pogonov, delujoèih v skladu z navodili, ki doloèajo naslednji ¾eleni polo¾aj in ¾eleno stopnjo napajanja v tem polo¾aju. Stopnje napajanja variirajo v medsebojnem razmerju tako, da se dobi ¾elena kontura oziroma oblika (v zvezi z ISO/DIS 2806-1980).

«Kritièna temperatura» (1 3 6) (vèasih navedena tudi kot temperatura prehoda) posameznega «superprevodni¹kega» materiala je temperatura, pri kateri material izgubi vso odpornost proti enosmernemu elektriènemu toku.

«Kriptografija» (5) je disciplina naèel, sredstev in metod preoblikovanja podatkov za zakrivanje vsebovane informacije, za¹èito pred spremembo skrite informacije ali pred njeno nepoobla¹èeno rabo. «Kriptografija» se omejuje na preoblikovanje podatkov z uporabo enega ali veè «tajnih parametrov» (tj. kriptospremenljivk) ali z uporabo vgrajenega kljuèa.

NAPOTILO: «Tajni parameter» : konstanta ali kljuè, ki ni znan drugim oziroma ki je znan le znotraj Skupine.

«STZ» je ekvivalent «sestavljene teoretiène zmogljivosti» .

Sistemi «navigacije na podlagi podatkovnih baz» ( «DBRN» ) (7) pomeni sisteme, ki uporabljajo razliène vire predhodno izmerjenih in integriranih geokartografskih podatkov, da v dinamiènih pogojih zagotavljajo natanène navigacijske podatke. Podatkovni viri obsegajo izobatne zemljevide, zvezdne zemljevide, gravitacijske zemljevide, magnetne zemljevide ali digitalne prostorske zemljevide povr¹ja.

«Prilagajoèa se (adaptivna) zrcala» (6) (znana tudi kot prilagodljiva optièna ogledala) pomenijo zrcala, ki imajo:

a. eno enovito optièno odbojno ploskev, ki je dinamièno deformirana z uporabo posamiènih vrtilnih momentov ali sil, da se optièno kompenzira dogodek pred zrcalom; ali

b. ¹tevilne optièno odbojne elemente, ki so lahko posamièno in dinamièno razme¹èeni po povr¹ini z uporabo vrtilnih momentov ali sil, da se optièno kompenzira dogodek pred zrcalom.

«Osiroma¹eni uran» (0) je uran, z zmanj¹ano koncentracijo urana 235 pod vrednost njegove naravne koncentracije.

«Razvoj» (SOT, OJT, povsod) se nana¹a na vse faze pred serijsko proizvodnjo, kakor so: oblikovanje, razvoj oblike, oblikovalska analiza, oblikovalski koncept, sestava in testiranje prototipa, sheme pilotske proizvodnje, podatki o obliki, postopek preoblikovanja podatkov o obliki v obliko proizvoda, oblika konfiguracije, integralna oblika, videz.

«Difuzijsko spajanje» (1 2 9) je molekularna zdru¾itev najmanj dveh loèenih kovin v en kos s trdnostjo, ki je enaka trdnosti naj¹ibkej¹ega materiala.

«Digitalni raèunalnik» (4 5) je naprava, ki lahko v obliki ene ali veè nepovezanih spremenljivk:

a. sprejema podatke;

b. shranjuje podatke ali navodila v stalnih ali zamenljivih pomnilnikih;

c. obdeluje podatke v smislu shranjenih zaporedij navodil, ki so spremenljiva; in

d. zagotavlja izhodne podatke.

NAPOTILO: Spremembe shranjenih zaporedij navodil vkljuèujejo zamenjavo stalnih pomnilnikov, vendar ne tudi fiziène menjave v vezjih ali medvezjih.

«Stopnja digitalnega prenosa» je skupna bitna stopnja informacije, ki je neposredno posredovana na kateri koli vrsti medija.

NAPOTILO: Glej tudi «skupna stopnja digitalnega prenosa» .

«Direktno hidravlièno stiskanje» (2) je postopek deformiranja z uporabo mehurja, napolnjenega s tekoèino, ki deluje neposredno na obdelovanca.

«Stopnja zdrsa» (¾iroskopi) (7) je èasovna stopnja izhodnega odklona od ¾elenega. Sestoji iz spremenljivih in sistemskih komponent in se izra¾a kot ekvivalent vhodnemu kotnemu zamiku na èasovno enoto ob upo¹tevanju prostora.

«Dinamièno prirejeno usmerjanje» (5) pomeni avtomatièno preusmerjanje prometa na podlagi zaznave in analize tekoèih omre¾nih pogojev.

NAPOTILO: Tovrstne odloèitve na podlagi prednastavljenih informacij so izkljuèene.

«Dinamièni analizatorji signalov» (3) so «analizatorji signalov» , ki uporabljajo tehniko digitalnega vzorèenja in preoblikovanja pri tvorbi Fourierevega spektralnega prikaza danih valovnih oblik, vkljuèno z informacijami o amplitudi in fazi.

NAPOTILO: Glej tudi «signalni analizatorji» .

«Efektivni gram» (0 1) «posebnega fizijskega materiala» pomeni:

a. pri plutonijevih izotopih in uranu 233 masa izotopa v gramih;

b. pri uranu, obogatenem za 1 odstotek ali veè z izotopom urana 235 masa elementa v gramih, pomno¾ena s kvadratom njegove bogatitve, izra¾ene kot decimalna ute¾nostna frakcija;

c. pri uranu, obogatenem za manj kakor 1 odstotek z izotopom urana 235 masa elementa v gramih, pomno¾ena z 0,0001.

«Elektronska naprava» (3 4 5) pomeni veè elektronskih komponent (tj. «elementov vezja» , «nepovezanih komponent» , integriranih vezij itn.), ki so med seboj povezane, da izvajajo specifièno funkcijo oziroma specifiène funkcije in so kot celota zamenljive ter jih je mogoèe razstaviti.

NAPOTILO: 1: «Element vezja» : posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kakor na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

NAPOTILO: 2: «Nepovezana komponenta» : loèeno pakirani «element vezja» z lastnimi zunanjimi povezavami.

«Elektronsko vodljiv fazni antenski niz» (5 6) je antena, ki oblikuje ¾arke z zdru¾evanjem faz, to je tako, da smer ¾arka krmilijo koeficienti namagnetenja radiacijskih elementov in smer, od katere se lahko ¾arek razlikuje po njegovem azimutu, pa tudi po vi¹ini; pri prenosu in sprejemu uporablja elektrièni signal.

«Konène enote» (2) vkljuèujejo prijemaèe, «aktivne orodne enote» in druga orodja, pritrjena na osnovno plo¹èo na koncu roke «robotskega» manipulatorja.

NAPOTILO: «Aktivna orodna enota» je naprava za prenos gibalne sile, procesne energije ali smeri na obdelovanca.

«Ekvivalentna gostota» (6) je masa optiènega na enoto optiène povr¹ine, projeciranega na optièno ploskev.

«Ekspertni sistemi» (7) so sistemi, ki dajejo rezultate z uporabo pravil in podatkov, ki so shranjeni neodvisno od «programov» in ki lahko:

a. avtomatsko spremenijo «izvorno kodo» , ki jo predlo¾i uporabnik;

b. dajejo na razpolago spoznanja o vrsti problema v skoraj naravni govorici; ali

c. pridobivajo znanje, potrebno za njihov razvoj (simbolni trening).

«PDKM» je ekvivalent za «popolno digitalno krmiljenje motorja» .

«Toleranca napak» (4) je zmo¾nost raèunalni¹kega sistema, da po kakr¹ni koli napaki katere koli strojne ali «programske» komponente deluje ¹e naprej brez èlovekovega posega, in to na dani ravni, ki zagotavlja: nadaljevanje delovanja, integriteto podatkov in o¾ivitev funkcije v danem èasu.

«Vlakneni ali nitasti materiali» (0 1 2 8) vkljuèujejo:

a. kontinualne «monofilamente» ;

b. kontinualno «prejo» in «rovinge» ;

c. «trakove» , tkanine, neurejene ¹trene in kite;

d. razcepljena vlakna, speta vlakna in koherentne vlaknene prevleke;

e. monokristalinske ali polikristalinske lase kakr¹ne koli dol¾ine;

f. aromatski poliamid-imidi;

«Integrirana plastna vezja» (3) pomenijo niz «elementov vezja» in kovinskih vmesnih povezav, oblikovani pa so z depozicijo debelega ali tankega filma na izolirno «podlago» .

NAPOTILO: «Element vezja» je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kakor je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

«Nespremenljiv» (5) pomeni, da kodirni ali kompresivni algoritem ne more sprejeti parametrov od zunaj (tj. kriptografskih ali kljuènih spremenljivk) in ga uporabnik ne more spremeniti.

«Niz optiènih senzorjev za kontrolo letenja» (7) je mre¾a razpostavljenih optiènih senzorjev z «laserskimi» ¾arki, ki zagotavlja realnoèasovne podatke kontrole letenja za potrebe njihove obdelave na krovu.

«Optimizacija poti leta» (7) je postopek zmanj¹anja odklonov od ¾elene ¹tiridimenzionalne (prostor in èas) smeri, ki temelji na maksimiranju zmogljivosti ali uèinkovitosti naloge misije.

«Veèelementni detektorji» (6) so linearne ali dvodimenzionalne ravninske plasti ali kombinacija ravninskih plasti posamiènih detektorskih elementov, ki delujejo na ¾ari¹èni ravni, z elektroniko ali brez elektronike za branje podatkov.

NAPOTILO: Ta opredelitev ne vkljuèuje plastne razporeditve posamiènih detektorskih elementov ali poljubnih detektorjev z dvema, tremi ali ¹tirimi elementi, èe ne delujejo po naèelu èasovne zakasnitve in integracije.

«Delna pasovna ¹irina» (3) pomeni «trenutno pasovno ¹irino» , deljeno s sredi¹èno frekvenco, izra¾eno v odstotkih.

«Frekvenèni skoki» (5) pomenijo obliko «raz¹irjenega spektra» , kjer se prenosna frekvenca posameznega komunikacijskega kanala spremeni z nakljuènim ali psevdonakljuènim sosledjem nepovezanih korakov.

«Preklopni èas frekvenc» (3 5) je maksimalni èas (èasovni zamik), ki ga porabi signal za preklop z ene izbrane izhodne frekvence na drugo izbrano izhodno frekvenco, s ciljem:

a. da se dose¾e frekvenca znotraj 100 Hz konène frekvence; ali

b. da se dose¾e izhodna raven znotraj 1 dB konène izhodne ravni.

«Frekvenèni sintezator» (3) pomeni katero koli vrsto frekvenènega vira ali generatorja signalov, ne glede na uporabljeno tehniko, ki proizvaja ¹tevilne simultane ali izmeniène izhodne frekvence iz enega ali veè izhodov, krmiljenih, izhajajoèih ali urejenih iz manj¹ega ¹tevila standardnih frekvenc.

«Popolno digitalno krmiljenje motorja» (PDKM) (7 9) je elektronski krmilni sistem plinskih turbin ali strojev s kombiniranim ciklom, ki izkori¹èa digitalni raèunalnik za krmiljenje spremenljivih, za regulacijo osne ali potisne moèi stroja od zaèetka dovajanja goriva do zaprtja dovoda goriva.

«Plinska atomizacija» (1) je postopek redukcije toka staljene kovinske zlitine na drobce premera 500 mikrometra ali manj z uporabo curka plina pod visokim pritiskom.

«Geografsko razpr¹en» (6) pomeni, da so lokacije med seboj oddaljene veè kakor 1.500 m v vseh smereh. Pojmuje se, da so mobilni senzorji vedno «geografsko razpr¹eni» .

«Usmerjevalni sklop» (7) je sistem, ki zdru¾uje postopek merjenja in raèunalni¹ke obdelave polo¾aja in hitrosti vozila (tj. navigacije) s sistemom raèunalni¹ke obdelave in prenosa ukazov sistemu kontrole letenja vozila s ciljem, da se popravi pot leta.

«Vroèe izostatièno zgo¹èevanje» (2) je postopek izpostavljanja odlitka pritisku pri temperaturah nad 375 K (102 °C) v zaprti kletki z uporabo razliènih medijev (plina, tekoèine, trdnih delcev itn.) za vzpostavitev enake sile v vseh smereh, da bi s tem zmanj¹ali notranje praznine v odlitku.

«Hibridni raèunalnik» (4) pomeni aparat, ki lahko:

a. sprejema podatke;

b. obdeluje podatke v analogni, pa tudi digitalni obliki; in

c. zagotavlja izhodne podatke.

«Hibridno integrirano vezje» (3) pomeni katero koli kombinacijo integriranega vezja ali vezij, integriranega vezja in «elementov vezja» ali «nepovezanih komponent» , ki je zdru¾ena za opravljanje specifiène funkcije ali funkcij in ki ima vse naslednje znaèilnosti:

a. ima najmanj eno neza¹èiteno napravo;

b. je povezana z uporabo tipiènih metod IC proizvodnje;

c. je zamenljiva kot celota; in

d. je navadno ni mogoèe razstaviti.

NAPOTILO: 1: «Element vezja» : posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kakor na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

NAPOTILO: 2: «Nepovezana komponenta» : loèeno pakirani «element vezja» z lastnimi zunanjimi povezavami.

«Izbolj¹ava slike» (4) pomeni obdelavo dospele slike-nosilke informacij z algoritmi, kakor so èasovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali preoblikovanje med podroèji (npr. Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija). To ne vkljuèuje algoritmov, ki uporabljajo samo linearno ali rotacijsko transformacijo ene same slike, kakor so prevod, izvleèek posamiènih znamenj, zajetje slike ali napaèna koloracija.

«Imunotoksin» (1) je izpeljanka enoceliènega monoklonalnega protitelesa in «toksina» ali «podenote toksina» , ki selektivno prizadene oku¾ene celice.

«Splo¹no znano» (SOT, OJT, SOPO) v smislu tega besedila pomeni «tehnologijo» ali «programsko opremo» , ki je dostopna brez kakr¹nih koli omejitev njene nadaljnje distribucije (avtorske omejitve ne pomenijo, da ta «tehnologija» oziroma «programska oprema» ne bi bila «splo¹no znana» ).

«Informacijska varnost» (4 5) pomeni vsa sredstva in naèine, katerih namen je zagotoviti dostopnost, tajnost ali celovitost informacij ali komunikacij, razen sredstev in naèinov varovanja pred napakami. Sem sodi «kriptografija» , «kriptoanaliza» , za¹èita pred ogro¾ajoèimi hlapi in raèunalni¹ka za¹èita.

NAPOTILO: «Kriptoanaliza» : je analiza kriptografskega sistema ali njegovih inputov ali outputov za odkrivanje tajnih spremenljivk ali obèutljivih podatkov, vkljuèno z jasnim besedilom.

«Trenutna pasovna ¹irina» (3 5 7) je ¹irina frekvenènega pasu, prek katerega ostane izhodna moè konstantna znotraj 3 dB brez prilagajanja drugih operativnih parametrov.

«Opravilni obseg» (6) je doloèeno nedvoumno prikazovalno podroèje radarja.

«Izolacija» (9) se nana¹a na komponente raketnih motorjev, to je ohi¹je, dulec, vstavke, zapirala ohi¹ja, in vkljuèuje vulkanizirani ali polvulkanizirani vezni material iz gume, med katerim je vlo¾en izolacijski ali refrakcijski material. Lahko slu¾i tudi kot bla¾ilec napetosti.

«Medsebojno povezani radarski senzorji» (6) sta dva ali veè radarskih senzorjev, ki so med seboj povezani, kadar si med seboj realnoèasovno izmenjujejo podatke.

«Notranja izolacija» (9) je primerna za zvezo med trdnim gorivom in ohi¹jem ali izolacijskim slojem. Navadno razpr¹ijo ali nanesejo po notranjih stenah ohi¹ja disperzijo ali refrakcijo na podlagi tekoèih polimerov ali pa izolirni material, kakor je z ogljikom polnjeni HTPB ali drug polimer z dodanimi vulkanizatorji.

«Lastni magnetni gradiometer» (6) je en sam, na magnetno polje obèutljiv element, ki stopenjsko zazna magnetno polje in je zdru¾en v elektronskem sklopu, katerega rezultat je stopenjska meritev magnetnega polja.

NAPOTILO: Glej tudi «magnetni gradiometer» .

«Izolirane ¾ive kulture» (1) vkljuèujejo kulture ¾ivih mikroorganizmov v mirujoèem stanju in v suhih preparatih.

«Izostatièna stiskalnica» (2) je naprava, ki deluje na obdelovanca ali material v zaprtih kletkah s pritiskom prek razliènih medijev (plina, tekoèine, trdnih delcev itn.), s èimer vzpostavlja enak pritisk v vseh smereh na obdelovanca ali material.

«Laser» (0 2 3 5 6 7 8 9) je sklop komponent, ki proizvaja prostorsko, pa tudi èasovno koherentno svetlobo, ojaèeno z vzbujeno radiacijo.

NAPOTILO: Glej tudi:

«Kemièni laser» ;

«Laser s preklopom Q» ;

«Visokozmogljivostni laser» ;

«Transferni laser» .

«Linearnost» (2) (navadno merjena s pojmi nelinearnosti) pomeni maksimalni pozitivni ali negativni odklon od dejanskih znaèilnosti (povpreèja odèitavanja navzgor in navzdol) od ravne èrte, ki je pozicionirana tako, da naj bi izravnala in minimizirala maksimalne odklone.

«Lokalno omre¾je» (4) je sistem podatkovne komunikacije, ki:

a. omogoèa neposredno medsebojno komunikacijo poljubnega ¹tevila neodvisnih «podatkovnih naprav» ; in

b. je name¹èena na geografskem obmoèju zmerne razse¾nosti (tj. upravna zgradba, obrat, tabor, skladi¹èe).

NAPOTILO: «Podatkovna naprava» je naprava, zmo¾na posredovati ali sprejemati sekvence digitalnih informacij.

«Magnetni gradiometri» (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnih sprememb v prostoru zaradi virov zunaj instrumenta. Sestoje iz ¹tevilnih «magnetometrov» in elektronskega sklopa, katerega rezultat je stopenjska meritev magnetnega polja.

NAPOTILO: Glej tudi «lastni magnetni gradiometer» .

«Magnetometri» (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnega polja, povzroèenega zaradi vira zunaj instrumenta. Sestoje iz enega samega elementa, obèutljivega na magnetno polje in elektronskega sklopa, katerega rezultat je stopenjska meritev magnetnega polja.

«Glavni pomnilnik» (4) pomeni primerni shranjevalnik podatkov ali navodil za hitri dostop prek osrednje obdelovalne enote. Sestoji iz notranjega shranjevalnika «digitalnega raèunalnika» in katere koli vrste hierarhiène raz¹iritve, kakor na primer dodatni spomin ali raz¹irjeni spomin za brezstopenjski dostop.

«Materiali, odporni proti koroziji z UF6 » (0) so lahko: baker, nerjaveèe jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine, ki vsebujejo 60 ute¾nih procentov ali veè niklja, in fluorirani ogljikovodikovi polimeri, odporni proti UF6 , glede na naèin postopka loèevanja.

«Matrika» (1 2 8 9) je snovno polnilo, ki zapolnjuje prostor med delci, laski ali vlakni.

«Merilna negotovost» (2) je znaèilni parameter, ki doloèa, v katerem obsegu izhodne vrednosti je prava vrednost merjene spremenljivke s 95 % zanesljivostjo. Upo¹teva nepopravljene sistemske odklone, nepopravljeni mrtvi tek in odklone zaradi nakljuènosti (v zvezi z ISO 10360-2 ali VDI/VDE 2617).

«Mehansko zlitje» (1) pomeni postopek me¹anja, ki je rezultat mehanske vezave, lomljenja in ponovne vezave prahu elementov in osnovne zlitine. Nekovinske delce je mogoèe dodati z dodatkom ustreznega prahu.

«Ekstrakcija s taljenjem» (1) je postopek «hitrega strjevanja» in ekstrakcije zlitine v obliki traku z vstavitvijo kratkega kosa vrteèega se in ohlajenega bloka v kad s staljeno kovinsko zlitino.

NAPOTILO: «Hitro strjevanje» : strjevanje staljenega materiala s hitrostjo ohlajevanja veè kakor 1000 K/s.

«Predenje s taljenjem» (1) je postopek «hitrega strjevanja» , tako da se prek vrteèega se in ohlajenega bloka usmeri curek staljene kovine, pri èemer nastane proizvod tipa luskin, trakov ali palic.

NAPOTILO: «Hitro strjevanje» : strjevanje staljenega materiala s hitrostjo ohlajevanja veè kakor 1000 K/s.

«Mikroraèunalni¹ko mikrovezje» (3) pomeni «monolitno integrirano vezje» ali «vezje z veè èipi» , ki vsebuje aritmetièno logièno enoto (ALU), zmo¾no izvajati navodila splo¹nega namena iz notranjega shranjevalnika glede podatkov, shranjenih v notranjem shranjevalniku.

NAPOTILO: Notranji shranjevalnik je lahko poveèan z zunanjim.

«Mikroprocesno mikrovezje» (3) pomeni «monolitno integrirano vezje» ali «vezje z veè èipi» , ki vsebuje aritmetièno logièno enoto (ALU), zmo¾no izvajati navodila splo¹nega namena iz zunanjega shranjevalnika.

NAPOTILO: 1: «Mikroprocesno mikrovezje» navadno nima integralnega shranjevalnika, dostopnega uporabniku, èeprav se lahko shranjevalnik na èipu uporablja za izvajanje njegovih logiènih funkcij.

NAPOTILO: 2: Vkljuèeni so tudi nizi èipov, namenjeni za skupno delovanje pri zagotavljanju funkcij «mikroprocesnega mikrovezja» .

«Mikroorganizmi» (1 2) pomenijo bakterije, viruse, mikroplazme, rikecije, chlamydiae ali gobe, naravne, gojene ali modificirane, bodisi v obliki izoliranih ¾ivih kultur bodisi v obliki materiala, ki vsebuje ¾ive kulture, namerno cepljene ali oku¾ene s tak¹nimi kulturami.

«Projektili» (1 3 6 7 9) pomenijo kompletne raketne sisteme in zrakoplovne sisteme brez posadke, ki lahko nosijo najmanj 500 kg tovora in imajo doseg najmanj 300 km.

«Monofilament» (1) ali filament je najmanj¹i prirastek vlakna, katerega premer je navadno veè mikrometrov.

«Monolitna integrirana vezja» (3) so kombinacija pasivnih ali aktivnih «elementov vezja» ali obojega, ki:

a. so izdelani z uporabo razpr¹evanja, vsajevanja ali nana¹anja v en ali na en sam kos polprevodni¹kega materiala, tako imenovani «èip» ;

b. jih je mogoèe ¹teti za neloèljivo sestavljene; in

c. opravljajo funkcijo ali funkcije vezja.

NAPOTILO: «Element vezja» je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kakor je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

«Monospektralni slikovni senzorji» (6) imajo zmo¾nost pridobivanja podatkov iz enega posameznega spektralnega pasu.

«Veèèipno integrirano vezje» (3) pomeni dva ali veè «monolitnih integriranih vezij» , povezanih v skupno «podlago» .

«Obdelava veèpodatkovnega toka» (4) pomeni «mikroprogram» ali tehniko zgradbe naprave, ki omogoèa simultano obdelavo dveh ali veè zaporedij pod nadzorom enega ali veè zaporedij navodil, v smislu:

a. zgradbe za obdelavo veè podatkov z enim navodilom (SIMD), kakor so na primer vektorski ali podroèni procesorji;

b. zgradbe za obdelavo veè podatkov z veè posameznimi navodili (MSIMD);

c. zgradbe za obdelavo veè podatkov z veè navodili (MIMD), vkljuèno s tistimi, ki so v tesnih sklopih, bli¾njih sklopih ali ohlapnih sklopih; ali

d. strukturiranih nizov procesnih elementov, vkljuèno s sistoliènimi nizi.

NAPOTILO: «Mikroprogram» pomeni zaporedje osnovnih navodil, shranjenih v posebnem shranjevalniku, katerih izvajanje povzroèi vpis njihovega sklica v register navodil.

«Multispektralni slikovni senzorji» (6) so sposobni simultanega ali zaporednega zbiranja slikovnih podatkov iz dveh ali veè nepovezanih spektralnih trakov. Senzorji, ki imajo veè kakor 20 nepovezanih spektralnih trakov, so vèasih v povezavi s hiperspektralnimi senzorji.

«Naravni uran» (0) pomeni uran, vsebujoè me¹anice izotopov, ki se pojavljajo v naravi.

«Krmilnik za dostop do omre¾ja» (4) pomeni fizièni vmesnik v preklopnem omre¾ju. Uporablja navadni medij, ki deluje ves èas na isti «stopnji digitalnega prenosa» , pri tem pa za prenos uporablja presoja (tj. med znakom ali nosilcem). Neodvisno od vseh drugih izbira pakete podatkov ali skupine podatkov (tj. IEEE 802), naslovljene nanj. To je naprava, ki jo je mogoèe vgraditi v raèunalnik ali telekomunikacijsko opremo za pridobitev komunikacijskega pristopa.

«Nevronski raèunalnik» (4) je raèunalni¹ka naprava, namenjena ali preoblikovana za opona¹anje nevronov ali skupine nevronov, to je raèunalni¹ka naprava, za katero je znaèilna hardverska zmo¾nost modulacije te¾e in ¹tevila medpovezav in ¹tevilnih raèunalni¹kih komponent na podlagi poprej¹njih podatkov.

«©umni nivo» (6) pomeni elektrièni signal, prikazan z izrazi moèi spektralne gostote. Razmerje med «¹umnim nivojem» , izra¾enim s pozitivno in negativno najveèjo vrednostjo, je S2pp  = 8No (f2 -f1 ), pri èemer je Spp maksimalna vrednost signala (tj. nanotesla), No je moè spektralne gostote (tj. (nanotesla)2/Hz), (f2 -f1 ) pa zadevni frekvenèni pas.

«Jedrski reaktor» (0) pomeni predmete znotraj reaktorske posode ali neposredno pritrjene na reaktorsko posodo naprave, ki nadzirajo moè v reaktorski sredici, in komponente, ki vsebujejo primarno hladilo sredice reaktorja, hladilo nadzorujejo ali prihajajo v neposredni stik z njim.

«Numerièna kontrola» (2) pomeni avtomatsko krmiljenje postopka, ki ga izvaja naprava, tako da uporabi numeriène podatke, navadno vnesene med postopkom (v zvezi z ISO 2382).

«Objektna koda» (9) pomeni opremo, ki je konvencionalna oblika enega ali veè procesov ( «izvorna koda» (izvorni jezik)), ki je bila raèunalni¹ko konvertirana.

«Optièno ojaèenje» (5) v optiènih komunikacijah je tehnika ojaèevanja, ki uporablja izkoristek optiènih signalov, proizvedenih v razliènih optiènih virih, brez pretvorbe v elektriène signale, to je z uporabo polprevodni¹kih optiènih ojaèevalnikov ali ojaèevalnikov luminiscenènih optiènih vlaken.

«Optièni raèunalnik» (4) pomeni raèunalnik, namenjen ali predelan za izrabo svetlobe pri predstavitvi podatkov, katerega raèunalni¹ki logièni elementi temeljijo na neposredno povezanih optiènih napravah.

«Optièno integrirano vezje» (3) je «monolitsko integrirano vezje» ali «hibridno integrirano vezje» , ki vsebuje enega ali veè delov, izdelanih tako, da delujejo kot svetlobni senzorji ali svetlobni oddajniki ali pa opravljajo optièno ali elektrooptièno funkcijo oziroma funkcije.

«Optièni preklop» (5) pomeni izklop ali preusmeritev signala v optièni obliki brez pretvorbe v elektrièni signal.

«Celotna tokovna gostota» (3) pomeni skupno ¹tevilo amperskih obratov v tuljavi (tj. vsoto obratov, pomno¾eno z maksimalnim tokom, no¹enim z vsakim obratom), deljenega s skupnim ¹tevilom presekov tuljave (vkljuèno s superprevodni¹kimi filamenti, kovinskim matriksom, v katerem so superprevodni¹ki filamenti, zapornim materialom, hladilnimi kanali itn.).

«Sodelujoèa dr¾ava» (7 9) je dr¾ava èlanica Wassenaarskega sporazuma. (Glej www.wassenaar.org)

«Maksimalna moè» (6) je energija na en impulz v d¾ulih, deljena s trajanjem impulza v sekundah.

«Personalizirana pametna kartica» (5) je pametna kartica z mikrovezjem, ki je programirano za posebno aplikacijo in ga uporabnik ne more programirati za druge aplikacije.

«Upravljanje moèi» (7) pomeni spremembo posredovane moèi vi¹inomerovega signala, tako da je prejeta moè na vi¹ini «letala» vedno na minimumu, potrebnem za doloèanje vi¹ine.

«Tlaèni merilniki» (2) so naprave, ki pretvarjajo tlaène mere v elektriène signale.

«Poprej loèen» (0 1) se navezuje na uporabo katerega koli postopka, katerega namen je poveèati koncentracijo nadzorovanega izotopa.

«Primarno krmarjenje leta» (7) so krmilne enote za stabilizacijo ali manevriranje «zrakoplova» , ki uporabljajo trenutne generatorje moèi, to je aerodinamiène krmilne povr¹ine ali vektorsko krmiljenje propulzivnega potiska.

«Osnovni element» (4), kakor se uporablja v Skupini 4, je «osnovni element» , èe je njegova nadomestna vrednost veè kakor 35 % celotne vrednosti sistema, katerega element je. Vrednost elementa je cena, ki jo za element plaèa proizvajalec sistema ali sestavljalec sistema. Celotna vrednost je obièajna mednarodna prodajna cena, ki velja za nepovezane stranke v kraju proizvodnje ali integracije dobave.

«Proizvodnja» (SOT, OJT, povsod) pomeni vse proizvodne faze, kakor so: naèrtovanje, proizvodni in¾eniring, izdelava, integracija, sestavljanje (monta¾a), nadzor, testiranje, zagotavljanje kakovosti.

«Proizvodni pripomoèki» (1 7 9) pomeni orodje, ¹ablone, vpenjalne glave, vpenjalne osi stru¾nic, kalupe, matrike, utrjevalce, zlagalne mehanizme, testno opremo, druge stroje in njihove komponente, vendar se omejuje na tiste, ki so posebej izdelani ali predelani za «razvoj» ali za eno ali veè faz «proizvodnje» .

«Proizvodne zmogljivosti» (7 9) pomenijo opremo in posebej zanjo razvito programsko opremo, integrirano v instalacije za «razvoj» ali za eno ali veè faz «proizvodnje» .

«Program» (2 6) je sosledje navodil za izvedbo procesa, ki ima tak¹no obliko oziroma se lahko konvertira v tak¹no obliko, da ga lahko izvede raèunalnik.

«Kompresija impulzov» (6) je kodiranje in obdelava dolgega impulza radarskega signala v impulz kratke èasovne dol¾ine ob ohranitvi prednosti visoke impulzne energije.

«Trajanje impulza» (6) je trajanje «laserskega» impulza, merjeno po lestvici Full Width Half Intensity (FWHI).

«Laser s preklopom Q» (6) je «laser» , v katerem je shranjena energija v populacijski inverziji ali v optiènem resonatorju in se obèasno spro¹èa v impulzih.

«Agilnost radarske frekvence» (6) pomeni katero koli tehniko, ki na podlagi la¾ne nakljuènosti spreminja nosilne frekvence pulzirajoèega radarskega prenosnika med impulzi ali skupinami impulzov z vsoto, ki je enaka ali veèja kakor pasovna ¹irina radarskega impulza.

«©irjenje radarskega spektra» (6) pomeni katero koli spreminjevalno tehniko ¹irjenja energije, ki izvira iz signala z razmeroma ozkim frekvenènim pasom, prek veliko ¹ir¹ega frekvenènega pasu z uporabo nakljuènega ali la¾nega nakljuènega kodiranja.

«Realnoèasovna pasovna ¹irina» (2 3) za «dinamiène analizatorje signalov» je naj¹ir¹i frekvenèni obseg, ki ga lahko analizator prika¾e na prikazovalniku ali shrani v shranjevalnik, ne da bi pri tem povzroèil prekinitev analize vhodnih podatkov. Za analizatorje z veè kakor enim kanalom se za izraèun uporabi konfiguracija kanala, ki dopu¹èa naj¹ir¹o «realnoèasovno pasovno ¹irino» .

«Realnoèasovna obdelava» (6 7) pomeni obdelavo podatkov z raèunalni¹kim sistemom z zagotovitvijo zahtevane ravni storitve, kot funkcijo razpolo¾ljivih virov v okviru zagotovljenega odzivnega èasa, ne glede na obremenitev sistema, kadar je stimuliran od zunaj.

«Potrebno» (SOT 1-9), kakor se uporablja v zvezi s «tehnologijo» ali «programsko opremo» , se nana¹a samo na tisti dele¾ «tehnologije» ali «programske opreme» , ki je posebej nujen za doseganje ali izbolj¹anje zmogljivosti, znaèilnosti ali funkcij, ki so predmet nadzora. Tak¹na «potrebna» «tehnologija» ali «programska oprema» sta lahko porazdeljeni na razlièno blago.

«Loèljivost» (2) pomeni najmanj pomembni rezultat merilne naprave; pri digitalnih instrumentih je to najmanj pomembni bit (v zvezi z ANSI B-89.1.12).

«Robot» (2 8) je manipulacijski mehanizem za stalne ali sporadiène delovne operacije, ki lahko uporablja senzorje in ki:

a. je mnogofunkcionalen;

b. je zmo¾en name¹èanja ali usmerjanja materiala, delov, orodij ali posebnih naprav z uporabo razliènih gibov v tridimenzionalnem prostoru;

c. vsebuje tri ali veè servo naprav z zaprto ali odprto zanko, ki lahko vkljuèujejo tudi stopenjske motorje; in

d. ima «uporabniku pristopno programirljivost» v smislu metode poka¾em-ponovi ali v smislu elektronskega raèunalnika, ki je lahko tudi logièni krmilnik z mo¾nostjo programiranja, to je mo¾nostjo programiranja brez mehanskih posegov.

NAPOTILO: Gornja opredelitev ne zajema naslednjih naprav:

1. manipulacijski mehanizmi, ki se nadzorujejo le roèno/prek teleoperaterja;

2. manipulacijski mehanizmi za izvajanje stalnih korakov, ki so avtomatsko gibajoèe se naprave, delujejoèe v skladu z mehansko doloèenimi programiranimi gibi. Program je mehansko omejen z vnaprej doloèenimi ustavitvami, kakor so na primer zatièi ali naperki. Sosledje gibov in izbor poti ali kotov nista spremenljiva ali zamenljiva z mehanskimi, elektronskimi ali elektriènimi sredstvi;

3. mehansko krmiljeni manipulacijski mehanizmi za izvajanje razliènih korakov, ki so avtomatsko gibajoèe se naprave, delujoèe v skladu z mehansko doloèenimi programiranimi gibi. Program je mehansko omejen z vnaprej doloèenimi, vendar prilagodljivimi ustavitvami, kakor so na primer zatièi ali naperki. Soslednje gibov in izbor poti ali kotov sta spremenljiva v okviru fiksiranega programiranega vzorca. Spremembe ali modifikacije programiranega vzorca (npr. menjave zatièev ali naperkov) na eni ali veè oseh gibanja se izvajajo le prek mehanskih operacij;

4. manipulacijski mehanizmi brez servo nadzora za izvajanje razliènih korakov, ki so avtomatsko gibajoèe se naprave, delujoèe v skladu z mehansko fiksiranimi programiranimi gibi. Program je spremenljiv, vendar si koraki sledijo le po binarnem signalu iz mehansko fiksiranih elektriènih binarnih naprav ali prilagodljivih ustavitev;

5. nakladalni ¾erjavi, opredeljeni kot Kartezijski koordinatni manipulacijski sistemi, proizvedeni kot integralni del navpiènega sklopa skladi¹ènih ko¹ar in ki omogoèajo dosego blaga v tistih skladi¹ènih ko¹arah, ki so pripravljene za skladi¹èenje ali nadomestitev.

«Rotacijska atomizacija» (1) pomeni postopek redukcije curka ali bazena staljene kovine na drobce s premerom 50 mikrometrov ali manj z uporabo centrifugalne sile

«Roving» (1) je povez (navadno 12-120) pribli¾no vzporednih «konopcev» .

NAPOTILO: «Konopec» je povez «monofilamentov» (navadno veè kakor 200), urejenih pribli¾no vzporedno.

«Opletanje» (2) (out-of-true running) pomeni kro¾ni odmik med enim obratom glavne gredi, merjen na ploskvi, pravokotni na os gredi na toèki na zunanji ali notranji obraèajoèi se ploskvi, ki je predmet testiranja (v zvezi z ISO 230/1 1986, odstavek 5.61).

«Faktor lestvice» (¾irometra ali merilnika pospe¹ka) (7) pomeni razmerje med izhodno in vhodno spremembo, ki je predmet meritve. Faktor lestvice se navadno ocenjuje po nagibu ravne èrte, ki jo je mogoèe potegniti po metodi najmanj¹ega kota na podlagi vhodnih-izhodnih podatkov, dobljenih s cikliènim spreminjanjem vhodnega podatka prek obsega vhodnih podatkov.

«Èas umirjanja» (3) pomeni èas, potreben za bli¾ajoèo se oddajo elektriène energije znotraj polovice konène vrednosti, kadar gre za preklop med dvema stopnjama pretvornika.

«VL» pomeni «visokozmogljivostni laser» .

«Analizatorji signalov» (3) so aparati za merjenje in prikazovanje osnovnih lastnosti enofrekvenènih komponent mnogofrekvenènih signalov.

«Obdelava signala» (3 4 5 6) pomeni postopek obdelave od zunaj pridobljenih signalov-nosilcev informacij z algoritmi, kakor so èasovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali preoblikovanje med podroèji (npr. Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija).

«Programska oprema» (SOPO, povsod) je zbirka enega ali veè «programov» ali «mikroprogramov» , name¹èenih na katerem koli otipljivem izraznem mediju.

NAPOTILO: «Mikroprogram» pomeni zaporedje osnovnih navodil, shranjenih v posebnem shranjevalniku, katerih izvajanje povzroèi vpis njihovega sklica v register navodil.

«Izvorna koda» (ali izvorni jezik) (4 6 7 9) je dogovorjen izraz za enega ali veè postopkov, ki ga programski sistem lahko pretvori v obliko, katero oprema lahko izvede ( «objektna koda» (ali objektni jezik)).

«Vesoljsko plovilo» (7 9) so aktivni in pasivni sateliti in vesoljske sonde.

«Primerni za vesolje» (3 6) se nana¹a na proizvode, ki so zasnovani, izdelani in preizku¹eni za izpolnjevanje posebnih elektriènih, mehanskih ali okoljskih pogojev in ki se uporabljajo za lansiranje in razvoj satelitov ali leteèih sistemov za velike vi¹ine (100 km ali veè).

«Posebni fisijski materiali» (0) pomenijo: plutonij 239, uran 233, «uran, obogaten z izotopom urana 235 ali urana 233» , in kateri koli material, ki vsebuje navedena materiala.

«Specifièni modul» (0 1 9) je Youngov modul v paskalih, ekvivalent N/m2, deljeno s specifièno maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vla¾nosti (50 ± 5) %.

«Specifièna natezna trdnost» (0 1 9) je skrajna natezna trdnost v paskalih, ekvivalent N/m2, deljeno s specifièno maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vla¾nosti (50 ± 5) %.

«Hlajenje curka» (1) pomeni postopek «hitrega strjevanja» curka staljene kovine prek ohlajenega bloka, pri èemer nastane proizvod tipa luskin.

NAPOTILO: «Hitro strjevanje» je strjevanje staljenega materiala s hitrostjo prek 1000 K/s.

«Raz¹irjeni spekter» (5) je tehnika, pri kateri se usmerja energija razmeroma ozkega pasu komunikacijskega kanala prek veliko ¹ir¹ega energijskega spektra.

Radar «raz¹irjenega spektra» (6) - glej «©irjenje radarskega spektra» .

«Stabilnost» (7) pomeni standardni odklon (1 sigma) variacije posameznega parametra od njegove kalibrirane vrednosti, umerjene v stabilnih temperaturnih pogojih. Lahko je izra¾ena kot funkcija èasa.

«Dr¾ave, ki (ni) so èlanice Konvencije o kemiènem oro¾ju» (1), so tiste dr¾ave, za katere je (oziroma ni) Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopièenja in uporabe kemiènega oro¾ja zaèela veljati. (Glej www.opcw.org)

«Krmiljen s shranjenim programom» (2 3 8) pomeni krmiljeno z uporabo navodil, shranjenih v elektronskem shranjevalniku, ki jih lahko procesor izvaja za usmerjanje izvajanja prednastavljenih funkcij.

NAPOTILO: Naprava je lahko «krmiljena s shranjenim programom» ne glede na to, ali ima interni elektronski shranjevalnik ali pa elektronski shranjevalnik ni del naprave.

«Podlaga» (3) pomeni plast osnovnega materiala z medpovezanimi oblikami ali brez njih, na ali v katerem so name¹èene «nepovezane komponente» , integrirana vezja ali oboje.

NAPOTILO: 1: «Nepovezana komponenta» : loèeno pakirani «element vezja» z lastnimi zunanjimi povezavami.

NAPOTILO: 2: «Element vezja» : posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega vezja, kakor na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.

«Surovi substrati» (6) so monolitske komponente dimenzij, primernih za proizvodnjo optiènih elementov, kakor so ogledala ali optièna okna.

«Podenota toksina» (1) je strukturno in funkcionalno posamièna komponenta celotnega «toksina» .

«Superzlitine» (2 9) so zlitine na podlagi niklja, kobalta ali ¾eleza, katerih trdnost presega katero koli zlitino iz serije AISI 300, in to pri temperaturah nad 922 K (649 °C) v hudih okoljskih in delovnih pogojih.

«Superprevodni» (1 3 6 8) so materiali, to je kovine, zlitine ali spojine, ki lahko izgubijo vso elektrièno upornost, to je, ki lahko ohranijo neomejeno elektroprevodnost in prevajajo zelo velike elektriène tokove, ne da bi pri tem pri¹lo do d¾ulskega ogrevanja.

NAPOTILO: «Superprevodni¹ko» stanje materiala se v posamiènih primerih oznaèuje s «kritièno temperaturo» , s kritiènim magnetnim poljem, ki je funkcija temperature, in s kritièno tokovno gostoto, ki je pravzaprav funkcija magnetnega polja in temperature.

«Visokozmogljivostni laser» ( «VL» ) (6) pomeni «laser» , sposoben oddajati (v celoti ali po poljubno velikih kolièinskih delih) izhodno energijo prek 1 kJ znotraj razdalje 50 m ali ki ima povpreèno ali CW moè prek 20 kW.

«Superplastièno oblikovanje» (1 2) pomeni postopek deformiranja, ki uporablja segrevanje za kovine, za katere je navadno znaèilna nizka stopnja raztezanja (manj kakor 20 %) kot toèka lomljivosti pri sobni temperaturi pri obièajnih preskusih razteznosti, èesar namen je doseèi podalj¹anja, ki so vsaj za dvakrat veèja od prej navedenih vrednosti.

«Simetrièni algoritem» (5) je kriptografski algoritem, ki uporablja isti kljuè za enkripcijo, pa tudi za dekripcijo.

NAPOTILO: Obièajna uporaba «simetriènih algoritmov» je zaupnost podatkov.

«Sistemske sledi» (6) so obdelana, medsebojno povezana (zdru¾itev radarskih podatkov cilja in polo¾aja po naèrtu letenja) in osve¾ena poroèila o polo¾aju letala med letenjem, ki so na razpolago kontrolorjem centrov za kontrolo letenja.

«Raèunalnik s sistoliènimi zaporedji» (4) je raèunalnik, pri katerem lahko uporabnik tok in modifikacijo podatkov dinamièno nadzoruje na ravni integriranega vezja.

«Trak» (1) je material iz prepletenih ali neusmerjenih «monofilamentov» , «vlaken» , «rovingov» , «pramenov» ali «prej» itn., navadno prevleèenih s smolo.

NAPOTILO: «Konopec» je povez «monofilamentov» (navadno veè kakor 200), urejenih pribli¾no vzporedno.

«Tehnologija» (SOT, OJT, povsod) pomeni specifiène informacije, potrebne za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» blaga. Te informacije imajo obliko «tehniènih podatkov» ali «tehniène pomoèi» .

NAPOTILO: 1: «Tehnièna pomoè» lahko nastopa v obliki storitev uvajanja, teèajev, usposabljanja, prena¹anja delovnih izku¹enj in svetovanja in lahko vsebuje tudi prenos «tehniènih podatkov» .

NAPOTILO: 2: «Tehnièni podatki» so lahko v obliki skic, naèrtov, diagramov, modelov, formul, tabel, in¾enirskega oblikovanja in specifikacij, priroènikov ali navodil, natisnjenih ali posnetih na druge medije ali naprave, kakor so diskete, trakovi, spomini samo za branje.

«Nihajno vreteno» (2) pomeni vreteno, ki je nosilec orodja in ki med strojnim postopkom spreminja kotni polo¾aj njenega sredi¹èa glede na druge osi.

«Èasovna konstanta» (6) je èas, ki ga rahlo vzbujeno sredstvo potrebuje, da dose¾e izkoristek 1-1/e-kratno vi¹ino konène vrednosti (tj. 63 % konène vrednosti).

«Èasovno modulirani ultra ¹iroki pas» (5) pomeni tehniko, s katero se zelo kratki, natanèno èasovno nadzorovani radiofrekvenèni impulzi modulirajo s komunikacijskimi podatki, tako da se spreminjajo polo¾aji impulzov (obièajno se to imenuje modulacija impulznega polo¾aja, PPM), se kanalizirajo ali preme¹ajo v skladu s kodami pseudonakljuènega niza preko PPM, nato pa oddajajo in sprejmejo neposredno, brez uporabe nosilnih frekvenc, zaradi èesar imajo izredno nizko spektralno gostoto moèi v ultra ¹irokem frekvenènem pasu. Znan je tudi kot impulzni radio.

«Celovito vodenje leta» (7) je avtomatska kontrola spremenljivk stanja «zrakoplova» in smeri letenja, katere namen je uskladiti cilje misije z realnoèasovnimi spremembami podatkov glede ciljev, tveganj ali drugih «zrakoplovov» .

«Skupna stopnja digitalnega prenosa» (5) pomeni skupno ¹tevilo binarnih znakov (bitov), vkljuèno s kodiranjem linije, v èasovni enoti, ki preteèe med ustrezno napravo in sistemom za digitalni prenos.

NAPOTILO: Glej tudi «stopnja digitalnega prenosa» .

«Pramen» (1) je navadno pribli¾no vzporeden povez «monofilamentov» .

«Toksini» (1 2) pomenijo toksine v obliki nasilno izoliranih preparatov ali me¹anic, ne glede na naèin njihove proizvodnje, razen toksinov v kontaminantih drugih materialov, kakor so na primer patolo¹ki vzorci, pridelki, ¾ivila ali semena «mikroorganizmov» .

«Transferni laser» (6) pomeni «laser» , pri katerem se laserske vrste spodbudijo s prenosom energije s kolizijo nelaserskih vrst atomov ali molekul in laserskih vrst atomov ali molekul.

«Nastavljiv» (6) pomeni zmo¾nost «laserja» , da deluje neprekinjeno na vseh valovnih dol¾inah prek obsega veè «laserskih» prehodov. «Laser» , ki lahko ustvarja razliène izbirne linije z nepovezanimi valovnimi dol¾inami v sklopu enega «laserskega» prehoda, se ne pojmuje za «nastavljivega» .

«Uran, obogaten z izotopom 235 ali 233» (0) pomeni uran, ki vsebuje izotop urana 235, urana 233 ali oba, in to v tolik¹ni kolièini, da je obogatitveno razmerje med vsoto navedenih izotopov in izotopa urana 238 veèje od razmerja med izotopom urana 235 in izotopom urana 238, kakor se pojavlja v naravnem stanju (izotopsko razmerje 0,72 - odstotno).

«Uporaba» (SOT, OJT, povsod) pomeni opravilo, vgradnjo (vkljuèno z vgradnjo na licu mesta), vzdr¾evanje (preverjanje), popravilo, tehnièni pregled in obnavljanje.

«Uporabniku dostopna programirljivost» (6) pomeni lastnost, ki omogoèa uporabniku vstaviti, modificirati ali nadomestiti «programe» , razen v smislu:

a. fiziène spremembe vezja ali medpovezav; ali

b. namestitve funkcionalnih nadzorov, vkljuèno z vnosom parametrov.

«Vakcina» (1) je medicinski proizvod v farmacevtski sestavi, ki ima dovoljenje regulativnih organov iz dr¾ave proizvajalke ali uporabnice, oziroma ima njihovo dovoljenje za promet ali klinièni preskus, katerega namen je simulirati za¹èitne imunolo¹ke odzive èloveka in ¾ivali za prepreèitev bolezni pri osebah ali ¾ivalih, ki ga dobivajo.

«Vakuumska atomizacija» (1) je postopek redukcije curka staljene kovine na drobce premera 500 mikrometrov ali manj z uporabo hitre sprostitve plina, izpostavljenega vakuumu.

«Spremenljiva geometrija aerodinamiènega profila» (7) se nana¹a na uporabo spu¹èanja in dvigovanja koniènih loput ali jezièkov ali vodenja koniènih reber ali nosnega sto¾era, katerih polo¾aj je mogoèe med letom krmiliti.

«Preja» (1) je povez zavitih «konopcev» .

NAPOTILO: «Konopec» je povez «monofilamentov» (navadno veè kakor 200), urejenih pribli¾no vzporedno.

ZAÈETNICE IN OKRAJ©AVE, UPORABLJENE V TEJ PRILOGI

Zaèetnico ali okraj¹avo, uporabljeno kot opredeljen pojem, je mogoèe najti v besedilu «Opredelitve pojmov uporabljenih v tej prilogi» .

>TABELPOSITION>

SKUPINA 0

JEDRSKI MATERIALI, OBJEKTI IN OPREMA

0A Sistemi, oprema in komponente

0A001 «Jedrski reaktorji» in posebej izdelana oprema ter sestavni deli zanjo:

a. «jedrski reaktorji» , ki so zmo¾ni vzdr¾evati nadzorovano, samovzdr¾evano veri¾no cepitveno jedrsko reakcijo;

b. kovinske posode ali njihovi glavni tovarni¹ko izdelani deli, ki so posebej izdelani ali izdelani tako, da lahko vsebujejo sredico «jedrskega reaktorja» , vkljuèno z glavo reaktorske tlaène posode;

c. oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana za vstavljanje ali preme¹èanje goriva v «jedrskem reaktorju» ;

d. kontrolne palice, ki so posebej konstruirane ali izdelane za nadzor cepitvenega procesa v «jedrskem reaktorju» , vkljuèno s podpornimi in obesnimi deli ter pogonskimi mehanizmi in vodili za kontrolne palice;

e. tlaène cevi, ki so posebej konstruirane ali izdelane za vstavitev gorivnih elementov in primarnega hladila v «jedrskem reaktorju» pri delovnem tlaku nad 5,1 MPa;

f. kovinski cirkonij in cirkonij v zlitinah, v obliki cevi ali snopov cevi, kjer je masno razmerje med hafnijem in cirkonijem manj¹e od 1:500, in ki so posebej konstruirane ali izdelane za uporabo v «jedrskih reaktorjih» ;

g. èrpalke, ki so posebej konstruirane ali izdelane za kro¾enje primarnega hladila v «jedrskih reaktorjih» ;

h. «notranji deli jedrskega reaktorja» , ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v «jedrskih reaktorjih» , vkljuèno z nosilnimi stebri za sredico, gorilnimi kanali, termiènimi ¹èiti, loputami, mre¾nimi podpornimi plo¹èami sredice reaktorja in me¹alnimi plo¹èami;

Opomba: Pojem «notranji deli jedrskega reaktorja» v toèki 0A001.h. pomeni kateri koli glavni element znotraj reaktorske posode, ki ima eno ali veè pomo¾nih nalog, kakor je na primer podpora sredice, vzdr¾evanje polo¾aja gorivnih elementov, usmerjanje toka primarnega hladila, zagotavljanje radiacijske za¹èite za reaktorsko posodo in omogoèanje postavitve merilnih instrumentov v sredici.

i. toplotni izmenjevalniki (uparjalniki), ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v primarnem hladilnem sredstvu «jedrskega reaktorja» ;

j. instrumenti za detekcijo nevtronov in merilni instrumenti, ki so posebej konstruirani ali izdelani za doloèanje nevtronskega toka v sredici «jedrskega reaktorja» .

0B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

0B001 Obrat za loèevanje izotopov «naravnega urana» , «osiroma¹enega urana» in «posebnih cepljivih materialov» in posebej konstruirana ali izdelana oprema in njeni sestavni deli:

a. obrati, ki so posebej izdelani ali izdelani za loèevanje izotopov «naravnega urana» , «osiroma¹enega urana» in «posebnih cepljivih materialov» , so:

1. obrat za loèevanje s plinsko centrifugo;

2. obrat za loèevanje s plinsko difuzijo;

3. obrat za aerodinamièno loèevanje;

4. obrat za loèevanje s kemièno izmenjavo;

5. obrat za loèevanje z ionsko izmenjavo;

6. obrat za «lasersko» loèevanje izotopov v atomski pari (AVLIS);

7. obrat za «lasersko» loèevanje izotopov v molekularni pari (MLIS);

8. obrat za loèevanje s plazmo;

9. obrat za elektromagnetno loèevanje;

b. plinske centrifuge ter sklopi in sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za postopke loèevanja v plinskih centrifugah, so:

Opomba: Pojem «materiali z velikim razmerjem med trdnostjo in gostoto» v toèki 0B001.b pomeni katerega koli od naslednjih materialov:

a. martenzitno jeklo z natezno trdnostjo najmanj 2050 MPa ali veè;

b. aluminijeve zlitine z natezno trdnostjo najmanj 460 MPa ali veè; ali

c. «vlaknene ali nitaste materiale» s «specifiènim modulom» veè kakor 3,18 × 106 m in s «specifièno natezno trdnostjo» veè kakor 76,2 × 103 m;

1. plinske centrifuge;

2. celoviti sklopi rotorjev;

3. cevi za rotorje, ki so posebej izdelani tankostenski valji debeline 12 mm ali manj, s premerom od 75 do 400 mm, ki so izdelani iz «materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto» ;

4. obroèi ali spojke z debelino stene do 3 mm in s premerom od 75 mm do 400 mm, ki so izdelani za lokalno podporo rotorskih cevi ali za zaporedno povezavo veè rotorskih cevi in so izdelani iz «materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto» ;

5. lopute s premerom od 75 do 400 mm, ki se vgrajujejo v notranjost rotorskih cevi in so izdelane iz «materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto» ;

6. konèniki s premerom od 75 do 400 mm, ki so izdelani za tesnjenje obeh koncev rotorskih cevi in so iz «materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto» ;

7. magnetni viseèi le¾aji iz obroèastega magneta, ki visi v ohi¹ju z du¹ilnim sredstvom, pri èemer je ohi¹je za¹èiteno ali izdelano iz «materialov, odpornih proti koroziji z UF6 » , magnet pa je spojen z osjo ali drugim magnetom, pritrjenim na zgornji konènik rotorske cevi;

8. posebej izdelani centrirni skodelièasti le¾aji, ki so pritrjeni na du¹ilne elemente bla¾ilnika;

9. molekularne èrpalke, ki so sestavljene iz valjev z notranje strojno obdelanimi ali izvrtanimi spiralnimi utori in notranje strojno obdelanimi izvrtinami;

10. obroèasti statorji motorjev za veèfazne AC histerezne (ali magnetno uporovne) motorje, ki sinhronizirano delujejo v vakuumu, v frekvenènem obmoèju od 600 do 2000 Hz in z razponom moèi od 50 do 1000 VA;

11. ohi¹ja in sprejemni deli centrifug za vgradnjo cevi rotorjev plinskih centrifug, ki sestojijo iz togega valja z debelino stene do 30 mm in z zelo natanèno obdelavo obeh koncev in so izdelani iz «materialov, odpornih ali za¹èitenih proti koroziji z UF6 » ;

12. odvodne cevi z notranjim premerom do 12 mm, za odvajanje plina UF6 iz rotorske cevi centrifuge, ki delujejo po principu Pitotove cevi in so izdelane iz «materialov, odpornih ali za¹èitenih proti koroziji z UF6 » ;

13. frekvenèni pretvorniki (konverterji ali inverterji), posebej konstruirani ali izdelani za oskrbovanje statorjev elektromotorjev, ki se uporabljajo pri procesu obogatitve s plinskimi centrifugami, in tudi sestavni deli tak¹nih pretvornikov, ki imajo vse naslednje znaèilnosti:

a. veèfazni izhod s frekvencami od 600 do 2000 Hz;

b. frekvenèno krmiljenje bolj¹e od 0,1 %,

c. harmonièno popaèenje manj kakor 2 %; in

d. izkoristek nad 80 %;

c. oprema in sestavni deli, posebej izdelani in pripravljeni za postopek loèevanja s plinsko difuzijo:

1. pregrade za difuzijo plinov, narejene iz poroznega kovinskega, polimernega ali keramiènega «materiala, odpornega proti koroziji z UF6 » , in z velikostjo por od 10 do 100 nm, debeline najveè 5 mm, cevaste oblike in s premerom najveè 25 mm;

2. ohi¹ja difuzorjev plina, izdelana iz «materialov, odpornih ali za¹èitenih proti koroziji z UF6 » ;

3. kompresorji (izpodrivni, centrifugalni in aksialni) ali puhala s sesalno zmogljivostjo najmanj 1 m3/UF6 /min in izotopnim tlakom do 666,7 kPa, izdelani iz «materialov, odpornih ali za¹èitenih proti koroziji z UF6 » ;

4. tesnila rotacijskih gredi, namenjena za kompresorje ali puhala, ki so navedeni v toèki 0B001.c.3. in izdelani tako, da v notranjost kompresorja ne vdre veè kakor 1000 cm3 vmesnega plina na minuto;

5. toplotni izmenjevalniki, izdelani iz aluminija, bakra, niklja ali zlitin z najmanj 60 ute¾nih odstotkov niklja ali s kombinacijo teh kovin za obloge cevi, izdelani za delovanje v podroèju pod atmosferskim tlakom, pri èemer je tlaèna izguba zaradi pu¹èanja manj¹a od 10 Pa/h pod tlaèno razliko 100 kPa;

6. posebni zaporni in regulacijski ventili, ki so izdelani iz «materialov, odpornih proti koroziji z UF6 » , ali z njimi za¹èiteni, s premerom od 40 do 1500 mm;

d. oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za postopek aerodinamiènega loèevanja, so:

1. loèevalne ¹obe, ki imajo re¾asto ukrivljene kanale s krivinskim polmerom, manj¹im od 1 mm, in so odporne proti koroziji z UF6 ter imajo pri izstopu iz ¹obe ostro rezilo, ki razdeli izstopajoèi plin na dva tokova;

2. valjaste ali koniène cevi s tangencialnim vstopom medija (vrtinène cevi), ki so izdelane iz «materialov, odpornih proti koroziji z UF6 » , ali so z njimi za¹èitene, s premerom od 0,5 do 4 cm ter razmerjem med dol¾ino in premerom 20:1 ali manj, z eno ali veè tangencialnimi vstopnimi odprtinami;

3. kompresorji (izpodrivni, centrifugalni in aksialni) ali puhala s sesalno zmogljivostjo najmanj 2 m3 UF6 /min, so izdelani iz «materialov, odpornih ali za¹èitenih proti koroziji z UF6 » , vkljuèno z osnimi tesnili;

4. toplotni izmenjevalniki, izdelani iz «materialov, odpornih ali za¹èitenih proti koroziji z UF6 » ;

5. ohi¹ja elementov za aerodinamièno loèevanje, izdelana iz «materialov, odpornih ali za¹èitenih proti koroziji z UF6 » , v katera se vgrajujejo vrtinène (vortex) cevi ali loèevalne ¹obe;

6. ventili z mehom, izdelani iz «materialov, odpornih ali za¹èitenih proti koroziji z UF6 » , s premerom od 40 do 1500 mm;

7. procesni sistemi za loèevanje UF6 od nosilnega plina (vodik ali helij) do dele¾a UF6 na manj kakor 1 ppm, ki vkljuèujejo:

a. kriogene toplotne izmenjevalnike in kriogene loèevalnike za temperature 153 K (- 120 °C) ali manj;

b. kriogene hladilne enote za temperature 153 K (- 120 °C) ali manj;

c. loèevalne ¹obe ali vrtinène cevi za loèevanje UF6 od nosilnega plina;

d. hladne plasti za UF6 za temperature 253 K (- 20 °C) ali manj;

e. oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek loèevanja s kemièno izmenjavo, in so:

1. pulzne kolone za hitro izmenjavo v sistemu tekoèe-tekoèe, v katerih se raztopine zadr¾ujejo do 30 sekund in so odporne proti koncentrirani solni kislini (izdelane ali za¹èitene so npr. iz primernih plastiènih materialov, kakor so polimeri na osnovi fluorogljikov ali steklo);

2. centrifugalni kontaktorji za hitro izmenjavo v sistemu tekoèe-tekoèe, v katerih se raztopine zadr¾ujejo do 30 sekund in so odporne proti koncentrirani solni kislini (izdelani ali za¹èiteni so npr. iz primernih plastiènih materialov, kakor so polimeri na osnovi fluorogljikov ali steklo);

3. celice za elektrokemièno redukcijo, ki so odporne proti koncentrirani solni kislini in so namenjene za redukcijo urana iz enega v drugo valentno stanje;

4. oprema za preskrbovanje elektrokemiènih redukcijskih celic z U+4 iz organske faze, ki je izdelana ali za¹èitena s primernim materialom (steklo, polimeri fluorogljika, polifenilsulfat, polietersulfon in s smolo impregnirani grafit), in deli, ki prihajajo v stik z medijem;

5. sistemi za pripravo vhodnih komponent za proizvodnjo raztopine uranovega klorida visoke èistote, ki so sestavljeni iz opreme za raztapljanje, solventno ekstrakcijo in/ali iz opreme za ionsko izmenjavo v procesu èi¹èenja in iz elektrolitskih celic za redukcijo urana U+6 ali U+4 v U+3;

6. sistemi za oksidacijo urana iz U+3 v U+4;

f. oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek loèevanja s kemièno izmenjavo, in so:

1. visokoaktivne smole ionsko-izmenjalne smole, zrnate ali porozne makromre¾aste smole, v katerih so aktivne skupine za kemièno izmenjavo omejene na povr¹ino neaktivne porozne nosilne strukture, druge kompozitne strukture v kakr¹ni koli primerni obliki, vkljuèno z delci ali vlakni premera 0,2 mm ali manj, ki so odporne proti koncentrirani solni kislini in so pripravljene tako, da imajo razpolovni èas izmenjave manj¹i kakor 10 sekund, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C);

2. kolone za ionsko izmenjavo (valjaste) s premerom nad 1000 mm, ki so izdelane iz materialov, odpornih proti koncentrirani solni kislini (npr. titan ali fluorogljikova plastika), ali so za¹èitene z njimi, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C) in tlakih nad 0,7 MPa;

3. povratni sistemi osnovani na ionski izmenjavi (kemièni ali elektrokemièni oksidacijski ali redukcijski sistemi) za regeneriranje redukcijskih ali oksidacijskih snovi, ki se uporabljajo v posameznih stopnjah obogatitve urana z ionsko izmenjavo;

g. oprema in sestavni deli, posebej konstruirani ali izdelani za «lasersko» loèevanje v atomski pari (AVLIS):

1. pasovne ali skenirne elektronske pu¹ke, ki oddajajo elektronske curke z moèjo, ki zna¹a na tarèi veè kakor 2,5 kW/cm, namenjene za uporabo v sistemih za uparjevanje urana;

2. sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom ali s talinami njegovih zlitin, sestavljeni iz talilnih loncev, izdelanih iz primernih materialov, odpornih proti koroziji in visokim temperaturam (npr. tantal, grafit s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz oksidov redkih zemelj ali njihovih zmesi), ali za¹èitenih z njimi, in iz opreme za hlajenje talilnih loncev;

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOÈKO 2A225.

3. sistemi za zbiranje obogatenega in osiroma¹enega urana, izdelani ali oblo¾eni z materiali, odpornimi proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim ali tekoèim kovinskim uranom, kakor sta na primer grafit s prevleko iz itrija ali tantal;

4. ohi¹ja loèevalnikov (valjaste ali pravokotne posode) za namestitev izvora uparjenega kovinskega urana, elektronskega topa in sistema za zbiranje obogatenega in osiroma¹enega urana;

5. «laserji» ali «laserski» sistemi za loèevanje uranovih izotopov s stabilizatorjem frekvenènega spektra, za delovanje v dalj¹em èasovnem obdobju;

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOÈKI 6A005 IN 6A205.

h. oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za molekularno «lasersko» izotopsko loèevanje (MLIS) ali za kemijske reakcije z izotopsko selektivno lasersko aktivacijo (CRISLA), so:

1. nadzvoène ekspanzijske ¹obe, ki so namenjene za hlajenje me¹anice UF6 in nosilnega plina do temperature 150 K (- 123 °C) ali manj ter so izdelane iz «materialov, odpornih proti koroziji z UF6 » ;

2. zbiralniki produktov uranovega pentafluorida (UF5 ), ki so sestavljeni iz filtra, udarnega ali ciklonskega zbiralnika ali iz kombinacije obeh in so izdelani iz «materialov, odpornih proti koroziji z UF5 /UF6 » ;

3. kompresorji, ki so izdelani iz «materialov, odpornih proti koroziji z UF6 » , ali za¹èiteni z njimi, in osna tesnila;

4. oprema za fluoriranje trdnega UF5 v plinasti UF6 ;

5. sistemi za loèevanje UF6 od nosilnega plina (npr. du¹ik ali argon), ki vkljuèujejo:

a. kriogene toplotne izmenjevalnike in kriogene loèevalnike za temperature 153 K (- 120 °C) ali manj;

b. kriogene hladilne enote za temperature 153 K (- 120 °C) ali manj;

c. hladne plasti za UF6 za temperature 253 K (- 20 °C) ali manj;

6. «laserji» ali «laserski» sistemi za loèevanje uranovih izotopov s stabilizatorjem frekvenènega spektra, za delovanje v dalj¹em èasovnem obdobju;

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOÈKI 6A005 IN 6A205.

i. oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za loèevanje s plazmo:

1. generatorji mikrovalov in antene za ustvarjanje ali pospe¹evanje ionov, z izhodno frekvenco nad 30 GHz in s povpreèno izhodno moèjo nad 50 kW;

2. radiofrekvenène tuljave za vzbujanje ionov pri frekvencah nad 100 kHz, ki delujejo s povpreèno moèjo nad 40 kW;

3. sistemi za generiranje uranove plazme;

4. sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom ali z uranovimi zlitinami, sestavljeni iz talilnih loncev, ki so izdelani iz primerih materialov, odpornih proti koroziji in visokim temperaturam (npr. tantal, grafit s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz oksidov redkih zemelj ali njihove zmesi), ali za¹èiteni z njimi, in iz opreme za hlajenje talilnih loncev;

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOÈKO 2A225.

5. zbiralniki obogatenega in osiroma¹enega urana, izdelani iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim uranom, kakor sta na primer grafit s prevleko iz itrija ali tantal, ali za¹èiteni z njimi;

6. ohi¹ja loèevalnikov (valjasti), izdelana iz primernega nemagnetnega materiala (npr. nerjavno jeklo), v katere se namestijo izvor plazme, radiofrekvenèna tuljava in zbiralniki obogatenega in osiroma¹enega urana;

j. oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za elektromagnetno loèevanje:

1. enojni ali veèkratni izvori ionov, ki so sestavljeni iz izvora pare, ionizatorja in pospe¹evalnika ionskega curka in izdelani iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit, nerjavno jeklo ali baker) ter so sposobni zagotavljati ionski curek s tokom najmanj 50 mA;

2. zbiralne plo¹èe z dvema ali veè zarezami in ¾epi, namenjene za zbiranje ionskih curkov obogatenega ali osiroma¹enega urana in izdelane iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit ali nerjavno jeklo);

3. vakuumska ohi¹ja elektromagnetnih loèevalnikov urana, izdelana iz primernih nemagnetnih materialov (npr. nerjavno jeklo) in izdelana za obratovanje pri tlaku 0,1 Pa ali manj;

4. magneti s premerom nad 2 m;

5. viri visoke napetosti za izvore ionov, ki izpolnjujejo vse naslednje lastnosti:

a. sposobnost neprekinjenega delovanja;

b. izhodna napetost najmanj 20000 V;

c. jakost izhodnega toka najmanj 1 A; in

d. regulacija napetosti, ki je bolj¹a kakor 0,01 % v èasovnem obdobju 8 ur.

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOÈKO 3A227.

6. viri napajanja magnetov (generatorji enosmernega toka z veliko moèjo) z vsemi naslednjimi lastnostmi:

a. neprekinjeno proizvajanje izhodnega toka najmanj 500 A, pri napetosti najmanj 100 V; in

b. regulacijo napetosti ali toka, bolj¹o od 0,01 % v èasovnem obdobju 8 ur.

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOÈKO 3A226.

0B002 Pomo¾ni sistemi, oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za obrat za loèevanje izotopov, ki je opisan v toèki 0B001, in so izdelani iz «materialov, odpornih ali za¹èitenih proti koroziji z UF6 » , so:

a. napajalni avtoklavi, peèi ali sistemi, za napajanje procesa obogatitve z UF6 ;

b. desublimatorji ali hladne pasti za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;

c. postaje za shranjevanje obogatenega ali osiroma¹enega UF6 v vsebnike;

d. postaje za utekoèinjenje ali strjevanje, ki se uporabljajo za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem, ohlajanjem in pretvorbo UF6 v tekoèe ali trdno stanje;

e. cevni sistemi in zbiralni sistemi, ki so posebej izdelani za delo z UF6 znotraj plinsko difuzijskih, centrifugalnih ali aerodinamiènih kaskad;

f. 1. vakuumski zbiralniki-razvodniki ali vakuumske glave s sesalnim pretokom 5 m3/min ali veè; ali

2. vakuumske èrpalke, ki so posebej izdelane za delovanje v atmosferi, ki vsebuje UF6 ;

g. UF6 masni spektrometri/ionski izvori, ki so posebej konstruirani ali izdelani za neposredno vzorèenje iz plinastega pretoka vstopnega, obogatenega ali osiroma¹enega UF6 in imajo vse naslednje lastnosti:

1. enotno loèljivost za atomske mase nad 320;

2. ionske izvore, ki so izdelani iz nikroma ali monela ali z njima prevleèeni ali ponikljani;

3. ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja; in

4. zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

0B003 Obrat za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen:

a. sistemi za pretvorbo koncentrata uranove rude v UO3 ;

b. sistemi za pretvorbo UO3 v UF6 ;

c. sistemi za pretvorbo UO3 v UO2 ;

d. sistemi za pretvorbo UO2 v UF4 ;

e. sistemi za pretvorbo UF4 v UF6 ;

f. sistemi za pretvorbo UF4 v kovinski uran;

g. sistemi za pretvorbo UF6 v UO2 ;

h. sistemi za pretvorbo UF6 v UF4 ;

i. sistemi za pretvorbo UO2 v UCl4 .

0B004 Obrat za pridobivanje ali koncentriranje te¾ke vode, devterija iz devterijevih spojin ter posebej konstruirana ali izdelana oprema in sestavni deli zanjo:

a. obrat za proizvodnjo te¾ke vode, devterija ali devterijevih spojin:

1. obrat na principu izmenjave voda - vodikov sulfid;

2. obrat na principu izmenjave amonijak - vodik;

b. oprema in sestavni deli so:

1. stolpi za izmenjavo voda - vodikov sulfid, ki so izdelani iz kakovostnega ogljikovega jekla (kakor je npr. ASTM A516), s premerom od 6 do 9 m, za obratovanje pri tlakih, ki so veèji ali enaki 2 Mpa, in z dopustno korozijo 6 mm ali veè;

2. nizkotlaèna (tj. 0,2 MPa) enostopenjska centrifugalna puhala ali kompresorji za kro¾enje vodikovega sulfida (tj. plina z veè kakor 70 % H2 S), z zmogljivostjo pretoka, veèjega ali enakega 56 m3/sekundo, pri delovnem tlaku, veèjem ali enakem 1,8 Mpa, in tesnili za obratovanje v okolju z mokrim H2 S;

3. stolpi za izmenjavo amonijak - vodik, ki so visoki vsaj 35 m, s premerom od 1,5 do 2,5 m, za obratovanje pri tlakih nad 15 MPa;

4. notranji deli stolpov, vkljuèno s stopenjskimi kontaktorji in stopenjskimi èrpalkami, vkljuèno s potopnimi, za pridobivanje te¾ke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak - vodik;

5. razgrajevalniki amonijaka, z delovnim tlakom vsaj 3 MPa za pridobivanje te¾ke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak - vodik;

6. infrardeèi absorpcijski analizatorji za neposredno analizo razmerja med vodikom in devterijem pri koncentracijah devterija najmanj 90 %;

7. katalitski gorilniki za pretvorbo obogatenega plinastega devterija v te¾ko vodo z izmenjevalnim postopkom amonijak - vodik;

8. celotni sistemi nadgradnje ali kolone za nadgradnjo za proces obogatitve te¾ke vode na koncentracijo devterija, ki se uporablja v reaktorjih.

0B005 Obrat, posebej konstruiran za proizvodnjo gorivnih elementov za «jedrske reaktorje» in posebej izdelana ali pripravljena oprema zanj.

Opomba: Obrat za proizvajanje gorivnih elementov za «jedrske reaktorje» vkljuèuje opremo, ki:

a. navadno prihaja v neposredni stik s proizvodnjo jedrskega materiala ali pa ga neposredno krmili;

b. neprodu¹no zatesni jedrske materiale v oblogo (srajèko);

c. preverja integriteto oblog (srajèk) zvara; ali

d. 0B006

0B006 Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz «jedrskih reaktorjev» in posebej konstruirana ali izdelana oprema zanj.

Opomba: Toèka 0B006 vkljuèuje:

a. obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz «jedrskih reaktorjev» , vkljuèno z opremo, pa tudi sestavnimi deli, ki navadno pridejo v neposredni stik z obsevanim gorivom, veèjo kolièino jedrskega materiala in cepitvenimi produkti in jih neposredno krmilijo;

b. stroje za sekanje in drobljenje gorivnih elementov, ki so daljinsko upravljani in so namenjeni za rezanje, sekanje in drobljenje obsevanih gorivnih elementov, sve¾njev ali palic iz «jedrskih reaktorjev» ;

c. kritièno varne posode za raztapljanje (npr. posode majhnega premera, okrogle ali plo¹èaste oblike), posebej konstruirane ali izdelane za raztapljanje obsevanega goriva iz «jedrskih reaktorjev» , ki so odporne proti vroèim, moèno korozivnim tekoèinam in omogoèajo polnjenje in vzdr¾evanje na daljavo;

d. solventne protitoène ekstraktorje in opremo za postopek ionske izmenjave, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega «naravnega urana» , «osiroma¹enega urana» ali «posebnih cepljivih materialov» ;

e. posode za shranjevanje kemikalij, ki so varne pred kritiènostjo in so odporne proti koroziji z du¹ikovo kislino;

Opomba: Posode za shranjevanje imajo lahko naslednje lastnosti:

1. stene ali notranje dele z najmanj 2 odstotkoma borovega ekvivalenta (raèunano na vse sestavne elemente, kakor so opredeljeni v opombi k toèki 0C004);

2. najveèji premer 175 mm za valjaste oblike; ali

3. najveèja ¹irina 75 mm za plo¹èate ali okrogle oblike;

f. instrumentacija za nadzor procesov, ki je posebej konstruirana ali izdelana za nadzor in kontrolo v obratih za predelavo obsevanega «naravnega urana» , «osiroma¹enega urana» ali «posebnih fisijskih materialov» .

0B007 Obrat za pretvorbo plutonija in pripadajoèa oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena v ta namen:

a. sistemi za pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev oksid;

b. sistemi za pridobivanje kovinskega plutonija.

0C Materiali

0C001 «Naravni uran» ali «osiroma¹eni uran» ali torij v obliki kovine, zlitine, kemiènih spojin ali koncentratov in kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali veè prej na¹tetih materialov;

Opomba: Predmet nadzora v toèki 0C001 niso:

a. ¹tirje grami ali manj «naravnega urana» ali «osiroma¹enega urana» , ki je v senzorjih merilnih instrumentov;

b. «osiroma¹eni uran» , proizveden posebej za naslednje civilne nejedrske namene:

1. za¹èito pred sevanjem;

2. embala¾o;

3. obte¾itev, pri èemer masa ni veèja kakor 100 kg;

4. protiute¾i, pri èemer masa ni veèja kakor 100 kg;

c. zlitine, ki vsebujejo manj kakor 5 % torija;

d. keramièni proizvodi, ki vsebujejo torij in ki niso bili izdelani za jedrsko uporabo.

0C002 «Posebni cepljivi materiali»

Opomba: Èe masa materiala, uporabljenega v senzorjih merilnih instrumentov, zna¹a 4 «efektivne grame» ali manj, material ni predmet nadzora v toèki 0C002.

0C003 Devterij, te¾ka voda (devterijev oksid) in druge devterijeve spojine ter me¹anice in raztopine, ki vsebujejo devterij in v katerih je izotopsko razmerje med devterijem in vodikom veèje od 1:5000.

0C004 Grafit jedrske kakovosti, s èistoto manj kakor 5 ppm «ekvivalentov bora» in z gostoto nad 1,5 g/cm3.

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOÈKO 1C107.

Opomba 1: Predmet nadzora v toèki 0C004 niso:

a. izdelki iz grafita z maso manj kakor 1 kg, razen tistih, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v jedrskih reaktorjih;

b. grafitni prah.

Opomba 2: V smislu toèke 0C004 je doloèen «ekvivalent bora» (BE) kot vsota BEZ za neèistoèe (razen BEogljik , ker ogljik ne velja za neèistoto), pri èemer je:

BEz (ppm) = CF × koncentracija elementa Z v ppm;

pri èemer je CF pretvorbeni faktor = σ>ISO_2>ZAB>ISO_7>σ>ISO_2>BAZ

in sta >ISO_7>σ>ISO_2>B in >ISO_7>σ>ISO_2>Z reakcijska preseka za zajetje termiθnih nevtronov (v barnih) naravnega bora in elementa Z; AB in AZ sta atomski masi naravnega bora in elementa Z.

0C005 Posebej izdelane spojine ali praΉkaste snovi za proizvodnjo plinskih difuzijskih pregrad, ki so odporne proti koroziji z UF6 (npr. nikelj ali zlitine, z vsaj 60 % uteΎnega deleΎa niklja, aluminijev oksid in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika), s θistoto vsaj 99,9 % uteΎnih odstotkov in povpreθno velikostjo delcev manjΉo od 10 mikrometrov, merjeno v skladu z ASTM standardom B330 (American Society for Testing and Materials), in visoko stopnjo enakomerne zrnatosti.

0D Programska oprema

0D001 «Programska oprema» je posebej napisana ali prirejena «razvoju» , «proizvodnji» ali «uporabi» blaga iz te Skupine.

0E Tehnologija

0E001 «Tehnologija» je v skladu z Opombo o jedrski tehnologiji v zvezi z «razvojem» , «proizvodnjo» ali «uporabo» blaga iz te Skupine.

SKUPINA 1 MATERIALI, KEMIKALIJE, «MIKROORGANIZMI» IN «TOKSINI»

1A Sistemi, oprema in komponente

1A001 Komponente, izdelane iz spojin s fluoridom:

a. sifoni, tesnila, tesnilne mase ali opne za gorivo, posebej izdelani za «letalsko» ali vesoljsko rabo, izdelani iz veθ kakor 50 % katerega koli od materialov, naΉtetih v toθkah 1C009.b ali 1C009.c;

b. piezoelektriθni polimeri in kopolimeri iz viniliden fluorida iz toθke 1C009.a:

1. v obliki listov ali filma; in

2. debeline veθ kakor 200 >ISO_7>μ>ISO_2>m;

c. sifoni, tesnila, leΎiΉθa valjev, opne ali membrane iz fluoroelastomerov, ki vsebujejo najmanj en monomer viniletra in ki so posebej izdelani za «letalsko» , vesoljsko uporabo ali za uporabo v 'projektilih.

Opomba: «Projektili» v toθki 1A001.c pomenijo kompletni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke.

1A002 «Kompozitne» strukture ali laminati, s katero koli od naslednjih znaθilnosti:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 1A202, 9A010 IN 9A110.

a. imajo organsko «matriko» in so iz materialov, doloθenih v 1C010.c, 1C010.d ali 1C010.e; ali

b. imajo kovinsko ali ogljikovo «matriko» in so iz::

1. ogljikovih «vlaknenih ali nitastih materialov» s:

a. «specifiθnim modulom» , veθjim od 10,15 Χ 106 m; in

b. «specifiθno natezno trdnost» , veθjo od 17,7 Χ 104 m; ali

2. materialov, ki so doloθeni v toθki 1C010.c.

Opomba 1: Predmet nadzora v toθki 1A002 niso kompozitne strukture ali laminati, ki so izdelani iz ogljikovih «vlaknenih ali nitastih materialov» , impregnirani z epoksi smolo, in ki so namenjeni za popravila delov na zraθnih plovilih ali laminatov, pod pogojem, da njihova povrΉina ne presega 1 m2.

Opomba 2: Predmet nadzora v toθki 1A002 niso konθni izdelki ali polizdelki, ki so posebej izdelani za predmete za civilno uporabo:

a. za Ήportne izdelke;

b. za avtomobilsko industrijo;

c. za industrijo strojnega orodja;

d. za uporabo v medicini.

1A003 Proizvodi iz polimernih snovi brez fluorina, naΉteti v 1C008.a.3, v obliki filmov, listov, trakov ali pasov, ki imajo katero koli od naslednjih lastnosti:

a. debelino veθ kakor 0,254 mm; ali

b. prekriti ali laminirani so z ogljikom, grafitom, kovinami ali magnetnimi snovmi.

Opomba: Predmet nadzora v toθki 1A003 niso proizvodi, ki so prevleθeni ali laminirani z bakrom in ki so izdelani za proizvodnjo ploΉθ elektronskih tiskanih vezij.

1A004 ZaΉθitna in opozorilna oprema in sestavni deli, razen tistih, ki so navedeni v okviru nadzora vojaΉkega blaga:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKI 2B351 IN 2B352.

a. plinske maske, filtri in oprema za dekontaminacijo, posebej izdelana ali prirejena za zaΉθito pred bioloΉkimi agensi, radioaktivnimi snovmi, «prirejenimi za vojno rabo» , ali pred kemiθnimi bojnimi sredstvi (CW) in posebej zanje izdelani sestavni deli;

b. zaΉθitna oblaθila, rokavice in θevlji, posebej izdelani ali prirejeni za zaΉθito pred bioloΉkimi agensi, radioaktivnimi snovmi, «prirejenimi za vojno rabo» , ali pred kemiθnimi bojnimi sredstvi (CW);

c. jedrska, bioloΉka in kemiθna (JBK) opozorilna oprema, posebej izdelana ali prirejena za ugotavljanje ali odkrivanje bioloΉkih agensov ali radiokativnih snovi, «prirejenih za vojno rabo» , ali kemiθnih bojnih sredstev (CW) in posebej izdelani sestavni deli zanjo.

Opomba: Predmet nadzora v toθki 1A004 niso:

a. dozimetri za merjenje sevanja za osebno rabo;

b. oprema, katere funkcija ali konstrukcija jo omejuje na zaΉθito proti tveganjem, znaθilnim za civilno industrijo, kakor na primer v rudarstvu, kamnolomih, kmetijstvu, farmacevtski industriji, v medicini, veterini, pri ravnanju z okoljem in odpadki ali v prehrambeni industriji.

1A005 Neprebojni jopiθi in posebej zanje izdelani sestavni deli, ki ne ustrezajo vojaΉkim standardom ali specifikacijam ali njim odgovarjajoθim zahtevam.

NAPOTILO: GLEJ TUDI NADZOR VOJA©KEGA BLAGA.

NAPOTILO: Za «vlaknene ali nitaste materiale» , ki se uporabljajo za proizvodnjo neporebojnih jopiθev, glej 1C010.

Opomba 1: Toθka 1A005 se ne nanaΉa na zaΉθitne jopiθe ali zaΉθitna oblaθila, θe so namenjeni za osebno varnost njihovih uporabnikov.

Opomba 2: Toθka 1A005 se ne nanaΉa na neprebojne jopiθe, namenjene za frontalno zaΉθito pred drobci in udarnimi valovi eksplozivnih naprav nevojaΉkega izvora.

1A102 Ponovno nasiθeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za vesoljska plovila iz toθke 9A004 ali za sondirne rakete iz toθke 9A104.

1A202 Kompozitne strukture, razen tistih, ki so doloθene v toθki 1A002, v obliki cevi in z obema od naslednjih znaθilnosti:

NAPOTILO: VGLEJ TUDI TOΘKI 9A010 IN 9A110.

a. imajo notranji premer od 75 do 400 mm; in

b. izdelane so iz «vlaknenih ali nitastih materialov» , ki so doloθeni v toθki 1C010.a ali b ali 1C210.a, ali iz z ogljikom ojaθenih materialov, ki so doloθeni v toθki 1C210.c.

1A225 Platinizirani katalizatorji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za pospeΉevanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz teΎke vode ali za pridobivanje teΎke vode.

1A226 Posebna embalaΎa, ki se uporablja pri loθevanju teΎke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih znaθilnosti:

a. izdelana je iz fosforjevega brona, ki je kemiθno obdelan v smislu izboljΉave vpojnosti in

b. izdelana je za uporabo v stolpih za vakuumsko destilacijo.

1A227 Okna za zaΉθito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinθevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje znaθilnosti, in posebej izdelani okviri zanje:

a. «hladno povrΉino» , veθjo od 0,09 m2;

b. gostoto materiala, veθjo od 3 g/cm3; in

c. debelino, ki znaΉa 100 mm ali veθ.

Tehniθna opomba:

«Hladna povrΉina» iz toθke 1A227 pomeni vidno povrΉino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najniΎji stopnji sevanja.

1B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

1B001 Oprema za proizvodnjo vlaken, prepregov, predoblik ali «kompozitov» , naΉtetih v toθki 1A002 ali 1C010, in posebej izdelani sestavni deli in pribor zanje, kakor so:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKI 1B101 IN 1B201.

a. stroji za navijanje niti, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali veθ oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo «kompozitnih» struktur ali laminatov iz vlaknenih ali «nitastih materialov» ;

b. stroji za polaganje trakov ali nameΉθanje preje, katerih gibi pozicioniranja ali polaganja trakov, preje ali listov so koordinirani in programirani v dveh ali veθ oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo «kompozitnih» struktur letalskih okvirjev ali «projektilov» ;

Opomba: V smislu toθke 1B001.b pomeni pojem «projektil» kompletni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke.

c. mnogosmerni, mnogodimenzionalni tkalski ali prepletni stroji, vkljuθno z opremo za adaptacijo ali modifikacijo za tkanje, prepletanje ali vpletanje vlaken pri proizvodnji «kompozitnih» struktur;

Tehniθna opomba:

Za namene 1B001.c. je pletenje vkljuθeno v tehniko prepletanja.

Opomba: Predmet nadzora v toθki 1B001.c niso tekstilni stroji, ki niso prirejeni za zgoraj opisano konθno uporabo.

d. oprema, posebej izdelana ali prirejena za proizvodnjo ojaθanih vlaken:

1. oprema za spremembo polimernih vlaken (kakor so poliakrilnitrilna, rejonska, smolna ali polikarbosilanska) v ogljikova ali silicijkarbidna vlakna, vkljuθno s posebnimi napravami za usmerjanje vlaken med toplotno obdelavo;

2. oprema za nanaΉanje elementov ali spojin s kemiθnim naparjevanjem na ogrete nitaste podlage za proizvodnjo silicijkarbidnih vlaken;

3. oprema za mokro izpredanje keramike, odporne proti visokim temperaturam (npr. aluminijevega oksida);

4. oprema za spreminjanje predoblik vlaken z vsebnostjo aluminija s toplotno obdelavo v vlakna aluminijevega oksida;

e. oprema za izdelavo prepregov iz toθke 1C010.e po termoplastiθnem postopku;

f. oprema za nemoteno tridimenzionalno ugotavljanje napak z uporabo ultrazvoθne ali rentgenske tomografije, posebej izdelana za «kompozitne» materiale.

1B002 Oprema za izdelovanje kovinskih zlitin, prahu kovinskih zlitin ali legiranih materialov, posebej izdelana za prepreθevanje kontaminacije in za uporabo v enem od postopkov iz toθke 1C002.c.2.

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 1B102.

1B003 Orodje, Ήablone, kalupi ali utrjevalci za «superplastiθno oblikovanje» ali za «difuzijsko vezavo» titana ali aluminija ali njunih zlitin, posebej izdelani za proizvodnjo:

a. struktur za letalsko ali vesoljsko plovbo;

b. motorjev za «zrakoplove» ali vesoljska plovila; ali

c. posebej izdelanih sestavnih delov za takΉne strukture ali motorje.

1B101 Oprema, ki ni zajeta v toθki 1B001, za «proizvodnjo» strukturnih kompozitov in posebej zanje izdelanih sestavnih delov in pribora:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 1B201.

Opomba: Sestavni deli in pribor iz toθke 1B101 vkljuθujejo kalupe, struΎnice, matrice, utrjevalce in orodje za stiskanje, vulkanizacijo, vlivanje, sintranje ali lepljenje kompozitnih struktur, laminatov in njegovih izdelkov.

a. stroji za navijanje niti, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali veθ oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz vlaknenih ali nitastih materialov, in nadzor koordiniranja in programiranja;

b. stroji za polaganje trakov, katerih gibi pozicioniranja in polaganja trakov in listov so koordinirani in programirani v dveh ali veθ oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur letalskih okvirjev in «projektilov» ;

c. oprema, izdelana ali prirejena za «proizvodnjo» «vlaknenih ali nitastih materialov» :

1. oprema za spreminjanje polimernih vlaken (kakor npr. poliakrilonitrilnih, rejonskih ali polikarbosilanskih), vkljuθno s posebnimi napravami za usmerjanje vlaken med toplotno obdelavo;

2. oprema za nanaΉanje elementov ali spojin s kemiθnim naparjevanjem na ogrete nitaste podlage;

3. oprema za mokro izpredanje keramike, odporne proti visokim temperaturam (npr. aluminijevega oksida);

d. oprema, izdelana ali prirejena za posebno povrΉinsko obdelavo ali za proizvodnjo prepregov iz toθke 9C110.

Opomba: Oprema iz toθke 1B101.d vkljuθuje naprave za zvijanje, polaganje, prevlekanje in Ήablone za izrezovanje oblik.

1B102 «Oprema za proizvodnjo» kovinskega prahu, razen tiste iz toθke 1B002, in sestavni deli:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 1B115.b.

a. «oprema za proizvodnjo» kovinskega prahu, ki se uporablja za «proizvodnjo» sferiθnih ali atomiziranih materialov (v nadzorovanem okolju) iz toθk 1C011.a, 1C011.b, 1C111.a.1, 1C111.a.2 ali iz okvira o Nadzoru vojaΉkega blaga;

b. posebej izdelani sestavni deli za «opremo za proizvodnjo» iz toθke 1B002 ali 1B102.a.

Opomba: Toθka 1B102 zajema:

a. generatorje plazme (visokofrekvenθni reaktivni lok), ki so uporabni za pridobivanje tankoplastno razprΉenega ali sferiθnega kovinskega prahu v okolju meΉanice argon-voda;

b. opremo za elektriθno odcepljanje, ki se uporablja za pridobivanje tankoplastno razprΉenega ali sferiθnega kovinskega prahu v okolju meΉanice argon-voda;

c. opremo, uporabno za «proizvodnjo» sferiθnega aluminijevega prahu s spreminjanjem taline v inertnem mediju (npr. v duΉiku).

1B115 Oprema, razen tiste iz toθke 1B002 ali 1B102, za proizvodnjo pogonskih goriv in njihovih sestavin in posebej zanjo izdelani sestavni deli:

a. «oprema za proizvodnjo» , ki se uporablja pri «proizvodnji» , rokovanju ali testiranju ustreznosti tekoθih pogonskih sredstev ali njihovih sestavin iz toθk 1C011.a, 1C011.b, 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaΉkega blaga;

b. «oprema za proizvodnjo» , ki se uporablja pri «proizvodnji» , rokovanju, meΉanju, vulkanizaciji, vlivanju, stiskanju, strojni izdelavi, izvlekanju ali testiranju ustreznosti trdnih pogonskih goriv ali njihovih sestavin iz toθk 1C011.a, 1C011.b, 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaΉkega blaga;

Opomba: Predmet nadzora v toθki 1B115.b niso vsadni meΉalniki, kontinualni meΉalniki ali meΉalniki na napajalno energijo. Glede nadzora nad vsadnimi meΉalniki, kontinualnimi meΉalniki in meΉalniki na napajalno energijo glej toθke 1B117, 1B118 in 1B119.

Opomba 1 Glede opreme, posebej izdelane za proizvodnjo vojaΉkega blaga, glej Nadzor vojaΉkega blaga.

Opomba 2: Predmet nadzora toθke 1B115 ni oprema za «proizvodnjo» , rokovanje in testiranje ustreznosti borovega karbida.

1B116 Dulci, posebej izdelani za proizvodnjo pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, napeljavah ali drugih podlagah iz predhodnikov plinov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1573 K (1300 °C) in 1 K (2900 °C) pri pritisku od 130 Pa do 20 kPa.

1B117 Vsadni meΉalniki z zmoΎnostjo v vakuumu v obsegu od 0 do 13,326 kPa in z zmoΎnostjo temperaturnega nadzora meΉalne komore in ki imajo vse naslednje znaθilnosti, IN posebej izdelani sestavni deli zanje:

a. skupno volumetriθno zmogljivost 110 litrov ali veθ; in

b. najmanj eno meΉalno/gnetno gred, vgrajeno zunaj centra.

1B118 Kontinualni meΉalniki z zmoΎnostjo meΉanja v vakuumu v obsegu od 0 do 13,326 kPa in z zmoΎnostjo temperaturnega nadzora meΉalne komore in ki imajo vse naslednje znaθilnosti ter posebej izdelani sestavni deli zanje:

a. dva ali veθ meΉalnih/gnetnih gredi; ali

b. eno oscilacijsko rotacijsko gred, ki ima gnetilne lopatice/igle tako na gredi kot tudi v ohiΉju meΉalne komore.

1B119 MeΉalniki na napajalno energijo, ki se uporabljajo za drobljenje ali mletje materialov iz toθk 1C011.a, 1C011.b, 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaΉkega blaga, in posebej izdelani sestavni deli zanje.

1B201 Stroji za navijanje niti, razen tistih iz 1B001 ali 1B101, in oprema zanje:

a. stroji za navijanje niti, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. njihovi gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v dveh ali veθ oseh;

2. posebej so izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz «vlaknenih ali nitastih materialov» ; in

3. primerni so za navijanje valjastih rotorjev s premerom od 75 do 400 mm in dolΎine 600 mm ali veθ;

b. c. precizni pomoΎni oporni elementi za stroje za navijanje niti iz toθke 1B201.a.

c. Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo nad 250 g fluora na uro.

1B225 Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo nad 250 g fluora na uro.

1B226 Elektromagnetni loθevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali veθ ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega curka 50 mA ali veθ.

Opomba: Toθka 1B226 zajema loθevalnike, ki:

a. lahko obogatijo stabilne izotope;

b. imajo ionski vir in tudi kolektorje v magnetnem polju, njihova zgradba pa je takΉna, da so sami zunaj polja.

1B227 Pretvorniki za sintezo amonijaka ali enote za sintezo amonijaka, v katerih izstopa plin (duΉik in vodik) iz visokotlaθnega izmenjevalnega stolpa za amonijak/vodik pod visokim pritiskom, sintetizirani amonijak pa se vrne v ta stolp.

1B228 Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. izdelani so za delovanje pri notranjih temperaturah 35 K (- 238 °C) ali manj;

b. izdelani so za delovanje pri notranjem tlaku od 0,5 do 5 MPa;

c. izdelani so iz:

1. nerjaveθega jekla serije 300 z nizko vsebnostjo Ύvepla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) Ήtevilo velikosti zrna najmanj 5; ali

2. enakovrednih materialov, ki so tako kriogeni kot tudi zdruΎljivi s H2 ; in

d. njihov notranji premer je najmanj 1 m, efektivna dolΎina pa najmanj 5 m.

1B229 Stolpi s predeli za izmenjavo voda-vodikov sulfid in «notranji kontraktorji» :

NAPOTILO: Za stolpe, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za proizvodnjo teΎke vode, glej toθko 0B004.

a. stolpi s predeli za izmenjavo voda-vodikov sulfid, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. lahko delujejo pri tlakih najmanj 2 MPa;

2. izdelani so iz ogljikovega jekla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) Ήtevilo velikosti zrna najmanj 5; in

3. s premerom najmanj 1,8 m;

b. «notranji kontraktorji» v stolpih za izmenjavo vode in vodikovega sulfida, ki so opisani v toθki 1B229.a.

Tehniθna opomba:

«Notranji kontraktorji» v stolpih so loθeni predelki, ki imajo efektivni skupni premer najmanj 1,8 m in so izdelani tako, da olajΉajo protitoθno gibanje, izdelani pa so iz nerjavnega jekla, ki ima deleΎ ogljika najveθ 0,03 %. To so lahko reΉetni vloΎki, zapiralni vloΎki, vloΎki z destilacijskim pokrovom ali vloΎki s turbinsko reΉetko.

1B230 Θrpalke za kroΎenje raztopin koncentriranega ali razredθenega katalizatorja - kalijevega amida v tekoθem amonijaku (KNH2 /NH3 ), ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. so nepreduΉno zaprte (tj. hermetiθno zatesnjene);

b. imajo zmogljivost, veθjo od 8,5 m3/h; in

c. eno od naslednjih znaθilnosti:

1. pri koncentrirani raztopini kalijevega amida (1 % ali veθ) je njihov delovni tlak od 1,5 do 60 MPa; ali

2. pri razredθeni raztopini kalijevega amida (manj kakor 1 %) je njihov delovni tlak od 20 do 60 MPa;

1B231 Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:

a. objekti ali obrati za proizvodnjo, rekuperacijo, ekstrakcijo, koncentracijo tritija ali za druge naθine ravnanja z njim;

b. oprema za objekte ali obrate za ravnanje s tritijem:

1. vodikove ali helijeve hladilne enote z zmogljivostjo hlajenja na 23 K (- 250 °C) ali manj, z zmogljivostjo odvajanja toplote veθ kot 150 W;

2. sistemi za shranjevanje ali θiΉθenje vodikovega izotopa, ki uporabljajo kovinske hidride kot medij za shranjevanje ali θiΉθenje.

1B232 Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. izdelani so za delovanje pri izhodnih temperaturah 35 K (- 238 °C) ali manj; in

b. izdelani so za pretok plinastega vodika 1000 kg/uro ali veθ.

1B233 Objekti ali obrati za loθevanje litijevih izotopov in oprema zanje:

a. objekti ali obrati za loθevanje litijevih izotopov;

b. oprema za loθevanje litijevih izotopov:

1. posebno razvrΉθeni stolpi za izmenjavo med tekoθinama, ki so posebej izdelani za litijeve amalgame;

2. θrpalke za Ύivo srebro ali litijev amalgam;

3. celice za elektrolizo litijevega amalgama;

4. uparjalniki za koncentrirane raztopine litijevega hidroksida.

1C Materiali

Tehniθna opomba:

Kovine in zlitine:

Θe doloθbe ne opredeljujejo drugaθe, obsegata izraza «kovine» in «zlitine» v toθkah od 1C001 do 1C012 naslednje neobdelane in napol obdelane oblike:

Surove oblike:

anode, kepe, palice (vkljuθno s palicami z zarezami in ΎiθniΉkimi palicami), klade, bloki, grude, briketi, pogaθe, katode, kristali, kubusi, kocke, zrna, kroglice, ingoti, ploΉθe, peleti, Ήibike, prah, koluti, sekanci, krajniki, nepravilni koΉθki, gobe, palθice;

napol obdelane oblike (prevleθene, prekrite, navrtane, naluknjane ali ne):

a. kovani ali obdelani materiali, izdelani z valjanjem, vleθenjem, ekstrudiranjem, kovanjem, nabojnim ekstrudiranjem, stiskanjem, drobljenjem, atomiziranjem in s struΎenjem: profili, kanali, krogi, diski, prah, kosmiθi, folije in listi, kovani predmeti, ploΉθe, prah, stiskanine in tiskanine, trakovi, obroθi, palice (vkljuθno s taljenimi palicami, ΎiθniΉkimi palicami in valjano Ύico), odrezki, oblike, listi, trakovi, cevi in θrevesa (vkljuθno s krogi, kvadrati in odprtinami za cevi), vleθena ali ekstrudirana Ύica;

b. livarski materiali, dobljeni z litjem v pesku, Ήablonah, kovini, Ήtukaturi ali v drugih vrstah kalupov, vkljuθno z odlitki, dobljenimi pri visokem pritisku, sintriranimi oblikami in oblikami, dobljenimi z metalurgijo prahu

Predmet nadzora ostaja blago, izvoΎeno v oblikah, ki niso zajete v seznamu in so deklarirane kot dokonθani proizvod, vendar v resnici pomenijo surove ali napol obdelane oblike.

1C001 Materiali, izdelani posebej kot absorbenti elektromagnetskih valov, ali intrinsiθno prevodni polimeri:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 1C101.

a. materiali za absorpcijo frekvenc, veθjih od 2 Χ 108 Hz, vendar manjΉih od 3 Χ 1012 Hz;

Opomba 1: Predmet nadzora toθke 1C001.a niso:

a. absorberji tipa las, ki so izdelani iz naravnih ali umetnih vlaken, pri katerih omogoθa absorpcijo nemagnetni naboj;

b. absorberji brez izgube magnetnosti, katerih nakljuθni videz je nedvodimenzionalna oblika, vkljuθno s piramidasto, stoΎθasto, klinasto in gubasto;

c. dvodimenzionalni absorberji z vsemi naslednjimi znaθilnostmi:

1. izdelani so iz:

a. penastih plastiθnih materialov (gibkih ali negibkih) z ogljikovim nabojem ali iz organskih materialov, vkljuθno z vezivi, ki dajejo veθ kakor 5 % odmeva v primerjavi s kovino prek frekvenθnega pasu, ki je za 15 % ΉirΉi ali oΎji od osrednje frekvence incidentalne energije, in ti absorberji ne morejo prenesti temperatur, viΉjih od 450 K (177 °C); ali

b. keramiθnih materialov, ki dajejo veθ kakor 20 % odmeva v primerjavi s kovino prek pasovne Ήirine, ki je za 15 % ΉirΉa ali oΎja od osrednje frekvence incidentalne energije, in ti absorberji ne morejo prenesti temperatur, viΉjih od 800 K (527 °C);

Tehniθna opomba:

Vzorci blaga za absorpcijo iz toθke 1C001.a, opomba Ήt. 1.c.1, morajo biti kvadrati s stranico najmanj petih valovnih dolΎin osrednje frekvence in nameΉθeni v oddaljenem polju sevajoθega elementa.

2. imajo natezno trdnost manj kakor 7 Χ 106 N/m2; in

3. imajo tlaθno trdnost manj kakor 14 Χ 106 N/m2;

d. dvodimenzionalni absorberji, izdelani iz sintriranih feritov, ki imajo:

1. specifiθno teΎo veθ kakor 4,4; in

2. najveθjo delovno temperaturo 548 K (275 °C).

Opomba 2: Opomba 1 k toθki 1C001.a zajema tudi magnetne materiale, ki se uporabljajo za absorpcijo in jih vsebujejo barve.

b. materiali za absorpcijo frekvenc, veθjih od 1,5 Χ 1014 Hz, vendar manjΉih od 3,7 Χ 1014 Hz in nepropustnih za vidno svetlobo;

c. intrinziθno prevodni polimerni materiali s «skupno elektroprevodnostjo» prek 10000 S/m (Siemensov na meter) ali s «povrΉinsko upornostjo» manj kakor 100 ohmov/kvadrat, katerih osnova so naslednji polimeri:

1. polianilin;

2. polipirol;

3. politiofen;

4. polifenilen-vinilen; ali

5. politienilen-vinilen.

Tehniθna opomba:

«Skupna elektroprevodnost» in «povrΉinska upornost» se doloθata z uporabo ASTM D-257 ali enakovrednih nacionalnih standardov.

1C002 Kovinske zlitine, praΉkaste kovinske zlitine in legirani materiali:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 1C202.

Opomba: Predmet nadzora po toθki 1C002 niso kovinske zlitine, prah kovinskih zlitin ali zlitinski materiali za podlage za izdelavo prevlek.

Tehniθne opombe:

1. Kovinske zlitine v toθki 1C002 so tiste, ki vsebujejo veθji uteΎnostni odstotek navedene kovine od katerega koli drugega elementa.

2. Odpornost proti stalni temperaturi in pritisku se mora meriti v skladu s standardom E-193 ASTM ali v skladu z enakovrednimi nacionalnimi standardi.

3. Odpornost proti obθasni obremenitvi s temperaturo in pritiskom se mora meriti v skladu s standardom E-606 ASTM «Recommended Practice for Constant-Amplitude Low-Cycle Fatigue Testing» ali enakovrednimi nacionalnimi standardi. Testiranje mora biti osno s povpreθnim razmerjem pritiska, enakim 1, in s faktorjem koncentracije pritiska (Kt), enakim 1. Povpreθni pritisk je doloθen kot razlika med najveθjim in najmanjΉim pritiskom, deljena z najveθjim pritiskom.

a. aluminidi:

1. nikljev aluminid, v katerem je najmanj 15 ut. % aluminija, najveθ 38 ut. % aluminija in vsaj en dodaten legirni element;

2. titanov aluminid, v katerem je 10 ut. % ali veθ aluminija in vsaj en dodatni primeΉani element;

b. kovinske zlitine, izdelane iz materiala iz toθke 1C002.c:

1. nikljeve zlitine:

a. z odpornostjo proti stalni temperaturi in pritisku v obsegu 10.000 ur ali veθ pri 923 K (650 °C) pod pritiskom 676 MPa; ali

b. z odpornostjo proti obθasni temperaturi in pritisku v obsegu 10000 ciklusov ali veθ pri 823 K (550 °) in pod maksimalnim pritiskom 1095 MPa;

2. niobijeve zlitine:

a. z odpornostjo proti stalni temperaturi in pritisku v obsegu 10000 ur ali veθ pri 1073 K (800 °C) pod pritiskom 400 MPa; ali

b. z odpornostjo proti obθasni temperaturi in pritisku v obsegu 10000 ciklusov ali veθ pri 973 K (700 °C) in pod maksimalnim pritiskom 700 MPa;

3. titanove zlitine:

a. z odpornostjo proti stalni temperaturi in pritisku v obsegu 10000 ur ali veθ pri 723 K (450 °C) pod pritiskom 200 MPa; ali

b. z odpornostjo proti obθasni temperaturi in pritisku v obsegu 10000 ciklusov ali veθ pri 723 K (450 °C) in pod maksimalnim pritiskom 400 MPa;

4. aluminijeve zlitine z natezno trdnostjo:

a. 240 MPa ali veθ pri 473 K (200 °C); ali

b. 415 MPa ali veθ pri 298 K (25 °C);

5. magnezijeve zlitine z:

a. natezno trdnostjo 345 MPa ali veθ; in

b. Korozijsko stopnjo manj kakor 1 mm/leto v 3-odstotni vodni raztopini natrijevega klorida, merjeno v skladu s standardom G-31 ASTM ali enakovrednimi nacionalnimi standardi;

c. Prah kovinskih zlitin ali drobci za material, ki ima vse naslednje znaθilnosti:

1. Izdelani so iz katerega koli od naslednjih sestavnih sistemov:

Tehniθna opomba:

V enaθbah v nadaljevanju pomeni X enega ali veθ legirnih elementov.

a. nikljeve zlitine (Ni-Al-X, Ni-X-Al), namenjene za dele ali komponente turbinskih motorjev, to je z manj kakor tremi nekovinskimi delci (ki se vnaΉajo med proizvodnim postopkom), veθjimi od 100 >ISO_7>μ>ISO_2>m v 109 delcih zlitine;

b. niobijeve zlitine (Nb-Al-X ali Nb-X-Al, Nb-Si-X ali Nb-X-Si, Nb-Ti-X ali Nb-X-Ti);

c. titanove zlitine (Ti-Al-X ali Ti-X-Al);

d. aluminijeve zlitine (Al-Mg-X ali Al-X-Mg, Al-Zn-X ali Al-X-Zn, Al-Fe-X ali Al-X-Fe); ali

e. magnezije zlitine (Mg-Al-X ali Mg-X-Al);

2. Proizvedeni v nadziranem okolju po katerem koli od naslednjih postopkov:

a. z «vakuumsko atomizacijo» ;

b. s «plinsko atomizacijo» ;

c. z «rotacijsko atomizacijo» ;

d. s «hlajenjem curka» ;

e. s «predenjem s taljenjem» in «kominucijo» ;

f. z «ekstrakcijo s taljenjem» in «kominucijo» ; ali

g. z «mehanskim zlitjem» ; in

3. ki lahko tvorijo materiale iz toθke 1C002.a ali 1C002.b.

d. legirni materiali z naslednjimi znaθilnostmi:

1. Izdelani iz katerega koli sestavnega sistema iz toθke 1C002.c.1;

2. V obliki nezmletih lusk, trakov ali tankih palθk; in

3. Proizvedeni v nadziranem okolju po katerem koli od naslednjih postopkov:

a. s «hlajenjem curka» ;

b. s «predenjem s taljenjem» ; ali

c. z «ekstrakcijo s taljenjem» .

1C003 Magnetne kovine kakrΉnih koli vrst ali oblik, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. Zaθetno relativno prepustnost 120000 ali veθ in debelino 0,05 mm ali manj;

Tehniθna opomba:

Meritev zaθetne prepustnosti se mora opraviti na popolnoma razbeljenem materialu.

b. magnetostriktne zlitine z naslednjimi znaθilnostmi:

1. magnetostrikcijo nasiθenosti veθ kakor 5 Χ 10-4; ali

2. magnetomehanski vezni faktor (k) veθ kakor 0,8; ali

c. so amorfni ali «nanokristalinski» trakovi zlitin, ki imajo naslednje znaθilnosti:

1. sestoje iz najmanj 75 ut. % Ύeleza, kobalta ali niklja;

2. imajo nasiθeno magnetno indukcijo (Bs) 1,6 T ali veθ; in

3. imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. debelino trakov 0,02 mm ali manj; ali

b. elektroupornost 2 Χ 10-4 ohm cm ali veθ.

Tehniθna opomba:

«Nanokristalinski» materiali iz toθke 1C003.c so tisti, ki imajo velikost kristalnih zrnc 50 nm ali manj, kakor je doloθeno z uporabo rentgenske difrakcije.

1C004 Zlitine urana in titana ali volframove zlitine z «matriko» na osnovi Ύeleza, niklja ali bakra, ki imajo naslednje znaθilnosti:

a. gostoto veθ kakor 17,5 g/cm3;

b. mejo elastiθnosti veθ kakor 880 MPa;

c. skrajno natezno trdnost veθ kakor 1270 MPa; in

d. elongacijo veθ kakor 8 %.

1C005 «Superprevodni» «kompozitni» prevodniki, katerih dolΎina presega 100 m ali imajo maso, ki presega 100 g:

a. mnogofilamentni «superprevodni» «kompozitni» vodniki, ki vsebujejo enega ali veθ niobij-titanovih filamentov:

1. vstavljeni v «matriko» , razen v baker ali v meΉano «matriko» , na osnovi bakra; ali

2. s ploΉθino preseka manj kakor 0,28 Χ 10-4 mm2 (oziroma premera 6 >ISO_7>μ>ISO_2>m v primeru kroΎnih filamentov);

b. «superprevodni» «kompozitni» prevodniki, ki vsebujejo enega ali veθ «superprevodnih» filamentov, razen niobij-titanovih, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. «kritiθno temperaturo» pri niθti magnetni indukciji, ki presega 9,85 K (- 263,31 °C), vendar je manjΉa od 24 K (- 249,16 °C);

2. ploΉθino preseka manj kakor 0,28 Χ 10-4 mm2; in

3. ostanejo v «superprevodnem» stanju pri temperaturi 4,2 K (- 268,96 °C), kadar so izpostavljeni magnetnemu polju, ustrezajoθemu stopnji magnetne indukcije 12 T.

1C006 Tekoθine in maziva:

a. hidravliθne tekoθine, katerih osnovna sestavina je katera koli od naslednjih spojin ali materialov:

1. sintetiθna silikoogljikova olja z vsemi naslednjimi znaθilnostmi:

Tehniθna opomba:

V smislu toθke 1C006.a.1 vsebujejo silikoogljikova olja samo silicij, vodik in ogljik.

a. plameniΉθe nad 477 K (204 °C);

b. toθka litja pri 239 K (- 34 °C) ali manj;

c. indeks viskoznosti 75 ali veθ; in

d. termiθno stabilnostjo pri 616 K (343 °C); ali

2. klorofluorkarbonati z vsemi naslednjimi znaθilnostmi:

Tehniθna opomba:

V smislu toθke 1C006.a.2 vsebujejo klorofluorkarbonati izkljuθno ogljik, fluor in klor.

a. brez plameniΉθa;

b. z vnetiΉθem nad 977 K (704 °C);

c. toθka litja pri 219 K (- 54 °C) ali manj;

d. indeks viskoznosti 80 ali veθ; in

e. z vreliΉθem pri 473 K (200 °C) ali veθ;

b. maziva, katerih osnovna sestavina je katera koli od naslednjih spojin ali materialov:

1. fenilenovi ali alkilfenilenovi estri ali tioetri ali njihove meΉanice, ki vsebujejo veθ kakor dve etrski ali tioetrski funkciji ali njune meΉanice; ali

2. tekoθine iz fluoriranih silikonov s kinematiθno viskoznostjo manj kakor 5000 mm2/s, merjeno pri 298 K (25 °C);

c. tekoθine za duΉenje ali flotacijo s θistoto veθ kakor 99,8 %, ki vsebujejo manj kot 25 delcev, velikih 200 >ISO_7>μ>ISO_2>m ali veθjih na 100 ml, in ki sestoje iz najmanj 85 % katere koli od naslednjih spojin ali materialov:

1. dibromotetrafluoretana;

2. poliklortrifluoretilena (samo oljnih ali voskastih modifikacij); ali

3. polibromtrifluoretilena;

d. fluoroogljikove elektronske hladilne tekoθine, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. vsebujejo 85 ut. % ali veθ katere koli od naslednjih sestavin ali njihovih meΉanic:

a. monomernih oblik polifluoro-poliakrileter-triazinov ali perfluoralifatskih etrov;

b. perfluoroalkiminov;

c. perfluorocikloalkanov; ali

d. perfluoroalkanov;

2. njihova gostota pri 298 K (25 °C) je 1,5 g/ml ali veθ;

3. pri 273 K (0 °C) so v tekoθem stanju; in

4. vsebujejo 60 ut. % ali veθ fluora.

Tehniθna opomba:

V smislu toθke 1C006 se doloθa:

a. plameniΉθe z uporabo metode Cleveland Open Cup, opisane v ASTM D-92, ali enakovrednih nacionalnih metod;

b. toθka litja z uporabo metode, opisane v ASTM D-97, ali enakovrednih nacionalnih metod;

c. indeks viskoznosti z uporabo metode, opisane v ASTM D-2270, ali enakovrednih nacionalnih metod;

d. termiθna stabilnost z naslednjim preizkusom ali enakovrednimi nacionalnimi preizkusi:

20 ml preizkuΉane tekoθine zlijemo v 46-mililitrsko komoro iz nerjavnega jekla tipa 317, v kateri so tri kroglice, vse tri z (nominalnim) premerom 12,5 mm: prva je iz orodnega jekla M-10, druga iz jekla 52100 in tretja iz ladijske bronze (60 % Cu, 39 % Zn, 0,75 % Sn);

Komoro oθistimo z duΉikom, zapremo pri atmosferskem tlaku, temperaturo pa poveθujemo do 644 ± 6 K (371 ± 6 °C) in ohranjamo Ήest ur pri tej temperaturi;

Vzorec imamo lahko za termiθno stabilnega, θe po izvedenem postopku izpolnjuje naslednje pogoje:

1. izguba mase vsake kroglice je manjΉa od 10 mg/mm2 njene povrΉine;

2. sprememba izvorne viskoznosti, kakor je doloθena pri 311 K (38 °C), je manjΉa od 25 %; in

3. skupno kislinsko ali baziθno Ήtevilo je manjΉe od 0,40;

e. temperatura samovΎiga se doloθi z uporabo metode, opisane v ASTM E-659, ali z uporabo enakovrednih nacionalnih metod;

1C007 Keramiθni osnovni materiali, "nekompozitni" keramiθni materiali, "sestavljeni" materiali s keramiθno "matriko" in njihove predhodne sestavine:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 1C107.

a. osnovni materiali iz samostojnih ali kompleksnih boridov titana, katerih skupna neθistota (brez namenoma dodatnih dodatkov) je manj kakor 5000 ppm, povpreθna velikost delcev enaka ali manjΉa od petih mikrometrov in pri katerih ni veθ kakor 10 % delcev veθjih od 10 mikrometrov;

b. «nekompozitni» keramiθni materiali v surovi ali polpredelani obliki, sestavljeni iz boridov titana z gostoto 98 % ali veθ teoretiθne gostote;

Opomba: Predmet nadzora iz toθke 1C007.b niso abrazivi.

c. keramiθno-keramiθni «kompozitni» materiali s stekleno ali oksidno «matriko» in ojaθeni z vlakni, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. izdelani so iz katerega koli od naslednjih materialov:

a. Si-N;

b. Si-C;

c. Si-Al-O-N; ali

d. Si-O-N; in

2. s specifiθno natezno trdnostjo, veθjo od 12,7 Χ 103m;

d. keramiθno-keramiθni «kompozitni» materiali z nepretrgano kovinsko fazo ali brez nje, ki vsebujejo delce, laske ali vlakna, pri katerih tvorijo «matriks» silicijevi karbidi ali nitridi, cirkonij ali bor;

e. predhodniki materialov (tj. posebej zanje namenjeni polimerni ali kovinoorganski materiali) za proizvodnjo katere koli faze ali faz materialov, naΉtetih v toθki 1C007.c:

1. polidiorganosilani (za proizvodnjo silicijevega karbida);

2. polisilazani (za proizvodnjo silicijevega nitrida);

3. polikarbosilani (za proizvodnjo keramike s silicijevimi, ogljikovimi in duΉikovimi komponentami);

f. keramiθno-keramiθni «kompozitni» materiali s kisikovo ali stekleno «matriko» , ki so ojaθeni s kontinuiranimi vlakni iz enega od naslednjih sistemov:

1. Al2 O3 ; ali

2. Si-C-N.

Opomba: Toθka 1C007.f ne zajema «kompozitov» , v katerih imajo filamenti teh sistemov natezno trdnost manjΉo od 700 MPa pri 1273 K (1000 °C) ali ki imajo trajno natezno trdnost veθjo od 1 % razteza pri obremenitvi 100 MPa in pri temperaturi 1273 K (1000 °C) v θasovnem obsegu 100 ur.

1C008 Nefluorirane polimerne snovi:

a. 1. bis-maleimidi;

2. aromatski poliamid-imidi;

3. aromatski poliamidi;

4. aromatski polieterimidi s toθko posteklenitve (Tg ), viΉjo od 513 K (240 °C), merjeno po suhem postopku, opisanem v ASTM D 3418;

Opomba: Predmet nadzora po toθki 1C008.a niso netaljivi talilni prahi ali talilne oblike.

b. termoplastiθni polimeri tekoθih kristalov s toθko temperaturne deformacije nad 523 K (250 °C), merjeno po metodi A po ASTM D-648 ali po enakovrednih nacionalnih metodah, in z mehaniθno upornostjo 1,82 N/mm2, ki so sestavljeni:

1. imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. fenilena, bifenilena ali naftalena; ali

b. metila, iz fenilena s substituiranim terciarnim butilom ali fenilom, iz bifenilena ali naftalena; in

2. iz katere koli od naslednjih kislin:

a. tereftalne kisline;

b. 6-hidroksi-2-naftojske kisline; ali

c. 4-hidroksibenzojske kisline;

c. poliarilen-eter ketoni:

1. polieter-eter-keton (PEEK);

2. polieter-keton-keton (PEKK);

3. polieter-keton (PEK);

4. polieter-keton-eter-keton-keton (PEKEKK);

d. poliarilen ketoni;

e. poliarilen sulfidi, pri katerih je arilenska skupina bifenil, trifenil ali njuna kombinacija;

f. polibifenileneter sulfoni.

Tehniθna opomba:

Toθka posteklenitve (Tg ) pri materialih iz toθke 1C008 se doloθa z uporabo suhe metode, opisane v ASTM D 3418.

1C009 Nepredelane fluorirane spojine:

a. kopolimeri viniliden fluorida, ki vsebujejo 75 % ali veθ beta kristalinske strukture v neraztegnjenem stanju;

b. fluorirani poliamidi, ki vsebujejo 10 ut. % ali veθ kombiniranega fluora;

c. fluorirani elastomeri fosfazena, ki vsebujejo 30 ut. % ali veθ kombiniranega fluora.

1C010 «Vlakneni ali nitasti materiali» , ki se lahko uporabijo v «kompozitnih» strukturah organske «matrike» , kovinske «matrike» ali ogljikove «matrike» ali v laminatih:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 1C210.

a. organski «vlakneni ali nitasti materiali» , ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. «specifiθnim modulom» , veθjim od 12,7 Χ 106 m; in

2. «specifiθno natezno trdnost» , veθjo od 23,5 Χ 104 m;

Opomba: Predmet nadzora iz toθke 1C010.a. ni polietilen.

b. ogljikovi «vlakneni ali nitasti materiali» , ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. «specifiθnim modulom» , veθjim od 12,7 Χ 106 m; in

2. «specifiθno natezno trdnost» , veθjo od 23,5 Χ 104 m;

Opomba: Predmet nadzora iz toθke 1C010.b niso izdelki, izdelani iz «vlaknenih ali nitastih materialov» , ki se uporabljajo pri popravilu delov zraθnih plovil ali laminatov, θe velikost posamezne ploΉθe ne presega 50 cm Χ 90 cm.

Tehniθna opomba:

Znaθilnosti materialov, opisanih v toθki 1C010.b, se doloθajo z uporabo metod z oznakami SRM 12 do 17, ki jih priporoθa «Suppliers Advance Composite Materials Association» (SACMA), ali z uporabo enakovrednih nacionalnih nateznih preskusov, kakor so «Japanese Industrial Standard» JIS-R-7601, odstavek 6.6.2, ki temeljijo na povpreθju velikega Ήtevila vzorcev.

c. anorganski «vlakneni ali nitasti materiali» , ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. «specifiθnim modulom» , veθjim od 2,54 Χ 106 m; in

2. taliΉθe, toθko razgraditve ali sublimiΉθe nad 1922 K (1649 °C) v inertnem okolju;

Opomba: Predmet nadzora toθke 1C010.c niso:

1. nekontinuirana, mnogofazna, polikristalinska aluminijeva vlakna, narezana ali v nakljuθnem prepletu, ki vsebujejo 3 ut. % ali veθ silicija, in katerih «specifiθni modul» je manj kakor 10 Χ 106 m;

2. molibdenska vlakna ali vlakna njegovih zlitin;

3. borova vlakna;

4. nekontinuirana keramiθna vlakna s taliΉθem, toθko razgraditve ali sublimiΉθem pod 2043 K (1770 °C) v inertnem okolju.

d. «vlakneni ali nitasti materiali» :

1. ki so sestavljeni iz katerega koli od naslednjih materialov:

a. iz polieterimidov, naΉtetih v toθki 1C008.a; ali

b. iz materialov, naΉtetih v toθkah 1C008.b do 1C008.f; ali ;

2. ki so sestavljeni iz materialov, naΉtetih v toθki 1C010.d.1.a ali 1C010.d.1.b, in «vmeΉani» z drugimi vlakni, naΉtetimi v toθkah 1C010.a, 1C010.b ali 1C010.c;

e. vlakna, ki so impregnirana z umetnimi ali naravnimi smolami (prepregi), vlakna, prevleθena s kovino ali ogljikom (predoblike), ali «predoblike ogljikovih vlaken» :

1. iz «vlaknenih ali nitastih materialov» , ki so doloθeni v toθkah 1C010.a, 1C010.b ali 1C010.c;

2. iz organskih ali ogljikovih «vlaknenih ali nitastih materialov» :

a. s «specifiθno natezno trdnostjo» , veθjo od 17,7 Χ 104 m;

b. s «specifiθnim modulom» , veθjim od 10,15 Χ 106 m;

c. ki niso doloθeni v toθkah 1C010.a ali 1C010.b; in

d. imajo, kadar so impregnirani z materiali, doloθenimi v 1C008 ali 1C009.b, toθko posteklenitve (Tg ) viΉjo od 383 K (110 °C), kadar pa so impregnirani s fenolnimi ali epoksi smolami, imajo toθko posteklenitve (Tg ) enako ali viΉjo od 418 K (145 °C).

Opombe: Predmet nadzora toθke 1C010.e niso:

a. «vlakneni ali nitasti materiali» , impregnirani z «matriko» epoksi smol (prepregi) ki se uporabljajo pri popravilu delov zraθnih plovil ali laminatov, θe velikost posamezne ploΉθe ne presega 50 cm Χ 90 cm;

b. prepregi, θe so impregnirani s fenolnimi ali epoksi smolami, ki imajo toθko posteklenitve (Tg ) pod 433 K (160 °C) in temperaturo procesa pod toθko posteklenitve.

Tehniθna opomba:

Temperaturna toθka posteklenitve (Tg ) pri materialih iz toθke 1C010.e se doloθa z uporabo suhe metode, opisane v ASTM D 3418. Temperaturna toθka posteklenitve je za fenolne in epoksi smole doloθena z uporabo suhega postopka, ki je opisan v ASTM D 4065, pri frekvenci 1 Hz in hitrosti segrevanja 2 K (°C) na minuto.

1C011 Kovine in spojine:

NAPOTILO: GLEJ TUDI NADZOR VOJA©KEGA BLAGA in TOΘKO 1C111.

a. kovine z velikostjo delcev manj kakor 60 >ISO_7>μ>ISO_2>m, bodisi sferiθne, atomizirane, sferoidne, v kosmiθih ali drobljene, izdelane iz materiala, ki vsebuje 99 % ali veθ cirkonija, magnezija ali njunih zlitin;

Tehniθna opomba:

Naravna vsebnost hafnija v cirkoniju (znaθilna je od 2 % do 7 %) se Ήteje skupaj s cirkonijem.

Opomba: Kovine ali zlitine iz toθke 1C011.a so predmet nadzora ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne.

b. bor ali borov karbid s θistoto 85 % ali veθ in z delci velikosti 60 >ISO_7>μ>ISO_2>m ali manj;

Opomba: Kovine ali zlitine iz toθke 1C011.b so predmet nadzora ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne.

c. gvanidin nitrat;

d. 1C101

1C012 Materiali:

Tehniθna opomba:

Ti materiali se navadno uporabljajo kot jedrski toplotni viri.

a. plutonij v kateri koli obliki, v katerem je veθ kakor 50 ut. % deleΎa plutonija z izotopskim Ήtevilom 238;

Opomba: Predmet nadzora toθke 1C012.a niso:

a. dobave, ki vsebujejo 1 g ali manj plutonija;

b. dobave s tremi «efektivnimi grami» ali manj plutonija, kadar jih vsebujejo senzorji merilnih instrumentov.

b. «predhodno loθeni» neptunij 237 v kateri koli obliki.

Opomba: Predmet nadzora toθke 1C012.b niso dobave, ki vsebujejo 1 g ali manj neptunija 237.

1C101 Materiali in naprave za zmanjΉano opaznost, kakor je radarska odbojnost, ultravijoliθni/infrardeθi znaki in zvoθni znaki, razen tistih iz toθke 1C001, ki se uporabljajo v «projektilih» in njihovih podsistemih.

Opomba 1: Toθka 1C101 vkljuθuje:

a. strukturne materiale in prevleke, izdelane posebej za zmanjΉevanje radarske odbojnosti;

b. prevleke, vkljuθno z barvami, izdelane posebej za zmanjΉevanje ali prikrojevanje odbojnosti ali oddajnosti v mikrovalovnem, infrardeθem ali ultravijoliθnem podroθju elektromagnetnega spektra.

Opomba 2: Toθka 1C101 ne vkljuθuje prevlek, kadar se uporabljajo za toplotni nadzor satelitov.

1C102 Ponovno nasiθeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi materiali, izdelani za vesoljska plovila iz toθke 9A004 ali za sondirne rakete iz toθke 9A104.

1C107 Grafit in keramiθni materiali, razen tistih iz toθke 1C007:

a. drobnozrnati rekristalizirani grafit z gostoto 1,72 g/cm3 ali veθ, merjeno pri 288 K (15 °C), katerega delci merijo 100 mikrometrov ali manj, uporabni za «projektilne» dulce in obloge konic letal, ki se vraθajo v ozraθje, kakor sledi:

1. Valji premera 120 mm ali veθ in dolΎine 50 mm ali veθ;

2. Cevi z notranjim premerom 65 mm ali veθ in debelino stene 25 mm ali veθ, dolge 50 mm ali veθ;

3. Kocke velikosti 120 mm Χ 120 mm Χ 50 mm ali veθ;

NAPOTILO: Glej tudi toθko 0C004.

b. pirolitsko ali z vlakni ojaθani grafit, uporaben za «projektilne» dulce in obloge konic letal, ki se vraθajo v ozraθje;

NAPOTILO: Glej tudi toθko 0C004.

c. keramiθni kompozitni materiali (z dielektriθno konstanto manj kakor 6 pri frekvencah od 100 Hz do 10000 MHz), uporabni za ohiΉja «projektilov» ;

d. keramika, ki je v masi ojaθena s silicij-ogljikovimi vlakni, uporabna za konice «projektilov» .

1C111 Goriva in sestavine goriv, razen tistih iz toθke 1C011:

a. pogonske snovi:

1. sferiθni aluminijev prah, razen tistega, ki je zajet v Nadzoru vojaΉkega blaga, z delci enakega premera, manjΉega od 200 >ISO_7>μ>ISO_2>m, in z vsebnostjo aluminija 97 ut. % ali veθ, θe vsaj 10 ut. % celotne mase pomenijo delci s premerom, manjΉim od 63 >ISO_7>μ>ISO_2>m, v skladu z ISO 2591:1988 ali enakovrednim nacionalnim standardom;

Tehniθna opomba:

Velikost delcev 63 >ISO_7>μ>ISO_2>m (ISO R-565) ustreza 250 meshem (Tyler) ali 230 meshem (standard ASTM E-11).

2. kovinska goriva, razen tistih, ki so zajeta v nadzoru vojaΉkega blaga, z delci velikosti manj kakor 60 >ISO_7>μ>ISO_2>m, bodisi sferiθnimi, atomiziranimi, sferoidalnimi, v luskinah ali zmletimi, ki vsebujejo 97 ut:

a. cirkonija;

b. berilija;

c. magnezija; ali

d. zlitin kovin iz zgornjih podtoθk a. do c.;

Tehniθna opomba:

Naravna vsebnost hafnija v cirkoniju (znaθilna je od 2 % do 7 %) se Ήteje skupaj s cirkonijem.

3. tekoθi oksidanti, kot so:

a. diduΉikov trioksid;

b. duΉikov dioksid/diduΉikov tetraoksid;

c. diduΉikov pentoksid;

d. meΉani duΉikovi oksidi (MON);

Tehniθna opomba:

MeΉani duΉikovi oksidi (MON) so raztopine duΉikovega oksida (NO) v diduΉikovem tetraoksidu/duΉikovem dioksidu (N2 O4 /NO2 ), ki se lahko uporabljajo v raketnih sistemih. Obstaja vrsta koncentracij, ki se oznaθijo kot MONi ali MONij, kjer sta i in j celi Ήtevili, ki predstavljata odstotek duΉikovega oksida v meΉanici (npr. MON3 vsebuje 3 % duΉikovega oksida, MON25 pa 25 % duΉikovega oksida. Zgornja meja je MON40, 40 mas. %).

e. GLEJ NADZOR VOJA©KEGA BLAGA ZA inhibirano rdeθo kadeθo duΉikovo kislino (IRFNA)

f. GLEJ NADZOR VOJA©KEGA BLAGA IN 1C238 ZA spojine iz fluora in enega ali veθ drugih halogenov, kisika ali duΉika

b. polimerne snovi:

1. karboksi-terminirani polibutadien (CTPB);

2. hidroksi-terminirani polibutadien (HTPB), razen tistega, ki je zajet v Nadzoru vojaΉkega blaga;

3. polibutadien-akrilna kislina (PBAA);

4. polibutadien-akrilnokislinski akrilonitril (PBAN);

c. drugi pogonski aditivi in agenti:

1. GLEJ NADZOR VOJA©KEGA BLAGA ZA Karborani, dekaborani, pentaborani in njihovi derivati;

2. trietilen-glikol dinitrat (TEGDN);

3. 2-nitrodifenilamin;

4. trimetiloletan trinitrat (TMETN);

5. dietilen-glikol dinitrat (DEGDN);

6. Derivati ferocena:

a. Glej nadzor vojaΉkega blaga za katocen;

b. etil-ferocen;

c. propil-ferocen;

d. Glej nadzor vojaΉkega blaga za n-butil ferocen;

e. pentil-ferocen;

f. pentil-ferocen;

g. dicikloheksil-ferocen;

h. dietil-ferocen;

i. dipropil-ferocen;

j. dibutil-ferocen;

k. diheksil-ferocen;

l. acetil-ferocen;

m. Glej nadzor vojaΉkega blaga za ferocen-karboksilne kisline;

n. Glej nadzor vojaΉkega blaga za butacen;

o. drugi derivati ferocena, uporabni za prilagajanje hitrosti gorenja raketnega goriva, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaΉkega blaga.

Opomba: Glede goriv in sestavin goriv, ki niso zajeti v toθki 1C111, glej Nadzor vojaΉkega blaga.

1C116 Martenzitna jekla (jekla, na sploΉno doloθena z visokim deleΎem niklja, zelo nizkim deleΎem ogljika in uporabo nadomestnih elementov ali usedlin, ki omogoθajo utrjevanje s staranjem) z natezno trdnostjo najmanj 1500 MPa ali veθ, merjeno pri 293 K (20 °C), in so v obliki ploθevine, ploΉθe ali cevi z debelino 5 mm ali manj.

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 1C216.

1C117 Volfram, molibden in njune zlitine v obliki enakih sferiθnih ali atomiziranih delcev premera 500 mikrometrov ali manj, θistote 97 % ali veθ, ki se uporabljajo za izdelavo elementov motorjev za «rakete» , to je za toplotne Ήθite, podlage za dulce, vratove dulcev in povrΉine, ki se uporabljajo za krmiljenje potiska.

1C118 Dvojno nerjaveθe jeklo, stabilizirano s titanom (Ti-DSS):

a. ima vse naslednje znaθilnosti:

1. vsebuje 17,0 do 23,0 ut. % kroma in 4,5 do 7,0 ut. % niklja;

2. vsebuje veθ kakor 0,10 ut. % titana; in

3. ima feritno-avstenitno mikrostrukturo (imenovano tudi dvofazna mikrostruktura), ki je najmanj 10 vol. % avstenitna (merjeno po ASTM E-1181-87 ali enakovrednem nacionalnem postopku); in

b. ki ima katero koli od naslednjih oblik:

1. ingoti ali palice, pri katerih je vsaka dimenzija enaka ali veθja 100 mm;

2. listi Ήirine 600 mm ali veθ in debeline 3 mm ali manj; ali

3. cevi z zunanjim premerom 600 mm ali veθ in debelino sten 3 mm ali manj.

1C202 Naslednje zlitine, razen tistih, doloθenih v toθki 1C002.b.3. ali b.4:

a. aluminijeve zlitine, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. natezno trdnost 460 MPa ali veθ pri 293 K (20 °C); in

2. obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vkljuθno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je veθji od 75 mm;

b. titanove zlitine, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. natezno trdnost 900 MPa ali veθ pri 293 K (20 °C); in

2. obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vkljuθno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je veθji od 75 mm;

Tehniθna opomba:

Zgoraj navedene zlitine se nanaΉajo na zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej.

1C210 «Vlakneni ali nitasti materiali» ali prepregi, razen tistih, ki so doloθeni v toθkah 1C010.a, b ali e:

a. ogljikovi ali aramidni «vlakneni ali nitasti materiali» , ki imajo eno od naslednjih znaθilnosti:

1. «specifiθni modul» 12,7 Χ 106 m ali veθ; ali

2. «specifiθno natezno trdnost» , 235 Χ 103 m ali veθ;

Opomba: Toθka 1C210.a ne zajema aramidnih "vlaknenih ali nitastih materialov", v katerih je masni deleΎ na estrih baziranih sredstev za povrΉinsko spremembo vlaken 0,25 % ali veθ;

b. stekleni «vlakneni ali nitasti materiali» , ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. «specifiθni modul» 3,18 Χ 106 m ali veθ; in

2. «specifiθno natezno trdnost» , 76,2 Χ 103 m ali veθ;

c. neskonθne «preje» , «rovingi» , «niti» ali «trakovi» , impregnirani s smolo, ki so Ήiroki 15 mm ali manj (prepregi), izdelani iz ogljikovih ali steklenih "vlaknenih ali nitastih materialov", doloθenih v toθki 1C210.a ali b.

Tehniθna opomba:

Smola sestavlja matriko kompozita.

Opomba: V toθki 1C210 so «vlakneni ali nitasti materiali» omejeni na neskonθne «monofilamente» , «preje» , «rovinge» , «niti» ali «trakove» .

1C216 Martenzitno jeklo, razen tistega, ki je doloθeno v toθki 1C116, z natezno trdnostjo 2050 MPa ali veθ pri 293 K (20 °C).

Opomba: Toθka 1C216 ne zajema oblik, pri katerih so linearne dimenzije 75 mm ali manj.

Tehniθna opomba:

Izraz martenzitno jeklo z natezno trdnostjo zajema martenzitno jeklo pred toplotno obdelavo ali po njej.

1C225 Bor, obogaten z izotopom bor 10 (10B) nad vrednostmi v naravi: elementarni bor, njegove spojine, meΉanice, ki vsebujejo bor, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.

Opomba: MeΉanice iz toθke 1C225, ki vsebujejo bor, vkljuθujejo tudi materiale z vsebnostjo bora.

Tehniθna opomba:

Masni deleΎ izotopa bor 10 v naravi znaΉa pribliΎno 18,5 ut.

1C226 Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deleΎem volframa nad 90 % in obema naslednjima znaθilnostma:

a. Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deleΎem volframa nad 90 % in obema naslednjima znaθilnostma: in

b. maso nad 20 kg.

Opomba: Toθka 1C226 ne zajema delov, ki so posebej izdelani kot uteΎi ali kolimatorji za Ύarke gama.

1C227 Kalcij, ki ima obe naslednji znaθilnosti:

a. vsebuje manj kakor 1.000 ppm kovinskih neθistot, razen magnezija; in

b. vsebuje manj kakor 10 ppm bora.

1C228 Magnezij, ki ima obe naslednji znaθilnosti:

a. vsebuje manj kakor 200 ppm kovinskih neθistot, razen kalcija; in

b. vsebuje manj kakor 10 ppm bora.

1C229 Bizmut, ki ima obe naslednji znaθilnosti:

a. θistoto nad 99,99 % ali veθ; in

b. vsebuje manj kakor 10 ppm srebra.

1C230 Kovinski berilij, zlitine, pri katerih je masni deleΎ berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi proizvodi ter odpadki in ostanki navedenih materialov.

Opomba: Predmet nadzora v toθki 1C230 niso:

a. kovinska okna za rentgenske aparate ali naprave za vrtanje;

b. meΉanice oksidov v izdelkih ali polizdelkih, ki so oblikovani posebej za dele elektronskih komponent ali kot podlage za elektronska vezja;

c. beril (berilijev ali aluminijev silikat) v obliki smaragdov ali akvamarinov.

1C231 Kovinski hafnij, zlitine, pri katerih je masni deleΎ hafnija, hafnijevih spojin nad 60 %, njihovi proizvodi ter odpadki in ostanki navedenih materialov.

1C232 Helij-3 (3He), meΉanice, ki vsebujejo helij-3, in proizvodi ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.

Opomba: Predmet nadzora toθke 1C232 ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kakor 1 g helija-3.

1C233 Litij, obogaten z izotopom litij-6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij: elementarni litij, zlitine, spojine, meΉanice, ki vsebujejo litij, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.

Opomba: Toθka 1C233 ne zajema termoluminescenθnih dozimetrov.

Tehniθna opomba:

Masni deleΎ izotopa litij-6 v naravi znaΉa pribliΎno 6,5 ut. % (7,5 at. %).

1C234 Cirkonij, pri katerem je razmerje med masnim deleΎem hafnija in cirkonija manjΉe od 1:500: kovinski cirkonij, zlitine, pri katerih je masni deleΎ cirkonija nad 50 %, spojine, njihovi proizvodi ter odpadki in ostanki navedenih materialov.

Opomba: 1C234 ne zajema cirkonija v obliki folije z debelino 0,10 mm ali manj.

1C235 Tritij, tritijeve spojine, meΉanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi veθje od 1:1000, in proizvodi ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.

Opomba: 1C235 ne zajema izdelkov ali naprav, ki vsebujejo manj kakor 1,48 Χ 103 GBq (40 Ci) tritija.

1C236 Sevalci alfa z razpolovno dobo 10 dni ali veθ, vendar manj kakor 200 let, in so v naslednjih oblikah:

a. elementarni;

b. spojine, ki imajo specifiθno aktivnost alfa sevalcev 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali veθ;

c. meΉanice, ki imajo skupno aktivnost alfa sevalcev 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali veθ;

d. proizvodi ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.

Opomba: Toθka 1C236 ne zajema proizvodov ali naprav, ki vsebujejo manj kakor 3,7 GBq (100 mCi) sevalcev alfa.

1C237 Radij-226 (226Ra), zlitine radija-226, spojine radija-226, meΉanice, ki vsebujejo radij-226, njihovi proizvodi in proizvodi ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.

Opomba: Toθka 1C237 ne zajema:

a. medicinskih pripomoθkov;

b. proizvoda ali naprave, ki vsebuje manj kakor 0,37 GBq (10 mCi) radija-226.

1C238 Klorov trifluorid (ClF3 ).

1C239 Moθni eksplozivi, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaΉkega blaga, ali snovi ali meΉanice, kjer je masni deleΎ takΉnih eksplozivov veθji od 2 % in katerih kristalna gostota je veθja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa veθja od 8000 m/s.

1C240 Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj, razen tistega, ki je naveden v 0C005:

a. nikelj v prahu, ki ima obe naslednji znaθilnosti:

1. θistoto nad 99,0 % ali veθ; in

2. povpreθno velikost delcev, ki je manjΉa od 10 mikrometrov, merjeno po standardu ASTM B330;

b. porozni kovinski nikelj, ki je pridobljen iz materialov, doloθenih v toθki 1C240.a.

Opomba: Toθka 1C240 ne zajema:

a. vlaknenega nikljevega prahu;

b. posameznih poroznih nikljevih ploΉθ, ki imajo povrΉino 1000 cm2 ali manj

Tehniθna opomba:

Toθka 1C240.b se nanaΉa na porozno kovino, ki se oblikuje s stiskanjem ali sintranjem materialov iz toθke 1C240.a, da nastane kovinski material z drobnimi porami, ki so enakomerno porazdeljene po vsem volumnu.

1C350 Kemikalije, ki se lahko uporabijo kot predhodniki toksiθnih kemiθnih agentov, in «kemiθne meΉanice» , ki vsebujejo eno ali veθ navedenih:

NAPOTILO: GLEJ TUDI NADZOR VOJA©KEGA BLAGA IN TOΘKO 1C450.

1. tiodiglikol (111-48-8);

2. fosforjev oksiklorid (10025-87-3);

3. dimetil metilfosfonat (756-79-6);

4. GLEJ NADZOR VOJA©KEGA BLAGA ZA metilfosfonil difluorid (676-99-3);

5. metil-fosfonil diklorid (676-97-1);

6. dimetilfosfit (868-85-9);

7. fosforjev triklorid (7719-12-2);

8. trimetilfosfit (121-45-9);

9. tionilklorid (7719-09-7);

10. 3-hidroksi-1-metilpiperidin (3554-74-3);

11. N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid (96-79-7);

12. N,N-diizopropil-(beta)-aminoetan tiol (5842-07-9);

13. 3-kinuklidinol (1619-34-7);

14. kalijev fluorid (7789-23-3);

15. 2-kloretanol (107-07-3);

16. dimetilamin (124-40-3);

17. dietil etilfosfonat (78-38-6);

18. dietil-N,N-dimetilfosforamidat (2404-03-7);

19. dietilfosfit (762-85-9);

20. dimetilamin-hidroklorid (506-59-2);

21. etilfosfinil diklorid (1498-40-4);

22. etilfosfonil diklorid (1066-50-8);

23. GLEJ NADZOR VOJA©KEGA BLAGA ZA etilfosfonil difluorid (753-98-0);

24. vodikov fluorid (7664-39-3);

25. metilbenzilat (76-89-1);

26. metilfosfinil diklorid (676-83-5);

27. N,N-diizopropil-(beta)-amino etanol (96-80-0);

28. pinakolil alkohol (464-07-3);

29. GLEJ NADZOR VOJA©KEGA BLAGA ZA O-etil-2-diizopropilaminoetil metilfosfonit (57856-11-8)

30. trietilfosfit (122-52-1);

31. arzenov triklorid (7784-34-1);

32. benzilska kislina (76-93-7);

33. dietil metilfosfonit (15715-41-0);

34. dimetil etilfosfonat (6163-75-3);

35. etilfosfinil difluorid (430-78-4);

36. metilfosfinil difluorid (753-59-3);

37. 3-kinuklidon (3731-38-2);

38. fosforjev pentaklorid (10026-13-8);

39. pinakolon (75-97-8);

40. kalijev cianid (151-50-8);

41. kalijev difluorid (7789-29-9);

42. amonijev vodikov fluorid (1341-49-7);

43. natrijev fluorid (7681-49-4);

44. natrijev difluorid (1333-83-1);

45. natrijev cianid (143-33-9);

46. trietanolamin (102-71-6);

47. fosforjev pentasulfid (1314-80-3);

48. diizopropilamin (108-18-9);

49. dietilaminoetanol (100-37-8);

50. natrijev sulfid (1313-82-2);

51. Ύveplov monoklorid (10025-67-9);

52. Ύveplov diklorid (10545-99-0);

53. trietanolamin-hidroklorid (637-39-8);

54. N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid hidroklorid (4261-68-1);

Opomba 1: Za izvoz v «drΎave, ki niso θlanice Konvencije o kemiθnem oroΎju» , predmet nadzora toθke 1C350 niso « meΉanice kemikalij» , ki vsebujejo ene ali veθ kemikalij, doloθenih v toθkah 1C350.1, .3, .5, .11, .12, .13, .17, .18, .21, .22, .26, .27, .28, .31, .32, .33, .34, .35, .36 in .54, v katerih nobena posamiθno doloθena kemikalija ne pomeni veθ kakor 10 ut. % meΉanice.

Opomba 2: Za izvoz v «drΎave, ki so θlanice Konvencije o kemiθnem oroΎju» , predmet nadzora toθke 1C350 niso «meΉanice kemikalij» , ki vsebujejo ene ali veθ kemikalij, doloθenih v toθkah 1C350.1, .3, .5, .11, .12, .13, .17, .18, .21, .22, .26, .27, .28, .31, .32, .33, .34, .35, .36 in .54, v katerih nobena posamiθno doloθena kemikalija ne pomeni veθ kakor 30 ut.

Opomba 3: Predmet nadzora toθke 1C350 niso «meΉanice kemikalij» , ki vsebujejo eno alo veθ kemikalij, doloθenih v toθki 1C350.2, .6, .7, .8, .9, .10, .14, .15, .16, .19, .20, .24, .25, .30, .37, .38, .39, .40, .41, .42, .43, .44, .45, .46, .47, .48, .49, .50, .51, .52 in .53, v katerih nobena posamiθno doloθena kemikalija ne pomeni veθ kakor 30 ut. % meΉanice.

Opomba 4: Predmet nadzora toθke 1C350 niso proizvodi, ki se Ήtejejo za potroΉniΉko blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

1C351 ΘloveΉki patogeni, zoonoze in «toksini» :

a. virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki «izoliranih Ύivih kultur» ali v obliki materialov, ki vsebuje Ύivi material, namerno cepljen ali okuΎen s takΉnimi kulturami:

1. chikungunjski virus;

2. kongoΉko-krimski virus hemoragiθne mrzlice;

3. virus mrzlice «dengue» ;

4. orientalski virus konjskega encefalitisa (vnetja moΎganske opne);

5. virus ebole;

6. virus hantana;

7. virus junine;

8. virus mrzlice «lassa» ;

9. virus limfocitnega koriomeningitisa;

10. virus «machupo» ;

11. marburΉki virus;

12. virus opiθjih koz;

13. virus mrzlice «Rift Valley» ;

14. virus klopnega encefalitisa (virus ruskega pomladno-poletnega encefalitisa);

15. virus variola;

16. venezuelski virus konjskega encefalitisa (vnetja moΎganske opne);

17. zahodni virus konjskega encefalitisa (vnetja moΎganske opne);

18. bele koze;

19. virus rumene mrzlice;

20. virus japonskega encefalitisa (vnetja moΎganske opne);

21. virus «Kyasanur Forest» ;

22. virus Lupingove bolezni

23. virus encefalitisa «Murray Valley» ;

24. virus hemoragiθne mrzlice «Omsk» ;

25. virus «Oropouche» ;

26. virus «Powassan» ;

27. virus «Rocio» ;

28. virus encefalitisa «St Louis» ;

29. virus «Hendra» (konjski morbilivirus);

30. juΎnoameriΉka hemoragiθna mrzlica (Sabia, Flexal, Guanarito);

31. virusi hemoragiθne mrzlice s pljuθnim in ledviθnim sindromom (Seoul, Dobrava, Puumala, Sin Nombre);

32. virus «Nipah» .

b. rikecije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki «izoliranih Ύivih kultur» ali v obliki materialov, ki vsebuje Ύivi material, namerno cepljen ali okuΎen s takΉnimi kulturami:

1. coxiella burnetii;

2. bartonella quintana (Rochalimaea quintana, Rickettsia quintana);

3. rickettsia prowasecki;

4. rickettsia rickettsii;

c. bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki «izoliranih Ύivih kultur» ali v obliki materialov, ki vsebuje Ύivi material, namerno cepljen ali okuΎen s takΉnimi kulturami:

1. Bacillus anthracis;

2. Brucella abortus;

3. Brucella melitensis;

4. Brucella suis;

5. Chlamydia psittaci;

6. Clostridium botulinum;

7. Francisella tularensis;

8. Burkholderia mallei (pseudomonas mallei);

9. Burkholderia pseudomallei (pseudomonas pseudomallei);

10. Salmonella typhi;

11. Shigella dysenteriae;

12. Vibrio cholerae;

13. Yersinia pestis;

14. Clostridium perfringens vrste, ki proizvaja epsilon toksin;

15. Enterohemoragiθna Escherichia coli, serotip O157 in drugi serotipi, ki proizvajajo verotoksin.

d. «toksini» in «sestavine toksinov» :

1. botulinotoksin;

2. Clostridium perfringens toksini;

3. konotoksin;

4. ricin;

5. saksitoksin;

6. shiga-toksin;

7. Stafilokoccus aureus (zlateniθni toksini);

8. tetrodotoksin;

9. verotoksin;

10. mikrocistin (cianginosin);

11. aflatoksini;

12. abrin;

13. kolera toksin;

14. Diacetoksiscirpenol toksin;

15. T-2 toksin;

16. HT-2 toksin;

17. modeccin;

18. volkensin;

19. viscum album lektin 1 (viskumin).

Opomba: Predmet nadzora v toθki 1C351.d niso botulinotoksini (toksini botulizma) ali konotoksini v obliki proizvodov, θe ti ustrezajo vsem naslednjim pogojem:

1. da so farmacevtski pripravki, izdelani za zdravljenje ljudi z ustreznimi bolezenskimi znamenji;

2. a so vnaprej pakirani za distribucijo kot medicinski proizvodi;

3. da jih drΎavne oblasti potrjujejo kot medicinske proizvode.

Opomba: Predmet nadzora toθke 1C351 niso «vakcine» ali «imunotoksini» .

1C352 Ivalski patogeni:

a. virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki «izoliranih Ύivih kultur» ali v obliki materialov, ki vsebuje Ύivi material, namerno cepljen ali okuΎen s takΉnimi kulturami:

1. virus afriΉke svinjske mrzlice;

2. virusi kokoΉje kuge, kakor so:

a. neokarakterizirani; ali

b. opredeljeni v Direktivi ES 92/40/ES (UL L 16, 23. 1. 1992, str.1) z visoko stopnjo patogenosti:

1. virusi tipa A z indeksom intravenozne patogenosti v Ήest tednov starih piΉθancih veθ kakor 1,2; ali

2. virusi podtipov H5 ali H7, pri katerih verige nukleotidov vzbujajo multiple aminokisline v hemaglutininu;

3. virus plavice;

4. virus slinavke in parkljevke;

5. virus kozjih koz;

6. virus aujeszkyjeve bolezni (neprave stekline);

7. virus svinjske mrzlice (svinjske kolere);

8. virus stekline (Lyssa virus);

9. virus newcastlske bolezni;

10. virus kuge preΎvekovalcev;

11. svinjski enterovirus tipa 9;

12. virus goveje kuge;

13. virus ovθjih koz;

14. virus teΉinske bolezni praΉiθev;

15. virus vezikularnega stomatitisa;

16. virus vozliθastega dermatitisa;

17. virus afriΉke konjske kuge.

b. mikroplazma miocidov, naravna, gojena ali spremenjena, v obliki «izoliranih Ύivih kultur» ali v obliki materiala, ki vsebuje Ύivi material, namerno cepljen ali okuΎen s takΉnimi kulturami.

Opomba: Predmet nadzora toθke 1C352 niso «vakcini» .

1C353 Genetski elementi in genetsko modificirani organizmi:

a. genetsko modificirani mikroorganizmi ali genetski elementi, ki vsebujejo verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo organizmov, naΉtetih v toθkah 1C351.a do c ali 1C352 ali 1C354;

b. genetsko modificirani mikroorganizmi ali genetski elementi, ki vsebujejo verige nukleinske kisline, kodirane za katerega koli od «toksinov» ali «sestavin toksinov» , naΉtetih v toθki 1C351.d.

Tehniθna opomba:

Genetski elementi med drugim vkljuθujejo kromosome, genome, plazmide, transpozone in vektorje, ki so genetsko modificirani ali ne.

Opomba: Toθka 1C353 se ne uporablja za verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo entehemoragiθne Escherichie coli, serotip O157 in drugih sojev, ki proizvajajo verotoksin, razen tistih za kodiranje verotoksina ali njegovih podenot.

1C354 Rastlinski patogeni:

a. virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki «izoliranih Ύivih kultur» ali v obliki materialov, ki vsebuje Ύivi material, namerno cepljen ali okuΎen s takΉnimi kulturami:

1. Andski latentni virus krompirja;

2. Viroid potato spindle tuber;

b. bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki «izoliranih Ύivih kultur» ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okuΎen s takimi kulturami:

1. Xanthomonas albilineans;

2. Xanthomonas campestris pv. citri, vkljuθno z vrstami iz rodu Xanthomonas campestris pv. citri tipov A,B,C,D,E ali vrst, ki so kako drugaθe klasificirane kot Xanthomonas citri, Xanthomonas campestris pv. aurantifolia ali Xanthomonas campestris pv. citrumelo;

3. Xanthomonas oryzae pv. Oryzae (Pseudomonas campestris pv. Oryzae);

4. Clavibacter michiganensis ssp. Sepedonicus (Corynebacterium michiganensis ssp. Sepedonicum ali Corynebacterium Sepedonicum);

5. Ralstonia solanacearum, rasi 2 in 3 (Pseudomonas solanacearum, rasi 2 in 3 ali Burkholderia solanacearum, rasi 2 in 3);

c. gobe, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki «izoliranih Ύivih kultur» ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okuΎen s takΉnimi kulturami:

1. Colletotrichum coffeanum var. virulans (Colletotrichum kahawae);

2. Cochliobolus miyabeanus (Helminthosporium oryzae);

3. Microcyclus ulei (sin. Dothidella ulei);

4. Puccinia graminis (sin. Puccinia graminis f. sp. tritici);

5. Puccinia graminis (sin. Puccinia glumarum);

6. Magnaporthe grisea (pyricularia grisea/pyricularia oryzae).

1C450 Strupene kemikalije in njihove predhodne sestavine, in «zmesi kemikalij» , ki vsebujejo eno ali veθ teh kemikalij:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 1C350, 1C351.d. IN NADZOR VOJA©KEGA BLAGA.

a. toksiθne kemikalije:

1. amiton: O,O-dietil S-[2-(dietilamino) etil] fosforotiolat (78-53-5) in ustrezne alkilirane ali protonirane soli;

2. PFIB: 1,1,3,3,3-pentafluoro-2-(trifluorometil)-1-propen (382-21-8);

3. GLEJ NADZOR VOJA©KEGA BLAGA ZA BZ: 3-kinuklidinil benzilat (6581-06-2);

4. fosgen: karbonil diklorid (75-44-5);

5. cianogen klorid (506-77-4);

6. vodikov cianid (74-90-8);

7. kloropikrin: trikloronitrometan (76-06-2);

Opomba 1: Za izvoz v «drΎave, ki niso θlanice Konvencije o kemiθnem oroΎju» , predmet nadzora toθke 1C450 niso «meΉanice kemikalij» , ki vsebujejo ene ali veθ kemikalij, doloθenih v toθkah 1C450.a.1 in a.2, v katerih nobena posamiθno doloθena kemikalija ne pomeni veθ kakor 1 ut. % meΉanice.

Opomba 2: Za izvoz v «drΎave, ki so θlanice Konvencije o kemiθnem oroΎju» , predmet nadzora toθke 1C450 niso «meΉanice kamikalij» , ki vsebujejo ene ali veθ kemikalij, doloθenih v toθkah 1C450.a.1 in .a.2, v katerih nobena posamiθno doloθena kemikalija ne pomeni veθ kakor 30 ut. % meΉanice.

Opomba 3: Predmet nadzora toθke 1C450 niso «kemiθne meΉanice» , ki vsebujejo eno ali veθ kemikalij, doloθenih v toθkah 1C450.a.4, .a.5, .a.6 in .a.7, v katerih nobena posamiθno doloθena kemikalija ne pomeni veθ kakor 30 ut. % meΉanice.

b. strupene predhodne kemikalije:

1. kemikalije, razen tistih iz Nadzora vojaΉkega blaga ali iz toθke 1C350, ki vsebujejo fosforjev atom, na katerega je vezana ena metilna, etilna ali propilna (normalna ali izo) skupina, vendar noben nadaljnji ogljikov atom;

Opomba: Predmet nadzora toθke 1C450.b.1 ni fonofos: O-etil S-fenil etilfosfonotiolotionat (944-22-9);

2. N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] fosforamidni dihalidi;

3. dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)]-fosforamidati, razen dietil-N,N-dimetilfosforamidata, ki je doloθen v toθki 1C350;

4. N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetil-2-kloridi in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorida ali N,N-diizopropil-(beta)-aminoetilklorid hidroklorida, ki sta doloθena v toθki 1C350;

5. N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetan-2-ol in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetanola (96-80-0) in N,N-dietilaminoetanola (100-37-8), ki sta doloθena v toθki 1C350;

Opomba: Predmet nadzora toθke 1C450.b.5 nista:

a. N,N-dimetilaminoetanol (108-01-0) in ustrezne protonirane soli;

b. protonirane soli N,N-dietilaminoetanola (100-37-8);

6. N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetan-2-tiolov in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetantiola, doloθenega v toθki 1C350;

7. etildietanolamin (139-87-7);

8. metildietanolamin (105-59-9).

Opomba 1: Za izvoz v «drΎave, ki niso θlanice Konvencije o kemiθnem oroΎju» , predmet nadzora toθke 1C450 niso «meΉanice kemikalij» , ki vsebujejo eno ali veθ kemikalij, doloθenih v toθkah 1C450.b.1, .b.2, .b.3, .b.4, .b.5 in .b.6, v katerih nobena posamiθno doloθena kemikalija ne pomeni veθ kakor 10 ut. % meΉanice.

Opomba 2: Za izvoz v «drΎave, ki so θlanice Konvencije o kemiθnem oroΎju» , predmet nadzora toθke 1C450 niso «meΉanice kemikalij» , ki vsebujejo eno ali veθ kemikalij, doloθenih v toθkah 1C450.b.1, .b.2, .b.3, .b.4, .b.5 in .b.6, v katerih nobena posamiθno doloθena kemikalija ne pomeni veθ kakor 30 ut. % meΉanice.

Opomba 3: Predmet nadzora toθke 1C450 niso «meΉanice kemikalij» , ki vsebujejo eno ali veθ kemikalij, doloθenih v toθkah 1C450.b.7 in .b.8, v katerih nobena posamiθno doloθena kemikalija ne pomeni veθ kakor 30 ut. % meΉanice.

Opomba: Predmet nadzora toθke 1C450 niso proizvodi, ki se pojmujejo kot potroΉniΉko blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

1D Programska oprema

1D001 «Programska oprema» je posebej napisana ali prirejena «razvoju» , «proizvodnji» ali «uporabi» opreme iz toθk 1B001 do 1B003.

1D002 «Programska oprema» za «razvoj» organskih laminatov «matrik» , kovinskih «matrik» ali oglijikovih «matrik» ali «kompozitov» .

1D101 «Programska oprema» , pripravljena posebej za «uporabo» blaga iz 1B101, 1B102, 1B115, 1B117, 1B118 ali 1B119.

1D103 «Programska oprema» , pripravljena posebej za analizo zmanjΉane opaznosti, kakor je zmanjΉanje radarske odbojnosti, zmanjΉanih ultravijoliθnih/infrardeθih in akustiθnih podpisov.

1D201 «Programska oprema» , ki je posebej napisana za «uporabo» blaga, ki je doloθemo v toθki 1B201.

1E Tehnologija

1E001 «Tehnologija» v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji, namenjena za «razvoj» ali «proizvodnjo» opreme ali materialov iz toθk 1A001.b, 1A001.c, 1A002 do 1A005, 1B ali 1C.

1E002 Druga «tehnologija» :

a. «tehnologija» za «razvoj» ali «proizvodnjo» polibenzotiazolov ali polibenzoksazolov:

b. «tehnologija» za «razvoj» ali «proizvodnjo» fluoroelastomernih spojin, ki vsebujejo najmanj en veniletrov monomer;

c. «tehnologija» za zasnovo ali «proizvodnjo» naslednjih osnovnih materialov ali «nekompozitnih» keramiθnih materialov:

1. osnovni materiali, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. imajo katero koli od naslednjih sestav:

1. enojni ali kompleksni cirkonijevi oksidi in kompleksni silicijevi ali aluminijevi oksidi;

2. enojni borovi nitridi (kubne kristalinske oblike);

3. enojni ali kompleksni silicijevi ali borovi karbidi; ali

4. enojni ali kompleksni silicijevi nitridi;

b. imajo skupno vsebnost kovinskih neθistot, razen namenoma dodanih, manjΉo od:

1. 1000 ppm za enojne okside ali karbide; ali

2. 5000 ppm za kompleksne ali enojne nitride; in

c. so eno od naslednjih:

1. cirkonij s povpreθno velikostjo delcev 1 >ISO_7>μ>ISO_2>m ali manj, pri θemer je najveθ 10 % delcev veθjih od 5 >ISO_7>μ>ISO_2>m;

2. drug navaden material s povpreθno velikostjo delcev 5 >ISO_7>μ>ISO_2>m ali manj, pri θemer je najveθ 10 % delcev veθjih od 10 >ISO_7>μ>ISO_2>m; ali

3. ima vse naslednje znaθilnosti:

a. je v obliki ploΉθic z razmerjem med njihovo dolΎino in debelino veθ kakor 5;

b. je v obliki luskin z razmerjem med njihovo dolΎino in premerom veθ kakor 10 pri premerih manj kakor 2 >ISO_7>μ>ISO_2>m; in

c. je v obliki kontinuiranih ali narezanih vlaken premera manj kakor 10 >ISO_7>μ>ISO_2>m;

2. «nekompozitni» keramiθni materiali, ki sestoje iz materialov, opisanih v toθki 1E002.c.1;

Opomba: Predmet nadzora toθke 1E002.c.2 ne vkljuθuje «tehnologije» za oblikovanje ali proizvodnjo abrazivov.

d. «tehnologija» za «proizvodnjo» aromatskih poliamidnih vlaken;

e. «tehnologija» za vgradnjo, vzdrΎevanje ali popravilo materialov, doloθenih v toθki 1C001;

f. «tehnologija» za popravilo «kompozitnih» struktur, laminatov ali materialov, doloθenih v toθkah 1A002, 1C007.c ali 1C007.d.

Opomba: Predmet nadzora toθke 1E002.f ni «tehnologija» za popravilo ogrodij «civilnih zrakoplovov» , pri katerih se uporabljajo ogljikovi «vlakneni ali nitasti materiali» in epoksi smole, ki so navedene v proizvajalθevih priroθnikih.

1E101 «Tehnologija» v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji za «uporabo» blaga, doloθenega v toθkah 1A102, 1B001, 1B101, 1B102, 1B115 do 1B119, 1C001, 1C101, 1C107, 1C111 do 1C117, 1D101 ali 1D103.

1E102 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» «programske opreme» iz toθk 1D001, 1D101 ali 1D103.

1E103 «Tehnologija» za uravnavanje temperature, pritiska ali okolja v avtoklavih ali hidroklavih, kadar se uporabljajo za «proizvodnjo» «kompozitov» ali delno obdelanih «kompozitov» .

1E104 «Tehnologija» , ki je povezana s «proizvodnjo» pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, na vretenu ali drugih podlagah iz plinov predhodnikov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1573 K (1300 °C) in 3173 K (2900 °C), pri pritisku od 130 Pa do 20 kPa.

Opomba: Predmet nadzora toθke 1E104 vkljuθuje «tehnologijo» za sestavo kontrolnih shem in parametrov plinov predhodnikov, stopnje pretoka in nadzora.

1E201 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «uporabo» blaga, doloθenega v toθkah 1A002, 1A202, 1A225 do 1A227, 1B201, 1B225 do 1B233, 1C002.a.2.c ali d, 1C010.b, 1C202, 1C210, 1C216, 1C225 do 1C240 ali 1D201.

1E202 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» ali «proizvodnjo» blaga iz toθke 1A202 ali 1A225 do 1A227.

1E203 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» «programske opreme» iz toθke 1D201.

SKUPINA 2

OBDELAVA MATERIALOV

2A Sistemi, oprema in komponente

NAPOTILO: Za brezΉumne leΎaje glej Nadzor vojaΉkega blaga

2A001 LeΎaji brez trenja in uleΎajeni sistemi in komponente zanje:

Opomba: Predmet nadzora v toθki 2A001 niso toleranθne kroglice, ki so po proizvajaθevih specifikacijah v skladu s standardom ISO 3290 stopnje 5 ali slabΉe.

a. krogliθni leΎaji in valjθni leΎaji, ki imajo vse tolerance po proizvajalθevih specifikacijah, ki so v skladu s standardom ISO 492 razreda 4 ali boljΉe (ali s standardi ANSI/ABMA 20 razreda ABEC-7 ali RBEC-7 ali drugimi enakovrednimi nacionalnimi standardi), in imajo oba obroθa in vrtljive elemente (ISO 5593) iz monela ali berilija;

Opomba: Predmet nadzora v toθki 2A001.a niso konθni valjθni leΎaji.

b. drugi krogliθni ali trdni valjθni leΎaji, ki imajo vse tolerance po proizvajalθevih specifikacijah, ki so v skladu s standardom ISO 492 razreda 2, ali boljΉe (ali s standardi ANSI/ABMA 20 razreda ABEC-9 ali RBEC-9 ali drugimi enakovrednimi nacionalnimi standardi);

Opomba: Predmet nadzora v toθki 2A001.b niso konθni valjθni leΎaji.

c. aktivni magnetni leΎajni sistemi, ki uporabljajo kar koli od naΉtetega:

1. materiale z gostoto magnetnega pretoka 2,0 T ali veθ in z mejo plastiθnosti veθ kot 414 MPa;

2. elektromagnetne 3D homopolarne materiale za zaganjalnike; ali

3. visokotemperaturne (450 K (177 °C) in veθ) pozicijske senzorje.

2A225 Kokili, ki so izdelani iz materiala, odpornega na tekoθe svetlobno obθutljive kovine:

a. kokili, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. prostornino od 150 cm3 do 8000 cm3; in

2. izdelani so iz katerega koli od naslednjih materialov, z masnim deleΎem 98 % ali veθ, ali so z njim prevleθeni:

a. kalcijev fluorid (CaF2 );

b. kalcij-cirkonijev oksid (metacirkonat) (CaZrO3 );

c. cerijev sulfid (Ce2 S3 );

d. erbijev oksid (erbia) (Er2 O3 );

e. hafnijev oksid (hafnia) (HfO2 );

f. magnezijev oksid (MgO);

g. nitrirane niobij, titan in volframove zlitine (pribliΎno 50 % Nb, 30 % Ti, 20 % W);

h. itrijev oksid (yttria) (Y2 O3 ); ali

i. cirkonijev oksid (zirconia) (ZrO2 );

b. kokili, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. prostornino od 50 cm3 do 2000 cm3; in

2. izdelani so iz tantala z masnim deleΎem 99,9 % ali veθ ali so z njim obrobljeni;

c. kokili, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. prostornino od 50 cm3 do 2000 cm3;

2. izdelani so iz tantala z masnim deleΎem 98 % ali veθ ali so z njim obrobljeni; in

3. prevleθeni so s tantalovim karbidom, nitridom, boridom ali kombinacijo prej navedenega.

2A226 Ventili, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. «nominalna velikost» 5 mm ali veθ;

b. imajo meh kot tesnilo; in

c. izdelani so iz aluminija, aluminijevih zlitin, niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni deleΎ niklja veθji kakor 60 %, ali so z njim obrobljeni.

Tehniθna opomba:

Za ventile, pri katerih sta premera vstopne in izstopne odprtine razliθna, se «nominalna velikost» v toθki 2A226 nanaΉa na manjΉi premer.

2B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

Tehniθne opombe:

1. Sekundarne osi (tj. osi tipa «W» na vodoravnih vrtalnih strojih ali sekundarne rotacijske osi, katerih srediΉθnica je vzporedna s primarno rotacijsko osjo) se ne Ήtejejo med skupno Ήtevilo obdelovalnih osi. Za rotacijske osi ni potrebno da se vrtijo veθ kakor 360 °. Rotacijsko os lahko poganja linearna naprava (tj. navojne ali ozobljene palice).

2. V smislu toθke 2B je Ήtevilo osi, ki lahko hkrati obdelujejo obdelovanec, tisto Ήtevilo osi, ki vpliva na relativne premike med katerim koli obdelovancem in orodjem, odrezovalno glavo ali brusilnim kolutom, ki reΎe ali odstranjuje material z obdelovanca. To ne vkljuθuje nobenih dodatnih osi, ki vplivajo na relativne premike znotraj stroja.

TakΉne osi zajemajo:

a. sisteme za profiliranje brusov;

b. vzporedne rotacijske osi, oblikovane za priθvrstitev posameznih obdelovancev;

c. kolinearne rotacijske osi, oblikovane za obdelovanje istega obdelovanca z veθ strani z vpetjem v natezno podlogo.

3. Poimenovanje osi mora biti v skladu z mednarodnim standardom ISO 841, «Numeriθno krmiljeni stroji - Nomenklatura osi in gibanj» .

4. V smislu toθk 2B001 do 2B009 se «nagibno vreteno» Ήteje za rotacijsko os.

5. Deklarirane stopnje natanθnosti pozicioniranja, ki izhajajo iz meritev na osnovi ISO 230/2 (1988)(1) ali z enakovrednim nacionalnim standardom, se lahko pojmujejo kot meritve stroja namesto meritev dejanskega stroja. Uradna vrednost poloΎajne natanθnosti je tista vrednost, ki se doloθi pristojnim oblastem drΎave θlanice, v kateri ima izvoznik svoj sedeΎ, kot reprezentativna pri doloθanju natanθnosti strojnega modela. Doloθanje uradnih vrednosti

a. Izbor petih strojev modela, ki ga boste ocenili;

b. meritev linearne osne natanθnosti glede na ISO 230/2 (1988) (2);

c. doloθitev vrednosti A za vsako os vsakega stroja. Metoda izraθuna vrednosti A je opisana v standardih ISO;

d. doloθitev srednje vrednosti vrednosti A vseh osi. Izraθunana srednja vrednost predstavlja uradno vrednost za vsako os modela (Βx Βy ...);

e. ker se seznam v Skupini 2 nanaΉa na vsako linearno os, velja za vsako linearno os ustrezna uradna vrednost;

f. Θe je uradna vrednost modela stroja, ki ga toθke 2B001.a do 2B001.c ali 2B201 ne zajemajo, 6 mikronov za rezkalne stroje in 8 mikronov za struΎne in rotirajoθe stroje ali boljΉa, mora proizvajalec vsakih 18 mesecev potrditi te vrednosti.

2B001 Strojna oprema in katera koli njihova kombinacija za obdelovanje (ali odrezovanje) kovin, keramike ali «kompozitov» , ki so po proizvajalθevih specifikacijah lahko opremljeni z elektronsko napravo za «numeriθno kontrolo» :

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 2B201.

Opomba 1: Predmet nadzora toθke 2B001 ni posebna strojna oprema, katere uporaba je omejena na proizvajalce prenosov. Za tovrstno strojno opremo glej toθko 2B003.

Opomba 2: Predmet nadzora toθke 2B001 ni posebna strojna oprema, katere uporaba je omejena na obdelovanje katerega koli od naslednjih delov:

a. pogonske ali odmiθne gredi;

b. orodja ali rezila;

c. ekstruzijski polΎi;

d. gravirani ali bruΉeni zlatarski deli.

Opomba 3: Strojno orodje, ki ima vsaj dve od naslednjih treh zmogljivosti: struΎenje, rezkanje ali bruΉenje (npr. stroj za struΎenje z brusnimi zmogljivostmi), je treba obravnavati po doloθilih toθk 2B001.a., b. ali c.

a. Strojna orodja za struΎenje, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. pozicijska natanθnost z «vsemi kompenzacijskimi moΎnostmi» , enakimi ali manjΉimi (boljΉimi) od 6 >ISO_7>μ>ISO_2>m po ISO 230/2 (1988)(3) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolΎ katere koli linearne osi; in

2. dve ali veθ osi, ki jih je mogoθe simultano nadzirati glede «oblikovne kontrole» ;

Opomba: Predmet nadzora v toθki 2B001.a niso stroji za struΎenje, izdelani posebej za proizvodnjo kontaktnih leθ.

b. Strojna orodja za struΎenje, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. ima vse naslednje znaθilnosti:

a. pozicijska natanθnost z «vsemi kompenzacijskimi moΎnostmi» , enakimi ali manjΉimi (boljΉimi) od 6 >ISO_7>μ>ISO_2>m po ISO 230/2 (1988)(4) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolΎ katere koli linearne osi; in

b. tri linearne osi in eno rotacijsko os, ki jih je mogoθe simultano koordinirati zaradi «oblikovne kontrole» ;

2. pet ali veθ osi, ki jih je mogoθe simultano koordinirati glede «oblikovne kontrole» ; ali

3. pozicijska natanθnost z «vsemi kompenzacijskimi moΎnostmi» , enakimi ali manjΉimi (boljΉimi) od 4 >ISO_7>μ>ISO_2>m po ISO 230/2 (1988)(5) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolΎ katere koli linearne osi;

4. enorezalni rezkalni stroji, ki imajo katerokoli od naslednjih znaθilnosti:

a. opletanje manjΉe (boljΉe) od 0,0004 mm TIR; in

b. kotni pogreΉek preθnega pomika (θeljust, korak in zasuk) manjΉi (boljΉi) od 2 sekund na prehod TIR po veθ kakor 300 mm tekalnega hoda;

c. strojna oprema za bruΉenje, ki ima katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. ima vse naslednje znaθilnosti:

a. pozicijska natanθnost z «vsemi kompenzacijskimi moΎnostmi» , enakimi ali manjΉimi (boljΉimi) od 4 >ISO_7>μ>ISO_2>m po ISO 230/2 (1988)(6) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolΎ katere koli linearne osi; in

b. tri ali veθ osi, ki jih je mogoθe simultano nadzirati zaradi «oblikovne kontrole» ; ali

2. pet ali veθ osi, ki jih je mogoθe simultano koordinirati zaradi «oblikovne kontrole» ;

Opomba: Predmet nadzora v toθki 2B001.c niso brusilni stroji:

1. cilindriθni zunanji, notranje in zunanje-notranji povrΉinski brusilni stroji, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. omejeni so le na cilindriθno bruΉenje; in

b. omejeni so na najveθji zunanji premer ali zunanjo mero obdelovanca 150 mm.

2. stroji, ki so izdelani posebej za koordinatno bruΉenje in imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. os C se uporablja za vzdrΎevanje vretena brusilnega stroja pravokotno na delovno povrΉino stroja; ali

b. os A je namenjena kontroli notranjega bruΉenja.

3. Orodja za oblikovno bruΉenje.

d. obdelovalni stroji s principom praznjenja elektriθnega naboja (EDM = Electric Discharge Machines) brezΎiθnega tipa, z dvema ali veθ rotirajoθih osi, ki jih je mogoθe hkrati nadzirati glede «oblikovne kontrole» ;

e. orodja za odnaΉanje kovine, keramike ali «kompozitov» , ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. material odstranjujejo s katerim koli od naslednjih sredstev:

a. z vodnim ali drugim tekoθinskim curkom, vkljuθno s stroji, ki uporabljajo abrazivne dodatke;

b. z elektronskim Ύarkom; ali

c. z «laserskim» Ύarkom; in

2. ki imajo dve ali veθ rotirajoθih osi:

a. ki jih je mogoθe simultano nadzirati glede «oblikovne kontrole» ; in

b. ki imajo pozicijsko natanθnost manjΉo od (boljΉo) kakor 0,003°;

f. stroji za globoko vrtanje in struΎnice, prirejene za globoko vrtanje z najveθjo moΎno globino izvrtine veθ kakor 5000 mm in posebej zanje izdelano orodje.

2B002 Numeriθno krmljena strojna orodja z uporabo procesa magnetoreologiθne konθne obdelave [W] (MRF).

Tehniθna opomba:

Za namene toθke 2B002 MRF pomeni postopek odstranjevanja materiala z uporabo abrazivne magnetne tekoθine katere viskoznost se nadzira z magnetnim poljem.

2B003 «Numeriθno krmiljena» ali roθna strojna orodja, ki so posebej izdelana za posnemanje, konθno obdelavo, bruΉenje ali honanje kaljenih (Rc  = 40 ali veθ) cilindriθih poΉevno ali dvojno poΉevno ozobljenih zobnikov s premerom konice veθ kakor 1250 mm in s Ήirino zoba 15 % delilnega premera zobnika ali veθ, dodelana do kvalitete AGMA 14 ali boljΉe (ekvivalent ISO 1328, razred 3).

2B004 «Izostatiθne stiskalnice» za delo v vroθem stanju, ki imajo vse naslednje in posebej izdelane komponente in pribor:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKI 2B104 in 2B204.

a. nadzorovano toplotno okolico znotraj zaprte komore z notranjim premerom 406 mm ali veθ; in

b. imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. najveθji delovni tlak nad 207 MPa;

2. nadzorovano delovno temperaturo nad 1773 K (1500 °C); ali

3. napravo za hidrokarbonsko impregnacijo in odstranitev odpadnih plinastih produktov.

Tehniθna opomba:

Notranja Ήirina komore se nanaΉa na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak in ne vkljuθuje prijemal. Za to dimenzijo se upoΉteva manjΉi premer: bodisi notranji premer tlaθne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameΉθena znotraj druge.

NAPOTILO: Pri posebej izdelanih utopnih orodjih, kalupih in opremi glej toθki 1B003, 9B009 in Nadzor vojaΉkega blaga.

2B005 Oprema, izdelana posebej za dodajanje, obdelavo in postopkovni nadzor anorganskih nanosov, premazov in povrΉinskih nanosov, za ionizirane medije, po postopkih, ki jih prikazuje Tabela s pripadajoθimi opombami, prikazana takoj za toθko 2E003.f, in posebej zanjo izdelane komponente za avtomatsko ravnanje, nameΉθanje in ravnanje:

a. oprema za programsko nadzirane kemiθne postopke nanaΉanja (Chemical Vapour Deposition/CVD), ki je «krmiljena s shranjenim programom» " in ima vse naslednje znaθilnosti:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 2B105.

1. postopek, prirejen za enega od naslednjih naθinov:

a. pulzirajoθa CVD;

b. kontrolirano termiθno nanaΉanje delcev (CNTD); ali

c. za CVD ob vzpodbudi ali pomoθi plazme; in

2. imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. vgrajeni vrteθi se delci v visokem vakuumu (0,01 Pa ali manj); ali

b. ima vgrajen nadzor nad debelino prevleke izdekov;

b. oprema za «kontrolirane postopke» ionskega nanaΉanja s tokovnimi sunki 5 mA ali veθ;

c. oprema za kontrolirane postopke s fiziθnim nanaΉanjem prek elektronskega curka (EB-PVD), ki je «krmiljena s shranjenim programom» in ima napajalne sisteme z moθjo nad 80 kW ter katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. sistem s tekoθinskim nivojem «laserja» , ki natanθno uravnava nivo napajanja ingotov; ali

2. vgrajen monitor za raθunalniΉko vodeni nadzor stopnje nanaΉanja prevleke iz dveh ali veθ elementov, pri θemer deluje postopek po naθelu foto-luminiscence ioniziranih atomov v oblaku pare;

d. «kontrolirana oprema» za razprΉevanje plazme, ki ima katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. deluje v nadzorovanem okolju zmanjΉanega tlaka (10 kPa ali manj, merjeno nad razdaljo in znotraj razdalje 300 mm od izhodnega dulca) v vakuumski posodi sposobni podtlaka do 0,01 Pa pred postopkom nanaΉanja; ali

2. ima vgrajen nadzor nad debelino prevleke izdekov;

e. «kontrolirana oprema» za nanaΉanje z brizganjem, ki je zmoΎna tokovne gostote 0,1 mA/mm2 ali veθ pri stopnji nanaΉanja 15 >ISO_7>μ>ISO_2>m/h ali veθ;

f. «kontrolirana oprema» za nanaΉanje katodnega curka elektronov, opremljena z mreΎo elektromagnetov za krmiljenje toθke nanaΉanja v katodi;

g. «kontrolirana oprema» na osnovi ionske ploΉθe, ki omogoθa merjenje naslednjih parametrov v sami napravi:

1. debeline prevleke na podlagi in hitrosti nanaΉanja; ali

2. optiθnih lastnosti.

Opomba: Predmet nadzora v toθki 2B005 ni oprema za kemiθno nanaΉanje s katodnim curkom, prΉenjem, opremo za ionsko ploΉθo ali ostali ionskih postopki nanaΉanja, posebej prirejeni za odrezovalne ali obdelovalne stroje.

2B006 Sistemi in oprema za pregledovanje dimenzij ali merilnega sistema:

a. raθunalniΉko kontrolirani, «numeriθno kontrolirani» ali « samodejno kontrolirana» koordinatna merilna oprema (CMM) s tridimenzionalnim (volumensko) najveθjim dovoljenim pogreΉkom (MPEE) (maximum permissible error of indication) na katerikoli toθki dosega stroja (t.j. po dolΎini osi), ki je enaka ali manjΉa (boljΉa) od (1,7 + L/1000) >ISO_7>μ>ISO_2>m (L je merjena dolΎina v mm), preizkuΉeno v skladu s standardom ISO 10360-2 (2001);

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 2B206.

b. naprave za merjenje linearne in kotne napake:

1. naprave za merjenje linearne napake, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

Tehniθna opomba:

Za namene iz toθke 2B006.b.1. «linearna napaka» pomeni spremembo razdalje med merilno sondo in merjenim predmetom.

a. brezkontaktni merilni sistem z «resolucijo» , ki je enaka ali manjΉa (boljΉa) od 0,2 >ISO_7>μ>ISO_2>m v merilnem obmoθju do 0,2 mm;

b. linearni diferenθni pretvorniki, ki ima vse naslednje znaθilnosti:

1. «linearnost» , ki je enaka ali manjΉa (boljΉa) od 0,1 % v merilnem dosegu do 5 mm; in

2. lezenje, ki je enako ali manjΉe (boljΉe) od 0,1 % na dan pri standardni temperaturi okolja v preskusnem prostoru ± 1 K; ali

c. merilni sistemi, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. vsebujejo «laser» ; in

2. vsaj 12 ur vzdrΎujejo pri standardni temperaturi v obmoθju ± 1 K in pri standardnem tlaku naslednji znaθilnosti:

a. «resolucijo» na celotnem merilnem obmoθju, enako ali manjΉo (boljΉo) od 0,1 >ISO_7>μ>ISO_2>m; in

b. «merilno negotovost» , enako ali manjΉo (boljΉo) od (0,2 + L/2000) >ISO_7>μ>ISO_2>m (L je merjena dolΎina v mm);

Opomba: Predmet nadzora v toθki 2B006.b.1 niso merilni kompenzacijski sistemi brez zaprte ali odprte zanke, ki vsebujejo «laser» za merjenje napake pomika orodja brez pregledovanja dimenzij ali podobne opreme.

2. kotni merilniki napak pomika s kotnim zamikom, ki je enak ali manjΉi (boljΉi) od 0,00025°;

Opomba: Predmet nadzora v toθki 2B006.b.2 niso optiθni merilni instrumenti, kakor so avtokolimatorji, ki uporabljajo kolinearno svetlobo (npr. lasersko svetlobo) za odkrivanje kotnega pomika zrcal.

c. oprema za merjenje povrΉinskih nepravilnosti, ki delujejo na podlagi optiθnih odbojev kot funkcije kota in katerih obθutljivost je 0,5 nm ali manjΉa (boljΉa).

Opomba: Obdelovalni stroji, ki se lahko uporabljajo kot merilni stroji, so predmet nadzora, θe ustrezajo kriterijem ali presegajo kriterije, doloθene za funkcije obdelovalnega ali merilnega stroja.

2B007 «Roboti» , ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti, in posebej zanje izdelanimi kontrolnimi enotami in «enotami za konθno obdelavo» :

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 2B207.

a. sposobni so realnoθasovne obdelave popolne tridimenzionalne podobe ali 'analize scene vidnega polja' in pri tem pridobivati ali popravljati obdelane «programe» ali pa pridobivati ali popravljati podatke numeriθnega programa;

Tehniθna opomba:

Omejitev glede «analize scene» ne vkljuθuje predvidevanja tretje dimenzije na podlagi pogleda pod danim kotom in omejene interpretacije lestvice sivih tonov pri zaznavanju globine ali sestave tkiva za odobrene naloge (2 1/2 D).

b. posebej so izdelani za izpolnjevanje nacionalnih varnostnih standardov za eksplozivno okolje;

c. posebej so izdelani ali prilagojeni kot sevalno odporni, tako da so sposobni delovanja pri skupnih dozah, ki so viΉje od 5 Χ 103 Gy (silicij), ne da bi priΉlo do tehniθnih napak; ali

Tehniθna opomba:

Izraz Gy (silicij) se nanaΉa na sevalno energijo v J/kg, ki jo absorbira nezaΉθiteni vzorec silicija, izpostavljen ionizirajoθemu sevanju.

d. sposebej so izdelani za delovanje na viΉinah nad 30000 m.

2B008 Naprave ali deli, posebej izdelani za strojna orodja, kontrolo dimenzij ali merilnih sistemov in opreme:

a. linearne pozicijske enote s povratno zanko (npr. indukcijske enote, stopenjske skale, infrardeθi sistemi ali «laserski» sistemi), katerih povpreθna «natanθnost» je manjΉa (boljΉa) od (800 + (600 Χ L Χ 10-3)) nm (L je uθinkovita dolΎina v mm);

NAPOTILO: Glede «laserskih» sistemov glej tudi opombo k toθki 2B006.b.1.

b. rotacijske povratno pozicijske enote (tj. indukcijske enote, stopenjske skale, infrardeθi sistemi ali «laserski» sistemi) z «natanθnostjo» , manjΉo (boljΉo) od 0,00025°;

NAPOTILO: Glede «laserskih» sistemov glej tudi opombo k toθki 2B006.b.1.

c. «sestavljene vrtljive mize» in «nagibna vretena» z zmoΎnostjo nadgradnje, po proizvajalθevi specifikaciji, strojna orodja, ki dosegajo ali presegajo mejne vrednosti iz toθke 2B.

2B009 Stroji za potisno valjanje in stroji za potisno oblikovanje, ki so po proizvajalθevih tehniθnih specifikacijah lahko opremljeni z enotami za «numeriθno krmiljenje» ali z raθunalniΉkim krmiljenjem in imajo vse naslednje znaθilnosti:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKI 2B109 IN 2B209.

a. dve ali veθ kontroliranih osi, od katerih sta lahko vsaj dve koordinirani soθasno glede «oblikovne kontrole» ; in

b. pritisno silo valjev nad 60 kN.

Tehniθna opomba:

Za namene iz toθke 2B009 se Ήtejejo stroji, ki vkljuθujejo potisno valjanje, pa tudi potisno oblikovanje, za stroje za potisno oblikovanje.

2B104 «Izostatiθne stiskalnice» , razen tistih iz toθke 2B004, z vsemi naslednjimi znaθilnostmi:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 2B204.

a. maksimalni delovni tlak 69 MPa ali veθ;

b. izdelane so za doseganje in vzdrΎevanje kontroliranega toplotnega okolja temperature 873 K (600 °C) ali veθ; in

c. imajo komoro z notranjim premerom 254 mm ali veθ.

2B105 CVD taliΉθa, razen tistih iz toθke 2B005.a, izdelani ali prirejeni za uθvrΉθevanje z ogljik-ogljikovimi kompoziti.

2B109 Potisno oblikovalni stroji, razen tistih iz toθke 2B009, in posebej zanje izdelani sestavni deli:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 2B209.

a. potisno oblikovalni stroji, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. po proizvajalθevih tehniθnih specifikacijah so lahko opremljeni z enotami za «numeriθno» ali raθunalniΉko kontrolo, tudi θe ob dostavi s temi enotami niso opremljeni; in

2. imajo veθ kakor dve kontrolirani osi, ki jih je mogoθe soθasno koordinirati glede «oblikovne kontrole» .

b. Posebej izdelani sestavni deli za stroje za potisno oblikovanje iz toθke 2B009 ali 2B109.a.

Opomba: 2B109 ne vkljuθuje strojev, ki se ne uporabljajo pri proizvodnji pogonskih sestavnih delov in opreme (npr. ohiΉja motorjev) za sisteme, ki so doloθeni v toθkah 9A005, 9A007.a ali 9A105.a.

Tehniθna opomba:

Za namene iz toθke 2B109 se Ήtejejo stroji, ki vkljuθujejo potisno valjanje, pa tudi potisno oblikovanje, za potisno oblikovalne stroje.

2B116 Sistemi za testiranje tresljajev, oprema in sestavni deli zanje:

a. sistemi za vibracijsko testiranje, ki delujejo podlagi zaprte povratne zanke in digitalne kontrolne enote, kar omogoθa vibriranje sistema na 10 g rms ali veθ znotraj celotnega frekvenθnega pasu 20 Hz do 2000 Hz, pri vsiljeni sili 50 kN ali veθ, merjeno na «brez zunanjih vplivov» ;

b. digitalne kontrolne enote, ki so kombinirani s posebej izdelano programsko opremo za testiranje vibracij, z «realnoθasovno pasovno Ήirino » , ki je veθja od 5 kHz, in so namenjeni za uporabo skupaj s sistemi za vibracijsko testiranje iz toθke 2B116.a;

c. pogonske vibratorske enote s pripadajoθimi ojaθevalci ali brez teh ojaθevalcev, z moΎnostjo vsiljene sile na sistem nad 50 kN ali veθ, merjeno «brez zunanjih vplivov» , in se uporabljajo v sistemih za vibracijsko testiranje iz toθke 2B116.a;

d. oprema za testiranje vibracij in elektronske enote, izdelane za zdruΎevanje veθ vibracijskih enot v sistem, z moΎnostjo efektivne kombinirane vsiljene sile na sistem nad 50 kN ali veθ, merjeno «brez zunanjih vplivov» , in se uporabljajo v sistemih za vibracijsko testiranje iz toθke 2B116.a.

Tehniθna opomba:

Za namene toθke 2B116 pomeni «brez zunanjih vplivov» ravno miza ali povrΉina brez pritrditev ali drugih pripomoθkov.

2B117 Oprema in naprave za nadzor postopkov, razen tistih iz toθk 2B004, 2B005.a, 2B104 ali 2B105, izdelane ali prilagojene za denzifikacijo in pirolizo kompozitnih struktur raketnih dulcev in konic letal, ki ponovno vstopajo v ozraθje.

2B119 Balansirni stroji in sorodna oprema:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 2B219.

a. balansirni stroji, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. ne morejo uravnoteΎiti rotorjev/sklopov z maso veθ kakor 3 kg;

2. lahko uravnoteΎijo rotorje/sklope pri hitrostih nad 12500 vrt/min;

3. lahko odpravljajo neuravnoteΎenost v dveh ali veθ ravninah; in

4. imajo zmoΎnost uravnoteΎenja nebalansiranih rotarirajoθih mas reda 0,2 g mm na kg;

Opomba: Predmet nadzora v toθki 2B119.a niso balansirni stroji, izdelani ali prirejeni za zobozdravniΉko ali drugo medicinsko rabo.

b. merilne sonde, izdelane ali prirejene za uporabo s stroji iz toθke 2B119.a.

Tehniθna opomba:

Merilne sonde se vθasih pojavljajo tudi pod nazivom instrumenti za uravnoteΎenje.

2B120 Simulatorji premika ali merilne mize, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. dve ali veθ osi;

b. drsne obroθe s sposobnostjo prenosa elektriθnega toka in/ali signala; in

c. imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. za vsako os velja naslednje:

a. ima sposobnost hitrostnih navojev 400 stopinj/s ali veθ ali 30 stopinj/s ali manj; in

b. nivo obθutljivosti enak ali manjΉi kot 6 stopinj/s ali manj in natanθnost 0,6 stopinj/s ali manj;

2. najslabΉi nivo stabilnosti, povpreθno enako ali boljΉo (manjΉo) od 0,05 % na 10 stopinj ali veθ; ali

3. pozicijsko natanθnost 5 kotnih stopinj ali boljΉo.

Opomba: Predmet nadzora v toθki 2B120 niso rotacijske mize, izdelane ali prirejene za strojna orodja ali za medicinsko opremo. Glede nadzora nad rotacijskimi mizami za strojno orodje glej toθko 2B008.

2B121 Pozicijske mize (oprema z zmoΎnostjo natanθnih premikov v vseh oseh), razen tistih iz toθke 2B120, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. dve ali veθ osi; in

b. pozicijsko natanθnost 5 kotnih stopinj ali boljΉo.

Opomba: Predmet nadzora v toθki 2B121 niso rotacijske mize, izdelane ali prirejene za strojna orodja ali za medicinsko opremo. Glede nadzora nad rotacijskimi mizami za strojno orodje glej toθko 2B008.

2B122 Centrifuge z zmoΎnostjo pospeΉevanja nad 100 g in z odjemnimi enotami z zmoΎnostjo prenosa elektriθnega toka in signalov.

2B201 Strojna orodja, razen tistih iz toθke 2B001, za odstranjevanje ali odrezovanje kovin, keramike ali «kompozitov» , ki so po proizvajalθevih tehniθnih specifikacijah lahko opremljena z elektronskimi enotami za soθasno «oblikovno kontrolo» v dveh ali veθ oseh:

a. Strojna orodja za struΎenje, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. pozicijska natanθnost z «vsemi kompenzacijskimi moΎnostmi» , enakimi ali manjΉimi (boljΉimi) od 6 >ISO_7>μ>ISO_2>m po ISO 230/2 (1988)(7) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolΎ katere koli linearne osi; ali

2. dve ali veθ rotirajoθih osi;

Opomba: 2B201.b ne vkljuθuje nasled njih strojev za brusenje

a. pomik osi X, ki je veθji od 2 m; in

b. sploΉno natanθnost prek cele osi X, ki je veθja (slabΉa) od 30 >ISO_7>μ>ISO_2>m.

b. strojna oprema za bruΉenje, ki ima katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. pozicijsko natanθnost z «vsemi kompenzacijskimi moΎnostmi» , enakimi ali manjΉimi (boljΉimi) od 4 >ISO_7>μ>ISO_2>m po ISO 230/2 (1988)(8) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolΎ katere koli linearne osi; ali

2. dve ali veθ rotirajoθih osi;

Opomba: 2B201.b ne vkljuθuje nasled njih strojev za brusenje

a. cilindriθni zunanji, notranje in zunanje-notranji povrΉinski brusilni stroji, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. omejeni so le na cilindriθno bruΉenje;

2. najveθji zunanji premer obdelovanca ali njegova dolΎina je 150 mm;

3. imajo najveθ dve osi, ki ju je mogoθe soθasno koordinirati za «krmiljenje konture» ; in

4. nimajo oblikovne osi C;

b. orodje za koordinirano bruΉenje povrΉin z limitiranimi osmi X, Y, C in A, pri θemer se os C uporablja za ohranjanje pravokotnega poloΎaja brusilnega orodja glede na delovno povrΉino in je os prirejena za bruΉenje prijemalnih glav;

c. stroji za bruΉenje orodij ali rezil, ki so opremljeni s «programsko opremo» , posebej izdelano za orodja ali rezila; ali

d. brusilni stroji za pogonske in odmiθne gredi.

2B204 «Izostatiθne stiskalnice» , razen tistih iz toθke 2B004 ali 2B104, in oprema zanje:

a. «izostatiθne stiskalnice» , ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. sposobne so dosegati maksimalni delovni tlak 69 MPa ali veθ; in

2. imajo komoro z notranjim premerom nad 152 mm;

b. orodja, kokili in oprema zanje, posebej izdelani za «izostatiθne stiskalnice» , doloθene v toθki 2B204.a.

Tehniθna opomba:

V toθki 2B204 se notranja Ήirina komore nanaΉa na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak in brez kakrΉnih koli dodatkov. Za to dimenzijo se upoΉteva manjΉi premer: bodisi notranji premer tlaθne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameΉθena znotraj druge.

2B206 Merilni stroji, deli ali oprema za pregledovanje dimenzij, razen tistih iz toθke 2B006:

a. merilni stroji z raθunalniΉko ali numeriθno podporo za pregledovanje dimenzij, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. dve ali veθ osi; in

2. «merilna negotovost» enodimenzijske mere, ki je enaka ali manjΉa (boljΉa) od (1,25 + L/1000) >ISO_7>μ>ISO_2>m, merjeno s sondo «merilno negotovostjo» , ki je manjΉa (boljΉa) od 0,2 >ISO_7>μ>ISO_2>m (L je merjena dolΎina v mm) (sklic:VDI/VDE 2617, dela 1 in 2);

b. merilni sistemi za simultano meritev poloviθno zaprtih povrΉin, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. «merilno negotovost» na vsaki linearni osi, ki je enaka ali manjΉa (boljΉa) od 3,5 >ISO_7>μ>ISO_2>m na 5 mm; in

2. «obθutljivost nastavitve kota» , ki je enak ali manjΉi od 0,02°.

Opomba 1: Obdelovalni stroji, ki se lahko uporabljajo kot merilni stroji, so predmet nadzora, θe ustrezajo kriterijem ali presegajo tiste, doloθene za funkcije obdelovalnega stroja ali funkcije merilnih obdelovalnih strojev.

Opomba 2: Stroj, ki je naveden v toθki 2B206, je predmet nadzora, θe presega prag evidentiranja kjer koli znotraj merilnega obmoθja.

Tehniθne opombe:

1. Merilna sonda, ki se uporablja pri doloθanju merilne negotovosti sistema za pregledovanje dimenzij, ustreza pogojem, ki so doloθeni v VDI/VDE 2617, deli 2, 3 in 4.

2. Vsi merjeni parametri iz toθke 2B206 dopuΉθajo pozitivni, pa tudi negativni odmik.

2B207 «Roboti"» , «konθne enote» in kontrolne enote, razen tistih iz toθke 2B007:

a. «roboti» ali «konθni efektorji» , posebej izdelani za izpolnjevanje nacionalnih varnostnih standardov, ki se uporabljajo za ravnanje z moθnimi eksplozivi (npr. upoΉtevanje elektriθnih karakteristik pri delu z visoko eksplozivnimi sredstvi);

b. kontrolne enote, ki so posebej izdelane za katere koli «robote» ali «konθne enote» iz toθke 2B207.a.

2B209 Stroji za potisno valjanje, stroji z vreteni z moΎnostjo potisnega oblikovanja, ki nudijo tudi funkcije potisnega valjanja, razen tistih iz toθke 2B009 ali 2B109, in vretena:

a. stroji imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. tri valje ali veθ (aktivni ali gonilni); in

2. po proizvajalθevih tehniθnih specifikacijah se lahko opremijo z «numeriθnimi» ali raθunalniΉkimi kontrolnimi enotami;

b. rotacijsko oblikovni koluti, namenjeni izdelavi cilindriθnih rotorjev z notranjim premerom od 75 mm do 400 mm.

Opomba: Toθka 2B209.a vkljuθuje stroje z enojnim valjem za preoblikovanje kovine in dva pomoΎna valja, ki podpirata vpenjalno osem, vendar ne sodelujeta neposredno pri procesu preoblikovanja.

2B219 Centrifugalni veθosni balansirni stroji, nepremiθni ali prenosni, horizontalni ali vertikalni:

a. centrifugalni balansirni stroji, namenjeni za uravnoteΎenje gibkih rotorjev dolΎine 600 mm ali veθ, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. amplituda ekscentriθnosti ali premer rotarirajoθega dela veθ kakor 75 mm;

2. masno obmoθje od 0,9 do 23 kg; in

3. zmoΎnost uravnoteΎenja pri vrtilni hitrosti veθ kakor 5000 rpm;

b. centrifugalni balansirni stroji, namenjeni za uravnoteΎenje votlih cilindriθnih rotorskih komponent in imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. premer nihala veθ kakor 75 mm;

2. masno obmoθje od 0,9 do 23 kg;

3. zmoΎnost uravnoteΎenja nebalansiranih rotarirajoθih mas do rezidualne neuravnoteΎenosti 0,01 kg Χ mm/kg na posamezno os ali manj; in

4. prenos moθi prek klinastega jermena.

2B225 Daljinske enote, ki omogoθajo delovanje na daljavo pri radiokemiθnem loθevanju ali v toplotnih celicah in imajo eno od naslednjih znaθilnosti:

a. sposobnost penetriranja 0,6 m ali veθ globoko v steno toplotne celice (delovanje skozi steno); ali

b. sposobnost premostitve preko meje toplotne celice debeline 0,6 m ali veθ (delovanje θez steno).

Tehniθna opomba:

Daljinske enote omogoθajo prenos θlovekovih dejanj z daljinsko upravljano roko in stalno povezavo. Lahko so tipa «delovanje na ukaz» ali pa delujejo z uporabo krmilne palice ali raθunalniΉke miΉke.

2B226 Indukcijske peθi s kontrolirano atmosfero (z vakuumom ali inertnim plinom kot zaΉθito) in njihovo napajanje:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 3B.

a. peθi, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. sposobnost delovanja nad temperaturo 1123 K (850 °C);

2. vsebujejo indukcijske tuljave s premerom 600 mm ali manj; in

3. izdelane so za napajanje z vhodno moθjo vsaj 5 kW;

b. napajalne enote s predpisano izhodno moθjo 5 kW ali veθ, posebej izdelane za peθi, doloθene v toθki 2B226.a.

Opomba: Toθka 2B226.a ne vkljuθuje peθi, ki so izdelane za obdelavo polprevodniΉkih elementov.

2B227 Vakuumske ali druge metalurΉke talilne peθi in peθi za vlivanje s kontrolirano atmosfero in oprema, povezana z njimi:

a. ponovno taljenje ingota in postopek litja v peθi, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. uporabljive elektrode z zmogljivostjo od 1000 do 20000 cm3, in

2. sposobnost delovanja pri delovnih temperaturah nad 1973 K (1700 °C);

b. peθi za taljenje z uporabo elektronskega Ύarka in plazemske atomizacije, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. moθ 50 kW ali veθ;in

2. sposobnost delovanja pri talilnih temperaturah nad 1473 K (1200 °C);

c. Sistemi za raθunalniΉki nadzor in spremljanje, ki so posebej prilagojeni za peθi, doloθene v toθki 2B227.a ali b.

2B228 Oprema za izdelavo in sestavljanje rotorjev, za ravnanje, rotorjev, ekspanzijskih oblikovnih kolutov ter gravur:

a. oprema za sestavljanje cilindriθnih delov plinskih centrifug, filtrirnih delov in konθnih kap;

Opomba: Toθka 2B228.a vkljuθuje stroje za precizne oblikovne kolute, spone ter orodje za tesno toleranθno vpenjanje.

b. oprema za priθvrstitev in poravnavo delov za plinske valjaste centrifuge s skupno osjo;

Techniθa opomba:

V toθki 2B228.b takΉna oprema navadno sestoji iz precizijskih merilnih sond, ki so povezane z raθunalnikom, ki zaporedno beleΎi premike, na primer pnevmatskega bata, ki sluΎi za poravnavo delov rotorja.

c. ekspanzijski oblikovni koluti in orodja za izdelavo preprostih enojnih konvolutnih spojk.

Tehniθna opomba:

V toθki 2B228.c imajo spojke vse naslednje znaθilnosti:

1. notranji premer od 75 mm do 400 mm;

2. dolΎino enako ali veθjo 12,7 mm;

3. razlika amplitud oblik veθja od 2 mm; in

4. izdelane so iz visokotrdnih aluminijevih zlitin, martenzitnega jekla ali «vlaknenih ali nitastih materialov» z visoko trdnostjo.

2B230 «Tlaθni merilniki» , ki omogoθajo merjenja absolutnih tlakov kjer koli v obmoθju med 0 in 13 kPa in imajo obe naslednji znaθilnosti:

a. elementi tlaθnih senzorjev so izdelani iz aluminija, aluminijevih zlitin, niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni deleΎ niklja veθji od 60 %, ali so z njimi zaΉθiteni; in

b. imajo eno od naslednjih znaθilnosti:

1. merilno obmoθje, ki je manjΉe od 13 kPa, in «natanθnost» , ki je boljΉa od ± 1 % na celotnem merilnem obmoθju; ali

2. merilno obmoθje, ki je enako 13 kPa ali veθ, in «natanθnost» , ki je boljΉa od ± 130 Pa.

Tehniθna opomba:

Za namene toθke 2B230 pomeni «natanθnost» nelinearnost, histerezo in sposobnost ponovljivosti pri temperaturi okolja.

2B231 Vakuumske θrpalke, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. premer vhoda je enak ali veθji od 380 mm;

b. pretok je enak ali veθji od 15 m3/s; in

c. sposobnost ustvarjanja absolutnega vakuuma, boljΉega od 13 mPa.

Tehniθne opombe:

1. Sesalna zmogljivost se doloθa na merilni toθki s plinastim duΉikom ali zrakom.

2. Absolutni vakuum se doloθa pri zaprti sesalni strani θrpalke.

2B232 Veθstopenjske strelne naprave ali drugi zelo hitri sistemi topov (tuljavni, elektromagnetni, elektrotermalni in drugi razviti sistemi), z moΎnostjo izstrelitve naboja s hitrostjo, ki je enaka ali veθja od 2 km/s.

2B350 Pripomoθki, oprema in sestavni deli za kemiθno proizvodnjo:

a. reakcijske posode ali reaktorji, z meΉali ali brez njih, s skupno notranjo (geometriθno) prostornino veθ kakor 0,1 m3 (100 litrov) in manj kakor 20 m3 (20000 litrov), pri katerih so vse povrΉine, ki prihajajo v neposredni stik z reagentom, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z veθ kakor 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. fluoropolimerov;

3. stekla (tudi θe je prevleθeno s steklom ali emajlirano);

4. niklja ali zlitin z veθ kakor 40 ut. % niklja;

5. tantala ali tantalovih zlitin;

6. titana ali titanovih zlitin; ali

7. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

b. meΉala, ki se uporabljajo v reakcijskih posodah ali reaktorjih, navedenih v 2B350.a.; ter lopatice ali jaΉki za taka meΉala, kjer so vse povrΉine, s katerimi prihaja meΉalo v neposredni stik z reagentom, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z veθ kakor 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. fluoropolimerov;

3. stekla (tudi θe je prevleθeno s steklom ali emajlirano);

4. niklja ali zlitin z veθ kakor 40 ut. % niklja;

5. tantala ali tantalovih zlitin;

6. titana ali titanovih zlitin; ali

7. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

c. rezervoarji za hranjenje, kontejnerji ali sprejemniki s skupno notranjo (geometriθno) prostornino veθ kakor 0,1 m3 (100 litrov), pri kateri so vse povrΉine, prihajajoθe v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z veθ kakor 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. fluoropolimerov;

3. stekla (tudi θe je prevleθeno s steklom ali emajlirano);

4. niklja ali zlitin z veθ kakor 40 ut. % niklja;

5. tantala ali tantalovih zlitin;

6. titana ali titanovih zlitin; ali

7. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

d. toplotni izmenjalniki ali kondenzatorji s povrΉino za toplotno izmenjavo, veθjo od 0,15 m2 in manjΉo od 20 m2, ter valji, ploΉθe, navitja ali bloki (jedra), naθrtovani za take toplotne izmenjevalnike ali kondenzatorje, pri katerih so vse povrΉine, prihajajoθe v neposredni stik z reagentom, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z veθ kakor 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. fluoropolimerov;

3. stekla (tudi θe je prevleθeno s steklom ali emajlirano);

4. grafita ali «ogljik-grafita» ;

5. niklja ali zlitin z veθ kakor 40 ut. % niklja;

6. tantala ali tantalovih zlitin;

7. titana ali titanovih zlitin;

8. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

9. silicijevega karbida; ali

10. titanovega karbida;

e. destilacijski ali absorpcijski stolpi z notranjim premerom veθ kakor 0,1 m; ter tekoθinski loθevalniki, parni loθevalniki ali tekoθinski zbiralniki, naθrtovani za take destilacijske ali absorpcijske stolpe pri katerih so vse povrΉine, prihajajoθe v neposredni stik z reagentom, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z veθ kakor 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. fluoropolimerov;

3. stekla (tudi θe je prevleθeno s steklom ali emajlirano);

4. grafita ali «ogljik-grafita» ;

5. niklja ali zlitin z veθ kakor 40 ut. % niklja;

6. tantala ali tantalovih zlitin;

7. titana ali titanovih zlitin; ali

8. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

f. polnilna oprema na daljinsko upravljanje, pri kateri so vse povrΉine, prihajajoθe v neposredni stik z reagentom, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z veθ kakor 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma; ali

2. niklja ali zlitin z veθ kakor 40 ut. % niklja;

g. Ventili nominalnih velikosti nad 10 mm in ohiΉja (telesa ventilov) ali predoblikovane zamenjljive puΉe, izdelane za take ventile, pri katerih so vse povrΉine, prihajajoθe v neposredni stik z reagentom, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z veθ kakor 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. fluoropolimerov;

3. stekla (tudi θe je prevleθeno s steklom ali emajlirano);

4. niklja ali zlitin z veθ kakor 40 ut. % niklja;

5. tantala ali tantalovih zlitin;

6. titana ali titanovih zlitin; ali

7. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

h. veθstenska cevna napeljava z vgrajenimi vrati za detekcijo puΉθanja, pri kateri so vse povrΉine, prihajajoθe v neposredni stik z reagentom, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z veθ kakor 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. fluoropolimerov;

3. stekla (tudi θe je prevleθeno s steklom ali emajlirano);

4. grafita ali «ogljik-grafita» ;

5. niklja ali zlitin z veθ kakor 40 ut. % niklja;

6. tantala ali tantalovih zlitin;

7. titana ali titanovih zlitin; ali

8. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

i. veθkratno tesnjene, mehansko ali magnetno gnane θrpalke na osnovi meha ali opne, katerih maksimalna pretoθnost je po proizvajalθevi specifikaciji veθja od 0,6 m3/uro, ali vakuumske θrpalke z maksimalno pretoθnostjo, po proizvajalθevi specifikaciji veθjo od 5 m3/uro (pri standardni temperaturi (273 K (0 °C)) in standardnem tlaku (101,3 kPa)); in puΉe (ohiΉja θrpalk), oblikovalne zamenljive puΉe, impelerji, rotorji ali Ήobe brizgalnih θrpalk, naθrtovani za take θrpalke, pri katerih so vse povrΉine, ki prihajajo v neposredni stik z reagentom, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1. zlitin z veθ kakor 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. keramike;

3. ferosilicija;

4. fluoropolimerov;

5. stekla (tudi θe je prevleθeno s steklom ali emajlirano);

6. grafita ali «ogljik-grafita» ;

7. niklja ali zlitin z veθ kakor 40 ut. % niklja;

8. tantala ali tantalovih zlitin;

9. titana ali titanovih zlitin; ali

10. cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

j. seΎigalne peθi, izdelane za uniθevanje kemikalij, naΉtetih v toθki 1C350, ki imajo posebej izdelan sistem za dovajanje odpadkov, sistemi za vodenje in izgorevalne komore s povpreθno temperaturo viΉjo od 1273 K (1000 °C), pri katerih so vse povrΉine v sistemu za dostavo odpadkov, prihajajoθe v neposredni stiki z odpadki, iz katerega koli od naslednjih materialov ali so z njim obloΎene:

1. zlitin z veθ kakor 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2. keramike; ali

3. niklja ali zlitin z veθ kot 40 ut. % niklja.

Tehniθna opomba:

«Ogljik-grafit» je zlitina amorfnega ogljika in grafita, ki vsebuje 8 ut. % ali veθ grafita.

2B351 Nadzorni sistemi za toksiθne pline in njim pripadajoθi detektorji:

a. izdelani za neprekinjeno delovanje in uporabni za odkrivanje kemiθnih bojnih strupov ali kemikalij, naΉtetih v toθki 1C350, pri koncentracijah, manjΉih od 0,3 mg/m3; ali

b. izdelani za odkrivanje kolinearnih aktivnosti.

2B352 Oprema za ravnanje z bioloΉkimi materiali:

a. obrati za celotno bioloΉko shranjevanje pri nivojih P3, P4 bioloΉke vsebnosti;

Tehniθna opomba:

P3 ali P4 (BL3, BL4, L3, L4) so nivoji bioloΉke vsebnosti, opredeljeni v WHO Laboratory Biosafety manual (2. izdaja, eneva, 1993).

b. kvasila z zmoΎnostjo vzgoje patogenih «mikroorganizmov» , virusov ali z zmoΎnostjo proizvajanja toksinov brez aerosolske vzpodbude, s kapaciteto 20 litrov ali veθ;

Tehniθna opomba:

Kvasila vkljuθujejo bioreaktorje, kemostate in tekoθinske sisteme.

c. centrifugalni separatorji z zmoΎnostjo neprekinjene separacije brez Ήirjenja aerosolov, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. pretoθnost veθ kakor 100 litrov na uro;

2. komponente iz poliranega nerjavnega jekla ali iz titana;

3. enega ali veθ tesnilnih mest v predelu s paro; in

4. zmoΎnost parne sterilizacije na licu mesta v zaprtem stanju;

Tehniθna opomba:

Centrifugalni separatorji vkljuθujejo vsedlinske posode.

d. oprema za preθno (tangentno) filtracijo in sestavni deli:

1. oprema za preθno (tangentno) filtracijo, z zmoΎnostjo separacije patogenih mikroorganizmov, virusov, toksinov ali celiθnih kultur brez Ήirjenja aerosolov, ki ima obe naslednji znaθilnosti:

a. s skupno filtrirno povrΉino enako ali veθjo od 1 m2; in

b. ima moΎnost sterilizacije ali dezinfekcije na kraju samem;

Tehniθna opomba:

V toθki 2B352.d.1.b sterilizacija pomeni odstranitev vseh mikrobov, sposobnih za preΎivetje, iz opreme z uporabo bodisi fiziθnih (npr. para) ali kemiθnih agensov. Dezinfekcija pomeni uniθenje potencialne mikrobne infektivnosti opreme z uporabo kemiθnih agensov s protibakterijskim uθinkom. Dezinfekcija in sterilizacija se loθita od asanacije, slednja oznaθuje postopke θiΉθenja, namenjene zmanjΉanju vsebnosti mikrobov v opremi ne da bi nujno dosegli odstranitev vse infektivnosti ali sposobnosti preΎivetja mikrobov.

2. Komponente za preθno (tangentno) filtracijo (npr. moduli, elementi, kasete, vloΎki, enote ali ploΉθe) s filtrirno povrΉino enako ali veθjo od 0,2 m2 za vsako komponento in izdelane za uporabo opremi za preθno (tangentno) filtracijo iz toθke 2B352.d.;

Opomba: Predmet nadzora toθke 2B352.d. ni oprema za reverzno osmozo, kot jo doloθa proizvajalec.

e. oprema za sterilizacijo na osnovi zmrzovanja suhe pare, s kapaciteto kondenzatorja veθ kakor 10 kg ledu v 24 urah in manj kakor 1000 kg ledu v 24 urah;

f. naslednja zaΉθitna oprema in prostori:

1. zaΉθitne celotne ali delne obleke, ali dihalne maske preko katerih zrak priteka preko zunanje zaloge zraka pri normalnem tlaku;

Opomba: 2B352.f.1. ne ureja zaΉθitnih oblek z aparati za samostojno dihanje.

2. bioloΉko varne kabine razreda III ali izolatorji s podobnim uθinkom;

Opomba: Izolatorji iz toθke 2B352.f.2 vkljuθujejo upogljive izolatorje, suhe komore, anaerobiθne komore, rokaviθne komore in laminarne varovalne pokrove (zaprte z vertikalnim tokom).

g. komore, izdelane za testiranje ustreznosti razprΉil s patogenimi «mikroorganizmi» , virusi ali «toksini» , s kapaciteto 1 m3 ali veθ.

2C Materiali

Jih ni.

2D Programska oprema

2D001 «Programska oprema» , razen tiste iz toθke 2D002, je posebej napisana ali prirejena «razvoju» , «proizvodnji» ali «uporabi» opreme iz toθk 2A001 ali 2B001 do 2B009.

2D002 «Programska oprema» za elektronske naprave, tudi θe je v elektronski napravi ali sistemu, da bi tem napravam ali sistemom omogoθala funkcijo «numeriθnih» enot, z zmoΎnostjo soθasne koordinacije veθ kakor Ήtirih osi zaradi «oblikovne kontrole» .

Opomba 1: Toθka 2D002 ne vkljuθuje «programske opreme» , posebej napisane ali prirejene za delovanje strojnega orodja, ki ni predmet nadzora v Skupini 2.

Opomba 2: Toθka 2D002 ne vkljuθuje «programske opreme» za blago iz toθke 2B002. Glej toθko 2D001 za nadzor nad «programsko opremo» za blago iz toθke 2B002.

2D101 «Programska oprema» , pripravljena ali prirejena posebej za «uporabo» opreme iz toθk 2B104, 2B105, 2B109, 2B116, 2B117 ali 2B119 do 2B122.

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 9D004.

2D201 «Programska oprema» , izdelana posebej za «uporabo» opreme iz toθk 2B204, 2B206, 2B207, 2B209, 2B219 ali 2B227.

2D202 «Programska oprema» , posebej napisana ali prirejena «razvoju» , «proizvodnji» ali «uporabi» opreme iz toθke 2B201.

2E Tehnologija

2E001 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» opreme ali «programske opreme» iz toθk 2A, 2B, ali 2D.

2E002 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «proizvodnjo» opreme iz toθk 2A ali 2B.

2E003 Druga «tehnologija» :

a. «tehnologija» za «razvoj» interaktivnih grafiθnih enot kot integriranega dela v «numeriθnih» enotah za pripravo ali predelavo delov programov;

b. «tehnologija» za postopke v kovinarstvu:

1. «tehnologija» za izdelovanje orodja, orodij ali napeljave, izdelana posebej za naslednje postopke:

a. za «superplastiθno oblikovanje» ;

b. za «difuzijsko spajanje» ; ali

c. za «neposredno hidravliθno stiskanje» ;

2. tehniθni podatki, sestojeθi iz spodaj naΉtetih postopkovnih metod ali parametrov, ki se uporabljajo za krmiljenje naslednjih postopkov:

a. «superplastiθnega oblikovanja» aluminijevih, titanovih zlitin ali «superzlitin» :

1. povrΉinske priprave;

2. novoja raztezanja;

3. temperature;

4. tlaka;

b. «difuzijske vezave» «superzlitin» ali titanovih zlitin:

1. povrΉinske priprave;

2. temperature;

3. tlaka;

c. «neposrednega hidravliθnega stiskanja» aluminijevih zlitin ali titanovih zlitin:

1. tlaka;

2. θasovnega cikla;

d. «vroθe izostatiθno zgoΉθevanje» titanovih zlitin, aluminijevih zlitin ali «superzlitin» :

1. temperature;

2. tlaka;

3. θasovnega cikla;

c. «tehnologija» za «razvoj» ali «proizvodnjo» hidravliθno preoblikovanih strojev in orodij zanje, ki se uporabljajo pri proizvodnji letalskih konstrukcij;

d. «tehnologija» za «razvoj» generatorjev za izdelavo krmiljenja orodnih strojev (npr. delni programi) iz konstrukcijskih podatkov v okviru enot za «numeriθnih enot» ;

e. «tehnologija» za «razvoj» «programske opreme» za vgradnjo v sisteme za izboljΉan nadzor premikalnih sistemov prek «numeriθnih kontrolnih enot» ;

f. «tehnologija» za nanaΉanje anorganskih prevlek ali anorganskih prevlek za spreminjanje povrΉin (naΉtetih v stolpcu 3 naslednje tabele) na neelektronske podlage (naΉtete v stolpcu 2 naslednje tabele), in to po postopkih, naΉtetih v stolpcu 1 naslednje tabele in opisanih v tehniθni opombi.

Opomba: Tabela in tehniθna opomba sledita toθki 2E301.

2E101 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji, namenjena za «uporabo» opreme ali «programske opreme» iz toθke 2B004, 2B009, 2B104, 2B109, 2B116, 2B119 do 2B122 ali 2D101.

2E201 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji, namenjena za «uporabo» opreme ali «programske opreme» iz toθke 2A225, 2A226, 2B001, 2B006, 2B007.b, 2B007.c, 2B008, 2B009, 2B201, 2B204, 2B206, 2B207, 2B209, 2B225 do 2B232, 2D201 ali 2D202.

2E301 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji, namenjena za «uporabo» blaga iz toθk 2B350 do 2B352.

>TABELPOSITION>

Tabela - Tehnike nanaΉanja - Opombe

1. Izraz «postopek nanaΉanja» vkljuθuje popravilo ali obnovo prevleke, pa tudi prvotno nanaΉanje.

2. Izraz «nanosi z aluminijevimi zlitinami» vkljuθuje stopenjske nanose, pri katerih je element oziroma pri katerem so elementi naneseni pred ali med nanosom aluminija, tudi θe so ti elementi naneseni z drugim postopkom nanaΉanja prevleke. Vendar pa ne vkljuθuje veθkratnega stopenjskega postopka utrjevanja, ki ima za posledico aluminijeve zlitine.

3. Izraz «za nanos modificiranega aluminija z Ύlahtnimi kovinami» vkljuθuje veθstopenjske nanose, pri katerih se plemenita kovina ali plemenite kovine nanaΉajo z drugimi postopki nanosa kot predhodno.

4. Izraz «njihove meΉanice» vkljuθuje nefoltrirane materiale, stopenjske zlitine, dodatne nanose in veθstopenjske nanose in dobijo se z enim ali veθ postopki nanaΉanja prevleke, naΉtetih v tabeli.

5. «MCrAlX» se nanaΉa na nanose zlitin, pri kateri oznaθuje θrka M kobalt, Ύelezo, nikelj ali njihovo kombinacijo, θrka X pa hafnij, itrij, silicij, tantal v kakrΉni koli koliθini ali druge namerne dodatke v koliθini veθ kakor 0,01 ut. %, v razliθnih razmerjih in kombinacijah, razen:

a. CoCrAlY - nanosi, ki vsebujejo manj kakor 22 ut. % kroma, manj kakor 7 ut. % aluminija in manj kakor 2 ut. % itrija;

b. CoCrAlY - nanosi, ki vsebujejo manj od 22 do 24 ut. % kroma, 10 do 12 ut. % aluminija in 0,5 do 0,7 ut. % itrija; ali

c. NiCrAlY - nanosi, ki vsebujejo manj od 21 do 23 ut. % kroma, 10 do 12 ut. % aluminija in 0,9 do 1,1 ut. % itrija.

6. Izraz «aluminijeve zlitine» se nanaΉa na zlitine s skrajno natezno trdnostjo 190 MPa ali veθ, merjeno pri 293 K (20 °C).

7. Izraz «nerjavna jekla» se nanaΉa na serijo 300 AISI (American Iron and Steel Institute/AmeriΉki inΉtitut za Ύelezo in jeklo) ali njene ekvivalente po nacionalnih standardih.

8. «Utrjene kovine in zlitine» vkljuθujejo naslednje kovine in njihove zlitine: niobij (kolumbij), molibden, volfram in tantal.

9. «Senzorski materiali» : aluminijev oksid, silikon, germanij, cinkov sulfid, cinkov selenid, galijev arzenid, diamant, galijev fosfid, safir in naslednji kovinski halidi: senzorski materiali premera veθ kakor 40 mm za cirkonijev fluorid in hafnijev fluorid.

10. «Tehnologija» za stopenjsko utrjevanje trdnih objektov ni navedena v Skupini 2.

11. «Polimeri» : polamid, poliester, polisulfid, polikarbonati in poliuretani.

12. «Modificirani cirkonij» se nanaΉa na dodatke drugih kovinskih oksidov cirkoniju (npr. kalcijevih, magnezijevih, itrijevih, hafnijevih, redki zemeljski oksidi), katerih namen je stabilizacija doloθenih kristalografskih faz in faznih zgradb. Prevleke s toplotno pregrado iz cirkonija, modificiranega s kalcijem ali magnezijem z meΉanjem ali taljenjem, niso predmet nadzora.

13. Izraz «titanove zlitine» se nanaΉa na zrakoplovne zlitine s skrajno napetostno trdnostjo 900 MPa ali veθ, merjeno pri 293 K (20 °C).

14. «Steklo z majhno razteznostjo» se nanaΉa na stekla s koeficientom toplotnega raztezanja 1 Χ 10 -7 K- 1 ali manj, merjeno pri 293 K (20 °C).

15. «Dielektriθni nanosi» so nanosi iz veθslojnih izolacijskih materialov, v katerih sluΎijo interferenθne lastnosti slojevitega nanosa, ki ga tvorijo materiali z razliθnimi lastnostmi refrakcije, odboju, oddaji ali absorpciji pasov razliθnih valovnih dolΎin. Dielektriθni nanosi se nanaΉajo na tiste z veθ kakor Ήtirimi dielektriθnimi plastmi ali dielektriθnimi/kovinskimi «kompozitnimi» plastmi.

16. «Utrjen volframov karbid» ne vkljuθuje strojnega orodja za odrezavanje in obdelovanje na osnovi volframovega karbida/(kobalta, niklja), titanovega karbida/(kobalta, niklja), kromovega karbida/nikelj-kroma in kromovega karbida/niklja.

17. Predmet nadzora ni «tehnologija» , posebej zasnovana za nanaΉanje diamantnega ogljika na katero koli od naslednjih podlag:

trdi diski in glave trdih diskov, oprema za izdelavo izdelkov za enkratno uporabo, ventili za pipe, membrane za zvoθnike, deli avtomobilskih motorjev, strojno orodje, orodje za kovanje in stiskanje, oprema za pisarniΉke avtomate, mikrofoni ali medicinska oprema ali kalupi za vlivanje ali talenje plastike, ki so izdelani iz zlitin, ki vsebujejo manj kot 5 % berilija.

18. «Silicijev karbid» ne vkljuθuje materialov za orodje za rezanje in oblikovanje.

19. Keramiθni nanosi v smislu navedbe v tabeli ne zajemajo keramiθnih materialov, v katerih je posamiθna ali skupna vsebnost gline ali veziv 5 ut. % ali veθ.

Postopki, naΉteti v stolpcu 1 tabele, so opredeljeni na naslednji naθin:

a. Kemijski postopek nanaΉanja (Chemical Vapour Deposition, CVD) je postopek nanaΉanja dodatnih nanosov ali modifikacije osnovnega materiala, kjer so osnova nanosov kovine, zlitine, «kompozita» , dielektriθnega ali keramiθnega materiala na razgreto podlago. Plinski reaktanti se razgradijo ali se med seboj kombinirajo v neposredni bliΎini podlage, kar ima za posledico odlaganje Ύelenega elementarnega, zlitinskega ali sestavljenega materiala na podlago. Energijo za ta postopek razgradnje ali kemiθne reakcije lahko zagotavlja toplota podlage, sevanje plazme ali pa «laserska» sevanja.

NAPOTILO 1: CVD vkljuθuje naslednje postopke: nanaΉanje prek direktnega plinskega curka, nanaΉanje (elementarno nadzirane) s pomoθjo termiθne energije, s plazmo vzbujeni ali s plazmo gnani postopki nanaΉanja.

NAPOTILO 2: Zasipanje pomeni potopitev podlage v meΉanico prahov.

NAPOTILO 3: Reaktanti v plinskem stanju, ki se uporabljajo v postopku brez zasipanja, nastajajo ob uporabi istih osnovnih reakcij in parametrov kakor postopek cementacije z zasipanjem, le da podlaga, ki se prekriva, ni v stiku z meΉanico prahov.

b. Fiziθno plinsko nanaΉanje prek termiθnega izgorevanja (Thermal Evaporation-Physical Vapour Deposition, TE-PVD) je postopek nanaΉanja prevleke na povrΉino, ki poteka v vakuumu pod tlakom manj kakor 0,1 Pa in pri katerem vir toplotne energije sluΎi za izhlapevanje nanosnega materiala. Postopek ima za posledico izhlapevanje ali nanaΉanje hlapljivih snovi na pravilno nameΉθene podlage.

Dodajanje plinov v vakuumsko komoro med postopkom nanaΉanja za sintetiziranje sestavljenega nanosa je obiθajna modifikacija tega postopka.

Tudi uporaba ionskega ali elektronskega Ύarka ali plazme za aktiviranje ali prispevek k postopku nanaΉanja je obiθajna modifikacija tega postopka. Prav tako lahko postopek vkljuθuje tudi monitorje za izvajanje meritev med potekom postopka.

Posamezni postopki TE-PVD so:

1. Fiziθno plinsko nanaΉanje s pomoθjo elektronskega Ύarka, ki za segrevanje in izhlapevanje materiala, oblikujoθega nanos, izkoriΉθa elektronski Ύarek;

2. fiziθno plinsko nanaΉanje z uporabo elektrouporniΉkega gretja, ki izkoriΉθa vire elektrouporniΉkega gretja z zmoΎnostjo proizvajanja nadzorovanega in enakomernega toka nanosnega materiala;

3. «lasersko» oslojevanje izkoriΉθa bodisi impulzne «laserske» Ύarke bodisi neprekinjene «laserske» Ύarke za uparjevanje materiala, ki oblikuje nanos;

4. nanaΉanje s katodnim lokom izkoriΉθa sprejemno katodo materiala, ki oblikuje nanos, in ob trenutnem stiku z ozemljeno vΎigalno elektrodo pride na povrΉini katode do praznjenja loka. Nadzorovano gibanje loka razjeda povrΉino katode in ustvarja visokoionizirano plazmo. Anoda je lahko stoΎec ali konus, pritrjen na obrobju katode, z izolatorjem, ali pa komora. Polarizacija podlage se uporablja za nanaΉanje zunaj vidne linije.

NAPOTILO: Ta opredelitev ne zajema nanaΉanja z nakljuθnim katodnim lokom z nepolariziranimi podlagami.

5. Ionsko nanaΉanje je posebna oblika sploΉnega postopka TE-PVD, v kateri se za ioniziranje nanosnega materiala izkoriΉθa vir plazme ali vir ionov, in negativni polarizirani material se uporablja za podlage zaradi laΎje ekstrakcije nanosnih materialov iz plazme. Uporaba reaktivnih elementov, evaporizacije trdnih delcev v komori, v kateri poteka postopek, in uporaba monitorjev za meritve optiθnih znaθilnosti in debeline prevlek med potekom postopka so obiθajne modifikacije postopka.

c. Utrjevanje je povrΉinska modifikacija ali povrΉinska plast, kjer je substrat potopljen v meΉanico prahov, ki sestoji iz:

1. nanosnih kovinskih prahov (navadno aluminij, krom, silicij ali njihova kombinacija);

2. aktivatorja (navadno soli halidov); in

3. inertnega prahu, najpogosteje aluminijev boksit.

Substrat in meΉanica prahov sta v retorti, ogreti na temperaturo med 1030 K (757 °C) in 1375 K (1 102 °C), za θas, ki zadoΉθa za nanos prevleke.

d. PrΉenje s plazmo je postopek nanaΉanja prevleke na povrΉino, pri katerem razprΉilka oblikuje in krmili plazmo, praΉkaste ali nitkaste nanosne materiale, jih tali in vrtinθi proti podlagi, na kateri se oblikuje integralno povezan nanos. PrΉenje s plazmo je moΎno prek plazme z nizkim ali visokim tlakom prΉenja.

NAPOTILO 1: Nizkotlaθna plazma pomeni plazmo tlaka, niΎjega od atmosferskega.

NAPOTILO 2: Plazma velike hitrosti se nanaΉa na hitrosti plina iz dulca prek 750 m/s, raθunano pri 293 K (20 °C) in pri 0,1 MPa.

e. Redko nanaΉanje je postopek nanaΉanja prevleke zaradi spreminjanja povrΉine ali postopek nanaΉanja prevleke na povrΉino, pri katerem se kovinski ali keramiθni prah z organskim vezivom suspendira v tekoθino in se nato nanese na podlago bodisi z razprΉevanjem, kopeljo ali barvanjem, θemur sledi suΉenje v peθici in toplotna obdelava, potrebna za to, da se Ύeleni nanos obdrΎi.

f. NanaΉanje z brizganjem je nanaΉanje prevleke na povrΉino, ki temelji na principu visokega podtlaka in prehoda delcev, kjer so pozitivni ioni pospeΉeni z elektronskim poljem v smeri sustrata. Kinetiθna energija ionov, ki se zaletijo v substrat, je tako velika, da se atomi na povrΉini nanosnega materiala sprostijo in nanesejo na primerno nameΉθeno podlago.

NAPOTILO 1: Tabela se nanaΉa samo na triodno, magnetronsko ali reakcijsko nanaΉanje z brizganjem, ki se uporablja za zviΉanje sprejemljivosti nanosa in nivoja, in na poveθano nanaΉanje z brizganjem z uporabo radijskih frekvenc (RF), ki se uporablja za omogoθanje uparjevanja nekovinskih nanosnih materialov.

NAPOTILO 2: Za sproΎitev nanaΉanja se lahko uporabljajo nizkoenergijski ionski Ύarki (manj kakor 5 keV).

g. Ionska implantacija je postopek nanaΉanja prevleke zaradi spreminjanja povrΉine, pri katerem se element, predviden za zlitino, ionizira, pospeΉuje skozi potencialni padec in vsadi v povrΉino podlage. Ta postopek vkljuθuje postopek, pri katerem potekata istoθasno ionska implantacija in fiziθno plinska metoda nanaΉanja s pomoθjo elektronskega Ύarka ali visokega podtlaka.

SKUPINA 3

ELEKTRONIKA

3A Sistemi, oprema in komponente

Opomba 1: Nadzorni status opreme, naprav in komponent, opisanih v toθkah 3A001 ali 3A002 (razen tistih iz toθk od 3A001.a.3 do 3A001.a.10 ali iz toθke 3A001.a.12), ki so posebej izdelane za drugo opremo in imajo iste funkcionalne znaθilnosti kakor druga oprema, je doloθen z nadzornim statusom druge opreme.

Opomba 2: Nadzorni status integriranih vezij iz toθk od 3A001.a.3 do 3A001.a.9 ali iz toθke 3A001.a.12, ki so nespremenljivo programirana ali izdelana za specifiθno funkcijo za drugo opremo, je doloθen z nadzornim statusom druge opreme.

NAPOTILO: Θe proizvajalec ali uporabnik ne more doloθiti nadzornega statusa druge opreme, je nadzorni status integriranih vezij doloθen v toθkah od 3A001.a.3 do 3A001.a.9 in v toθki 3A001.a.12. Θe je integrirano vezje «mikroraθunalniΉko mikrovezje» na podlagi silicija ali mikrokrmilniΉko mikrovezje, opisano v toθki 3A001.a.3, in θe je dolΎina njegovega podatka za obdelavo 8 bitov ali manj, je nadzorni status integriranega vezja doloθen v toθki 3A001.a.3.

3A001 Elektronske komponente:

a. integrirana vezja za sploΉno rabo:

Opomba 1: Nadzorni status rezin (izdelanih ali neizdelanih) z doloθeno funkcijo se doloθa v skladu s parametri iz toθke 3A001.a.

Opomba 2: Integrirana vezja vkljuθujejo naslednje tipe:

«monolitna integrirana vezja» ;

«hibridna integrirana vezja» ;

«veθθipna integrirana vezja» ;

«plastna integrirana vezja» , vkljuθno z integriranimi vezji tipa silicij na safirju;

«optiθna integrirana vezja» .

1. integrirana vezja, izdelana ali oznaθena kot odporna proti sevanju, ki lahko prenesejo:

a. skupno dozo 5 Χ 103 Gy (silicij) ali veθ;

b. doloθeno stalno dozo 5 Χ 106 Gy (silicij)/s ali veθ; ali

c. tok (integrirani tok) nevtronov (ekvivalent 1 MeV) 5 Χ 1013 n/cm2 ali veθ za silicij ali ekvivalentne vrednosti za druge materiale;

Opomba: 3A001.a.1.c. se ne uporablja za strukture kovina-izolator-polprevodnik (MIS)

2. «mikroprocesorska mikrovezja» , «mikroraθunalniΉka mikrovezja» , mikrokrmilniΉka mikrovezja, shranjevalna integrirana vezja, izdelana iz sestavljenih polprevodnikov, analogno-digitalni pretvorniki, digitalno-analogni pretvorniki, elektro-optiθna ali «optiθna integrirana vezja» , izdelana za «obdelavo signalov» , logiθna vezja s programirljivim poljem, nevronska mreΎna integrirana vezja, integrirana vezja po meri, katerih funkcija je neznana ali θe je neznan nadzorni status opreme, v kateri bodo ta vezja uporabljena, procesorji s hitro Fourierevo transformacijo (FFT), elektriθni izbrisljivi in programirljivi bralni spomin (EPROM), bliskovni spomini ali statiθni pomnilnik za branje in pisanje (SRAM), ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. so prirejeni za delovanje pri temperaturi okolja nad 398 K (125 °C);

b. so prirejeni za delovanje pri temperaturi okolja pod 218 K (- 55 °C); ali

c. so prirejeni za delovanje pri temperaturi okolja od 218 K (- 55 °C) do 398 K (125 °C).

Opomba: Toθka 3A001.a.2. se ne uporablja za integrirana vezja za civilne avtomobile ali za naprave za ΎelezniΉke vlake.

3. «mikroprocesorska mikrovezja» , «mikroraθunalniΉka mikrovezja» in mikrokrmilniΉka mikrovezja, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

Opomba: Toθka 3A001.a.3 vkljuθuje procesorje digitalnih signalov, procesorje digitalnih nizov in digitalne koprocesorje.

a. se ne uporabljajo;

b. izdelani so iz sestavljenega polprevodnika in delujejo na urni frekvenci, veθji od 40 MHz; ali

c. veθ kakor eno podatkovno ali ukazno vodilo ali zaporedna komunikacijska vrata za zunanjo medsebojno povezavo med paralelnimi «mikroprocesorskimi mikrovezji» s stopnjo prenosa veθ kakor 150 Mbajtov/s;

4. shranjevalna integrirana vezja, izdelana iz sestavljenega polprevodnika;

5. analogno-digitalna in digitalno-analogna pretvorniΉka integrirana vezja:

a. analogno-digitalni pretvorniki, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 3A101.

1. 8-bitno loθljivost ali veθ, vendar manj kakor 12 bitov, in «skupni θas pretvorbe» manj kakor 5 ns;

2. 12-bitno loθljivost in «skupni θas pretvorbe» manj kakor 20 ns;

3. veθ kakor 12-bitna loθljivost, vendar enaka ali pod 14 bitov in s «skupnim θasom pretvorbe» manj kakor 200 ns; ali

4. veθ kakor 14-bitna loθljivost s «skupnim θasom pretvorbe» manj kakor 1 >ISO_7>μ>ISO_2>s;

b. digitalno-analogni pretvorniki z loθljivostjo 12 bitov ali veθ in s «θasom pretvorbe» manj kakor 10 ns;

Tehniθne opombe:

1. Loθljivost n bitov ustreza kvantizaciji 2n stopenj.

2. «Skupni θas pretvorbe» je inverzija stopnje vzorca.

6. elektrooptiθna ali «optiθna integrirana vezja» za «obdelavo signalov» , ki imajo naslednje znaθilnosti:

a. eno ali veθ notranjih «laserskih» diod;

b. enega ali veθ notranjih elementov za zaznavanje svetlobe; in

c. optiθni valovod;

7. logiθna vezja s programirljivim poljem, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. ekvivalentno uporabno Ήtevilo vrat 30000 ali veθ (2 vhodnih vrat);

b. tipiθna «zakasnitev razΉirjenega signala » manj kakor 0,1 ns; ali

c. delovno frekvenco veθ kakor 133 MHz;

Opomba: Toθka 3A001.a.7 zajema:

preprosta programirljiva logiθna vezja (SPLD),

CPLD (kompleksne programirljiva logiθna vezja),

FPGA (programirljiva mreΎa vrat),

FPLA (programirljiva mreΎa logiθnih nizov),

FPIC (programirljiv mreΎa medpovezav).

NAPOTILO: Programljiva logiθna vezja so znana tudi kot programirljive mreΎe vrat ali programirljive logiθne mreΎe.

8. se ne uporabljajo;

9. nevronska mreΎna integrirana vezja;

10. naroθniΉka integrirana vezja, katerih funkcija je neznana ali pa je proizvajalcu neznan nadzorni status opreme, v kateri se bodo uporabila ta integrirana vezja, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. veθ kakor 1000 terminalov;

b. tipiθna «zakasnitev razΉirjenega signala » manj kakor 0,1 ns; ali

c. delovno frekvenco veθ kakor 3 Ghz;

11. digitalna integrirana vezja, razen opisanih v toθkah od 3A001.a.3 do 3A001.a.10 in v toθki 3A001.a.12, na podlagi katerega koli sestavljenega polprevodnika in ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. ekvivalentno Ήtevilo vrat nad 3000 (dvoje vhodnih vrat); ali

b. delovno frekvenco veθ kakor 1,2 GHz;

12. procesorji s hitro Fourierevo transformacijo (FFT), katerih izvrΉni θas kompleksne FFT z N podatki je manjΉi od (N log2 N)/20.480 ms, pri θemer je N Ήtevilo podatkov;

Tehniθna opomba:

Θe je N enako 1.024 toθk, dobimo s formulo v toθki 3A001.a.12 izvrΉni θas 500 >ISO_7>μ>ISO_2>s.

b. mikrovalovne naprave ali naprave z milimetrskimi valovi:

1. elektronske vakuumske elektronke in katode:

Opomba 1: Toθka 3A001.b.1 se ne nanaΉa na elektronke, izdelane ali prirejene za frekvenθni pas, ki ima vse naslednje lastnosti:

a. ne presega 31,8 GHz; in

b. je «dodeljen po ITU» za storitve radijske komunikacije, ne pa za radijsko doloθanje.

Opomba 2: 3A001.b.1. se ne nanaΉa na «za vesoljsko uporabo neprimerne» elektronke, ki imajo vse naslednje lastnosti:

a. Povpreθna izhodna moθ 50 W ali manj; in

b. izdelane ali prirejene za frekvenθni pas, ki ima vse naslednje lastnosti:

1. presega 31,8 GHz, vendar ne 43,5 GHz; in

2. je «dodeljen po ITU» za storitve radijske komunikacije, ne pa za radijsko doloθanje.

a. elektronke na potujoθe valove, impulzne ali zvezno delujoθe:

1. ki delujejo na frekvencah, viΉjih od 31,8 Ghz;

2. ki imajo katodni grelni element z vklopnim θasom do nazivne moθi RF manj kakor tri sekunde;

3. elektronke s sklopljeno votlino ali njihovi derivati z «delno pasovno Ήirino» , veθjo od 7 %, ali z maksimalno moθjo, veθjo od 2,5 kW;

4. vijaθne elektronke ali njihovi derivati, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. njihova «trenutna pasovna Ήirina» je veθ kakor oktava, povpreθna moθ (izraΎena v kW), pomnoΎena s frekvenco (izraΎeno v Ghz), pa veθ kakor 0,5;

b. njihova «trenutna pasovna Ήirina» je ena oktava ali manj, povpreθna moθ (izraΎena v kW), pomnoΎena s frekvenco (izraΎeno v Ghz), pa veθ kakor 1; ali

c. so «primerne za vesolje» ;

b. ojaθevalne elektronke z navzkriΎnim poljem in z ojaθenjem, veθjim od 17 dB;

c. impregnirane katode, izdelane za elektronke, ki proizvajajo neprekinjeno gostoto toka veθ kakor 5 A/cm2 v nazivnih pogojih delovanja;

2. ojaθevalniki z mikrovalovnimi monolitnimi integriranimi vezji (MMIC), ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. so primerni za delovanje na frekvencah veθ kot 3,2 GHz do vkljuθno 6 GHz in s povpreθno izhodno moθjo veθjo od 4W (36 dBm) z «delno pasovno Ήirino» veθjo kot 15 %;

b. so primerni za delovanje na frekvencah veθ kot 6 GHz do vkljuθno 16 GHz in s povpreθno izhodno moθjo veθjo od 1 W (30 dBm) z «delno pasovno Ήirino» veθjo kot 10 %;

c. so primerni za delovanje na frekvencah veθ kot 16 GHz do vkljuθno 31,8 GHz in s povpreθno izhodno moθjo veθjo od 0,8 W (29 dBm) z «delno pasovno Ήirino» veθjo kot 10 %;

d. so primerni za delovanje na frekvencah veθ kot 31,8 GHz do vkljuθno 37,5 GHz;

e. so primerni za delovanje na frekvencah veθ kot 37,5 GHz do vkljuθno 43,5 GHz in s povpreθno izhodno moθjo veθjo od 0,25 W (24 dBm) z «delno pasovno Ήirino» veθjo kot 10 %; ali

f. delujejo na frekvencah, viΉjih od 43,5 GHz.

Opomba 1: Toθka 3A001.b.2 ne ureja opreme za radiodifuzijske satelite, izdelane ali prirejene za delovanje v frekvenθnem pasu od 40,5 GHz do 42,5 GHz.

Opomba 2: Nadzorni status mikrovalovnih monolitnih integriranih vezij, katerih delovna frekvenca obsega veθ kot eno frekvenθno obmoθje, kot doloθa toθka 3A001.b.2. se doloθa glede na prag najniΎje povpreθne izhodne moθi.

Opomba 3: Opombi 1 in 2 v besedilu pri skupini 3 pomenita, da toθka 3A001.b.2 ne nadzira mikrovalovnih monolitnih integriranih vezij, θe so izdelna posebej za druge namene, npr. telekomunikacije, radarje, avtomobile.

3. Mikrovalnovni tranzistorji, ki imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. so primerni za delovanje na frekvencah veθ kot 3,2 GHz do vkljuθno 6 GHz in imajo povpreθno izhodno moθ veθjo od 60 W (47,8 dBm);

b. so primerni za delovanje na frekvencah veθ kot 6 GHz do vkljuθno 31,8 GHz in imajo povpreθno izhodno moθ veθjo od 20 W (43 dBm);

c. so primerni za delovanje na frekvencah veθ kot 31,8 GHz do vkljuθno 37,5 GHz in imajo povpreθno izhodno moθ veθjo od 0,5 W (27 dBm);

d. so primerni za delovanje na frekvencah veθ kot 37,5 GHz do vkljuθno 43,5 GHz in imajo povpreθno izhodno moθ veθjo od 1 W (30 dBm); ali

e. delujejo na frekvencah, viΉjih od 43,5 GHz.

Opomba : Nadzorni status proizvoda, katerega delovna frekvenca obsega veθ kot eno frekvenθno obmoθje, kot doloθa toθka 3A001.b.3. se doloθa glede na prag najniΎje povpreθne izhodne moθi.

4. mikrovalovni polprevodniΉki ojaθevalniki in mikrovalovni sklopi/moduli, ki vsebujejo mikrovalovne ojaθevalnike s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. so primerni za delovanje na frekvencah veθ kot 3,2 GHz do vkljuθno 6 GHz in s povpreθno izhodno moθjo veθjo od 60 W (47,8 dBm) z «delno pasovno Ήirino» veθjo kot 15 %;

b. so primerni za delovanje na frekvencah veθ kot 6 GHz do vkljuθno 31,8 GHz in s povpreθno izhodno moθjo veθjo od 15 W (42 dBm) z «delno pasovno Ήirino» veθjo kot 10 %;

c. so primerni za delovanje na frekvencah veθ kot 31,8 GHz do vkljuθno 37,5 GHz;

d. so primerni za delovanje na frekvencah veθ kot 37,5 GHz do vkljuθno 43,5 GHz in s povpreθno izhodno moθjo veθjo od 1 W (30 dBm) z «delno pasovno Ήirino» veθjo kot 10 %;

e. delujejo na frekvencah, viΉjih od 43,5 GHz; ali

f. so primerni za delovanje na frekvencah veθ kot 3 GHz in imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. povpreθno izhodno moθ (v vatih), P, veθjo od 150 deljeno z maksimalno delovno frekvenco (v GHz) na kvadrat [P>150 W*GHz2/fGHz2];

2. delno pasovno Ήirino 5 % ali veθ; in

3. kateri koli dve strani pravokotni ena na drugo z dolΎino d (v cm) enako ali manjΉo kot 15 deljeno z najniΎjo delovno frekvenco v GHz [d= 15cm*GHz/ fGHz ].

NAPOTILO: Ojaθevalnike z mikrovalovnimi monolitnimi integriranimi vezji (MMIC) je treba ocenjevati po kriterijih iz toθke 3A001.b.2.

Opomba 1: Toθka 3A001.b.4 ne ureja opreme za radiodifuzijske satelite, izdelane ali prirejene za delovanje v frekvenθnem pasu od 40,5 do 42,5 GHz.

Opomba 2: Nadzorni status proizvoda, katerega delovna frekvenca obsega veθ kot eno frekvenθno obmoθje, kot doloθa toθka 3A001.b.4, se doloθa glede na prag najniΎje povpreθne izhodne moθi.

5. elektronsko ali magnetno nastavljivi filtri za prepuΉθanje ali zaustavljanje pasov, ki imajo veθ kakor pet nastavljivih resonatorjev z zmoΎnostjo nastavitve v frekvenθnem pasu 1,5:1 (fmax /fmin ) v manj kakor 10 mikrosekundah in imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. pasovno Ήirino za prepuΉθanje frekvenθnega pasu veθ kakor 0,5 % centralne frekvence; ali

b. pasovno Ήirino za zaustavitev frekvenθnega pasu pod 0,5 % od centralne frekvence;

6. se ne uporabljajo;

7. meΉalci in pretvorniki, namenjeni za Ήirjenje frekvenθnega obsega opreme, opisane v toθkah 3A002.c, 3A002.e ali 3A002.f, nad tam navedenimi mejami;

8. mikrovalovni ojaθevalniki z elektronkami, naΉtetimi v toθki 3A001.b, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. delovna frekvenca je viΉja od 3 Ghz;

b. njihova povpreθna gostota izhodne moθi presega 80 W/kg; in

c. njihova prostornina je manjΉa od 400 cm3;

Opomba: Toθka 3A001.b.8 ne ureja opreme, ki je izdelana ali namenjena za delovanje v katerem koli frekvenθnem pasu, «dodeljenem po ITU» za storitve radijske komunikacije, ne pa za radijsko doloθanje.

c. zvoθnovalovne naprave in posebej zanje izdelane komponente:

1. povrΉinske zvoθnovalovne naprave in zvoθnovalnovne naprave za povrΉinsko posnemanje (plitvo posnemanje) (tj. naprave za «obdelavo signalov» , ki izkoriΉθajo elastiθne valove v materialih), ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. nosilno frekvenco veθ kakor 2,5 GHz;

b. nosilno frekvenco veθ kakor 1 GHz, vendar najveθ 2,5 GHz, in katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. boθno duΉilnost veθ kakor 55 dB;

2. zmnoΎek najveθjega zaostanka in pasovne Ήirine (θas v mikrosekundah, pomnoΎen s pasovno Ήirino v MHz) veθ kakor 100;

3. pasovno Ήirino, veθjo od 250 MHz; ali

4. disperzivni zaostanek veθ kakor 10 mikrosekund; ali

c. nosilno frekvenco 1 Ghz ali manj, ki ima katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. zmnoΎek najveθjega zaostanka in pasovne Ήirine (θas v mikrosekundah, pomnoΎen s pasovno Ήirino v MHz) veθ kakor 100;

2. disperzivni zaostanek veθ kakor 10 mikrosekund; ali

3. boθno duΉilnost veθ kakor 55 dB in s pasovno Ήirino veθ kakor 50 MHz;

2. prostorske zvoθnovalovne naprave (tj. naprave za «obdelavo signalov» , ki izkoriΉθajo elastiθne valove), ki omogoθajo neposredno obdelavo signalov frekvenc veθ kakor 1 Ghz;

3. zvoθno-optiθne naprave «za obdelavo signalov» , ki izkoriΉθajo interakcijo med zvoθnimi (velikimi ali povrΉinskimi) in svetlobnimi valovi, kar omogoθa neposredno obdelavo signalov ali podob, vkljuθno s spektralno analizo, korelacijo in konvolucijo;

d. elektronske naprave ali vezja, ki vsebujejo komponente iz «superprevodniΉkih» materialov, od katerih je najmanj en sestavni del posebej izdelan za delovanje pri temperaturah pod «kritiθno temperaturo» , in ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. tokovno preklapljanje za digitalna vezja s «superprevodniΉkimi» vrati, pri katerih je zmnoΎek zakasnitve na ena vrata (v sekundah) in izgube moθi na vrata (v vatih) manjΉi od 10- 14 J; ali

2. frekvenθni izbor na vseh frekvenθnih podroθjih je izvedena z resonanθnimi vezji kvalitete Q, ki presegajo 10.000;

e. visokoenergijske naprave:

1. baterije in fotonapetostni sklopi:

Opomba: Toθka 3A001.e.1 ne ureja baterij, katerih prostornina je 27 cm3 ali manj (tj. standardnih C-celic ali baterij R14).

a. primarne celice in baterije z «energetsko gostoto» veθ kakor 480 Wh/kg, izdelane in namenjene za delovanje v temperaturnem obsegu med manj kakor 243 K (- 30 °C) in veθ kakor 343 K (70 °C);

b. celice in baterije z zmoΎnostjo ponovnega polnjenja, ki imajo «energetsko gostoto» 150 Wh/kg po 75 ciklih polnjenja in praznjenja pri toku praznjenja, ki je enak C/5 ur (C je nazivna zmogljivost v amper urah), θe delujejo v temperaturnem obsegu med manj kakor 253 K (- 20 °C) in veθ kakor 333 K (60 °C);

Tehniθna opomba:

«Energetska gostota» se dobi z mnoΎenjem povpreθne moθi v vatih (povpreθna napetost v voltih, pomnoΎena s povpreθnim tokom v amperih) s trajanjem praznjenja v urah (praznjenja do 75 % napetosti odprtega vezja), deljenim s skupno maso celice (ali baterije) v kilogramih.

c. fotonapetostni sklopi, «primerni za vesolje» in odporni proti sevanju, katerih specifiθna moθ je veθja od 160 W/m2 pri delovni temperaturi 301 K (28 °C) in pri osvetlitvi z volframovo svetlobo 1 kW/m2 pri 2800 K (2527 °C);

2. visokoenergijski pomnilni kondenzatorji:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 3A201.a.

a. kondenzatorji s korakom ponovitve, ki je manjΉi od 10 Hz ( «single shot capacitors» ), in imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. nazivno napetost, ki je enaka ali veθja od 5 kV;

2. gostoto energije, ki je enaka ali veθja od 250 J/kg; in

3. skupno energijo, ki je enaka ali veθja od 25 kJ;

b. kondenzatorji s hitrostjo ponavljanja, ki je enaka ali veθja od 10 Hz ( «kondenzatorji s ponovljivimi cikli polnjenja in praznjenja» ), in imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. nazivno napetost, ki je enaka ali veθja od 5 kV;

2. gostoto energije, ki je enaka ali veθja od 50 J/kg;

3. skupno energijo, ki je enaka ali veθja od 100 J; in

4. Ύivljenjsko dobo za polnjenje in praznjenje 10000 ciklov ali veθ;

3. «superprevodni» elektromagneti in solenoidi, ki so posebej izdelani tako, da omogoθajo popolno polnjenje in izpraznjenje v manj kakor eni sekundi, in imajo vse naslednje znaθilnosti:

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 3A201.b.

Opomba: Toθka 3A001.e.3 ne ureja «superprevodniΉkih» elektromagnetov ali solenoidov, ki so posebej izdelani za slikanje z uporabo magnetne resonance ( «Magnetic Resonance Imaging» - MRI).

a. oddano energijo, veθjo od 10 kJ v prvi sekundi praznjenja;

b. notranji premer navitij, ki prenaΉajo tok, veθji od 250 mm; in

c. narejeni za gostote magnetnega polja veθje od 8 T ali za «skupno tokovno gostoto» v navitju, ki je veθja od 300 A/mm2;

f. naprave za kodiranje absolutnega poloΎaja osi z vrtljivim vhodom, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. loθljivost boljΉo od 265000 (18 bitna loθljivost) v celotni lestvici; ali

2. natanθnost boljΉo od ± 2,5 sekunde loka.

3A002 Elektronska oprema za sploΉno rabo:

a. oprema za snemanje in posebej zanjo izdelani testni trakovi:

1. analogni snemalniki z magnetnim trakom, vkljuθno s snemalniki, ki omogoθajo snemanje digitalnih signalov (npr. digitalni megneti z veliko moθjo zapisa - moduli HDDR), ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. pasovna Ήirina veθ kakor 4 MHz na en elektronski kanal ali sled;

b. pasovna Ήirina veθ kakor 2 Mhz na en elektronski kanal ali sled in veθ kakor 42 kanalov; ali

c. napaka θasovnega odklona, merjena po postopkih Inter Range Instrumentation Group (IRIG) ali Electronic Industry Association (EIA), ki je manjΉa od ± 0,1 mikrosekunde;

Opomba: Analogni snemalniki z magnetnim trakom, ki so izdelani posebej za civilne namene video snemanja, ne Ήtejejo za merilne snemalnike.

2. digitalni snemalniki z video magnetnim trakom, ki imajo maksimalno hitrost prenosa digitalnih podatkov veθjo kakor 360 Mbit/s;

Opomba: Toθka 3A002.a.2 ne ureja digitalnih video snemalnikov z magnetnim trakom, ki so izdelani posebej za snemanje signala z uporabo formata signala, ki lahko vkljuθuje kompresirani format signala, ki ga standardizirajo ali priporoθajo ITU, IEC, SMPTE, EBU, ETSI ali IEEE za potrebe civilne televizije.

3. digitalni snemalniki podatkov z magnetnim trakom, ki izkoriΉθajo tehniko s poΉevnimi sledmi ali tehniko z nepremiθnimi glavami in ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. maksimalno hitrost prenosa digitalnih podatkov veθjo kakor 175 Mbitov/s; ali

b. so «primerni za vesolje» .

Opomba: Toθka 3A002.a.3 ne ureja analognih snemalnikov, opremljenih z elektroniko za pretvorbo HDDR, katerih zgradba ustreza snemanju samo digitalnih podatkov.

4. oprema z maksimalno hitrostjo prenosa digitalnih podatkov veθjo kakor 175 Mbitov/s, izdelana za spreminjanje digitalnih snemalnikov z magnetnim trakom v digitalne instrumentacijske snemalnike podatkov;

5. naprave za digitizacijo oblik valov in prehodni snemalniki, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

a. stopnjo digitiranja enako ali veθjo od 200 milijonov vzorcev na sekundo in loθljivost 10 bitov ali veθ; in

b. neprekinjeno prepustnost 2 Gbitov na sekundo ali veθ;

Tehniθna opomba:

Pri instrumentih z vzporedno zgradbo vodila je hitrost neprekinjenega prenosa zmnoΎek najviΉje hitrosti prenosa besed in Ήtevila bitov v besedi.

Hitrost neprekinjenega prenosa pomeni najhitrejΉo podatkovno stopnjo, ki jo lahko instrument prenese v masni pomnilnik, ne da bi se pri tem izgubili podatki pri obstojeθi hitrosti vzorθenja in analogno-digitalne pretvorbe.

6. digitalni snemalniki podatkov, ki izkoriΉθajo tehniko shranjevanja na magnetni disk, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. stopnjo digitiranja enako ali veθjo od 100 milijonov vzorcev na sekundo in loθljivost 8 bitov ali veθ; in

b. neprekinjeno prepustnost 1 Gbit na sekundo ali veθ;

b. «elektronski sklopi» «frekvenθnih sintetizatorjev» , katerih «preklopni θas frekvenc» z ene izbrane frekvence na drugo je krajΉi od 1 ms;

c. «analizatorji signalov» radijskih frekvenc:

1. «analizatorji signalov» z zmoΎnostjo analiziranja frekvenc nad 31,8 GHz vendar pod 37,5 GHz ali nad 43,5 GHz;

2. «dinamiθni analizatorji signalov» z «realnoθasovno pasovno Ήirino» veθ kakor 500 kHz;

Opomba: Toθka 3A002.c.2 ne ureja tistih «dinamiθnih analizatorjev signalov» , ki uporabljajo samo filtre za filtriranje pasovnih Ήirin po konstantnem odstotku (znanih tudi kot oktavni ali trenutni oktavni filtri).

d. generatorji sintetiziranih frekvenθnih signalov, ki proizvajajo izhodne frekvence, katerih toθnost ter kratkotrajna in dolgotrajna stabilnost so krmiljeni, in ki izhajajo iz notranje glavne frekvence ali jih ta uravnava, ter imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. maksimalna sintetizirana frekvenca presega 31,8 GHz vendar ne presega 43,5 GHz in je primerna za ustvarjanje pulza v trajanju manj kot 100 ns;

2. maksimalna sintetizirana frekvenca presega 43,5 GHz;

3. njihov «preklopni θas frekvenc» z ene izbrane frekvence na drugo je krajΉi od 1 ms; ali

4. Ήum posamezne faze stranskega pasu (SSB) je boljΉi od - (126 + 20 log10 F - 20 log10 f), izraΎen v dBc/Hz, pri θemer je F regulacijsko odstopanje od delovne frekvence v Hz in f delovna frekvenca v MHz;

Tehniθna opomba:

Za namene 3A002.d.1. je «trajanje pulza» opredeljeno kot θasovni interval med sprednjo mejo pulza pri vrednosti 90 % maksimalne moθi in zadnjo mejo pulza pri vrednosti 10 % maksimalne moθi.

Opomba: Toθka 3A002.d ne ureja opreme, pri kateri se izhodna frekvenca proizvaja bodisi z dodajanjem ali odvzemanjem dveh ali veθ frekvenc kristalnega oscilatorja bodisi z dodajanjem ali odvzemanjem, ki mu sledi mnoΎenje rezultata.

e. omreΎni analizatorji z maksimalno delovno frekvenco nad 43,5 GHz;

f. mikrovalovni testni sprejemniki, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. maksimalno delovno frekvenco veθ kakor 43,5 GHz; in

2. zmoΎnost hkratnega merjenja amplitude in faze;

g. standardi atomskih frekvenc, ki imajo eno od naslednjih znaθilnosti:

1. dolgotrajno stabilnost (staranje) manj kakor (boljΉo od) 1 Χ 10- 11/mesec; ali

2. so «primerni za vesolje» .

Opomba: Toθka 3A002.g.1 ne ureja rubidijevih frekvenθnih norm, ki niso «primerni za vesolje» .

3A003 Sistemi za toplotni nadzor s prΉilnim hlajenjem, ki uporabljajo zaprti krog za ravnanje s tekoθino in opremo za ponovno obdelavo v zatesnjenem ohiΉju, kjer se dielektriθna tekoθina razprΉuje na elektronske komponente s posebnimi prΉilnimi Ήobami, ki so narejene tako, da vzdrΎujejo elektronske komponente v okviru njihovega temperaturnega razpona, in posebej izdelane komponente zanje:

3A101 Elektronska oprema, naprave in komponente, razen tistih iz toθke 3A001:

a. analogno-digitalni pretvorniki, uporabni v «projektilih» , ki so izdelani v skladu z vojaΉkimi specifikacijami za bojno opremo;

b. pospeΉevalniki z zmoΎnostjo sproΉθanja elektromagnetnega sevanja, ki ga ustvarja zavorno sevanje pospeΉenih elektronov z 2 MeV ali veθ in sistemi, ki vsebujejo te pospeΉevalnike.

Opomba: Toθka 3A101.b ne doloθa opreme, izdelane posebej za medicinsko uporabo.

3A201 Elektronske komponente, razen tistih iz toθke 3A001:

a. kondenzatorji, ki imajo eno od naslednjih skupin znaθilnosti:

1. a. nazivno napetost nad 1,4 kV;

b. koliθino akumulirane energije nad 10 J;

c. kapacitivnost nad 0,5 >ISO_7>μ>ISO_2>F; in

d. zaporedno induktivnost, manjΉo od 50 nH; ali

2. a. nazivno napetost nad 750 V;

b. kapacitivnost nad 0,25 >ISO_7>μ>ISO_2>F; in

c. zaporedno induktivnost, manjΉo od 10 nH;

b. superprevodniΉki solenoidni elektromagneti, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. zmoΎnost ustvarjanja magnetnih polj, veθjih od 2 T;

2. razmerje med njihovo dolΎino in notranjim premerom je veθje od 2;

3. notranji premer, veθji od 300 mm; in

4. enakomernost magnetnega polja, boljΉa od 1 % vzdolΎ osrednjih 50 % notranje prostornine.

Opomba: Toθka 3A201.b ne ureja magnetov, ki so posebej izdelani in izvoΎeni «kot deli» medicinskih sistemov za slikanje z uporabo jedrske magnetne resonance ( «NMR» ). Pojem «kot del» ne pomeni nujno tudi fiziθnega dela iste poΉiljke; loθene poΉiljke iz razliθnih virov so dovoljene pod pogojem, da pripadajoθi izvozni dokumenti nedvoumno izkazujejo, da so poΉiljke dobavljene 'kot del' celotnega sistema za slikanje.

c. generatorji rentgenskih Ύarkov ali impulzni pospeΉevalniki elektronov, ki imajo eno od naslednjih skupin znaθilnosti:

1. a. maksimalno energijo pospeΉenih elektronov, ki je enaka ali veθja od 500 MeV, toda manjΉa kakor 25 MeV; in

b. «izkoristek» (K), ki je enak ali veθji od 0,25; ali

2. a. maksimalno energijo elektronov, ki je enaka ali veθja od 25 MeV; in

b. «maksimalno moθ» nad 50 MW.

Opomba: Toθka 3A201.c ne ureja pospeΉevalnikov, sestavnih delov naprav, ki niso izdelane za obsevanje z elektronskimi ali rentgenskimi Ύarki (npr. elektronska mikroskopija), niti tistih, ki so izdelani za uporabo v medicini.

Tehniθne opombe:

1. «Izkoristek» K je doloθen kot:

K = 1,7 Χ 10 3 V 2,65 Q

V je maksimalna energija elektronov v milijonih elektron voltov.

Θe je trajanje impulza snopa pospeΉevalnika enako ali manjΉe od 1 >ISO_7>μ>ISO_2>s, potem je Q celotni pospeΉeni naboj v kulonih. Θe je trajanje impulza snopa pospeΉevalnika veθje od1 >ISO_7>μ>ISO_2>s, potem je Q maksimalni pospeΉeni naboj v 1 >ISO_7>μ>ISO_2>s.

Q je enak integralu i glede na t, v manj kakor 1 >ISO_7>μ>ISO_2>s ali v θasu trajanja impulza snopa (Q = >ISO_8>8747>ISO_2> idt), pri θemer je i Ύarkovni tok v amperih in t θas v sekundah.

2. «Maksimalna moθ» = (vrednost maksimalnega potenciala v voltih) Χ (vrednost maksimalnega Ύarkovnega toka v amperih).

3. V strojih, ki temeljijo na pospeΉevanju mikrovalov, je θas trajanja impulza snopa krajΉi od 1 >ISO_7>μ>ISO_2>s oziroma trajanje zaporednih snopov, ki izhajajo iz posameznega mikrovalovnega impulza modulatorja.

4. V strojih, ki temeljijo na pospeΉevanju mikrovalov, je vrednost maksimalnega Ύarkovnega toka povpreθni tok, doseΎen v θasu trajanja zaporednih snopov.

3A225 Frekvenθni pretvorniki ali generatorji, razen tistih, ki so doloθeni v toθki 0B001.b.13, in ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. veθfazni izhod, ki omogoθa moθ 40 W ali veθ;

b. sposobnost delovanja v frekvenθnem obmoθju od 600 do 2000 Hz;

c. skupno harmoniθno popaθenje, boljΉe (manjΉe) od 10 %; in

d. regulacijo frekvence, boljΉo (manjΉo) od 0,1 %.

Tehniθna opomba:

Frekvenθni pretvorniki iz toθke 3A225 so poznani tudi pod imenom konverterji ali inverterji.

3A226 Moθnostni enosmerni napajalniki, razen tistih, ki so doloθeni v toθki 0B001.j.6, in ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

a. sposobnost neprekinjenega proizvajanja toka jakosti 500 A ali veθ, v θasovnem obdobju osmih ur, z napetostjo 100 V ali veθ; in

b. stabilnost toka ali napetosti, boljΉo od 0,1 %, v θasovnem obdobju osmih ur.

3A227 Visokonapetostni enosmerni napajalniki, razen tistih, ki so doloθeni v toθki 0B001.j.6, in ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

a. sposobnost neprekinjenega proizvajanja toka jakosti 1 A ali veθ, v θasovnem obdobju osmih ur, z napetostjo 20 kV ali veθ; in

b. stabilnost toka ali napetosti, boljΉo od 0,1 %, v θasovnem obdobju osmih ur.

3A228 Preklopne naprave:

a. elektronke s hladno katodo, polnjene s plinom ali brez, ki delujejo podobno kakor iskrilo in imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. vsebujejo tri elektrode ali veθ;

2. maksimalno vrednost anodne napetosti, ki je enaka ali veθja od 2,5 kV;

3. maksimalno vrednost anodnega toka, ki je enaka ali veθja od 100 A; in

4. zakasnitveni θas na anodi, ki je enak ali krajΉi od 10 >ISO_7>μ>ISO_2>s;

Opomba: Toθka 3A228 vkljuθuje plinske kritronske in vakuumske spritronske elektronke.

b. proΎilno vezana iskrila, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. zakasnitveni θas na anodi, ki je enak ali krajΉi od 15 >ISO_7>μ>ISO_2>s; in

2. maksimalno vrednost anodnega toka, ki je enaka ali veθja od 500 A;

c. moduli ali sklopi za hitro preklapljanje, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. maksimalno vrednost anodne napetosti, ki je veθja od 2 kV;

2. maksimalno vrednost anodnega toka, ki je enaka ali veθja od 500 A; in

3. vklopni θas, ki je enak ali krajΉi od 1 >ISO_7>μ>ISO_2>s.

3A229 VΎigalni kompleti in enakovredni generatorji impulzov z visokotokovno jakostjo:

NAPOTILO: GLEJ TUDI NADZOR VOJA©KEGA BLAGA.

a. vΎigalni sistemi za detonatorje, ki so izdelani tako, da sproΎijo krmiljene detonatorje, doloθene v toθki 3A232;

b. modularni elektriθno-impulzni generatorji ( «pulzerji» ), ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. izdelani so kot prenosni, mobilni ali kot robustni in odporni na izredne razmere;

2. so v zaprtem ohiΉju, ki prepreθuje vstop praΉnim delcem;

3. imajo sposobnost sproΉθanja lastne energije v manj kakor 15 >ISO_7>μ>ISO_2>s;

4. imajo izhodno jakost, ki je veθja od 100 A;

5. «θas naraΉθanja toka» , manjΉi od 10 >ISO_7>μ>ISO_2>s, ko je v tokokrog vkljuθen tudi upor, ki ima upornost, manjΉo od 40 omov;

6. nobena njihova mera ne presega 254 mm;

7. tehtajo manj kakor 25 kg; in

8. namenjeni so za uporabo v razΉirjenem temperaturnem obmoθju, in to od 223 K (- 50 °C) do 373 K (100 °C) ali primerni za uporabo v zraθnih plovilih.

Opomba: Toθka 3A229.b vkljuθuje tudi krmilnike za ksenonove bliskovke.

Tehniθna opomba:

V toθki 3A229.b.5 je «θasovni porast» opredeljen kot θasovni interval od 10 % do 90 % amplitude toka, ko je v tokokrog vkljuθen tudi upor.

3A230 Hitri generatorji impulzov, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

a. izhodno napetost nad 6 V, ko je v tokokrog vkljuθen tudi upor, ki ima upornost manjΉo od 55 omov; in

b. «θas prehoda impulza» , ki je krajΉi od 500 ps.

Tehniθna opomba:

V toθki 3A230 je «θas prehoda impulza» opredeljen kot θasovni interval med 10 % in 90 % amplitude napetosti.

3A231 Nevtronski generatorski sistemi, vkljuθno z elektronkami, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

a. izdelani so za delovanje brez prisotnosti zunanjega vakuumskega sistema; in

b. izkoriΉθajo elektrostatiθni pospeΉek za sproΎanje jedrske reakcije med tritijem in devterijem.

3A232 Detonatorji in veθtoθkovni vΎigalni sistemi:

NAPOTILO: GLEJ TUDI NADZOR VOJA©KEGA BLAGA.

a. elektriθno krmiljeni detonatorji:

1. mostiθni vΎigalnik (EB);

2. mostiθni vΎigalnik z Ύico (EBW);

3. vΎigalnik «slapper» ;

4. vΎigalnik s folijo (EFI);

b. naprave, ki uporabljajo en sam detonator ali veθ, ki so izdelane za praktiθno istoθasni vΎig veθjih eksplozivnih povrΉin (veθ kakor 5000 mm2 z enim samim vΎigalnim signalom, pri θemer je maksimalno θasovno odstopanje od prvotnega vΎigalnega signala na celotni povrΉini manjΉe od 2,5 >ISO_7>μ>ISO_2>s.

Opomba: Toθka 3A232 ne ureja detonatorjev, ki uporabljajo samo inicialne eksplozive, kakor na primer svinθev azid.

Tehniθna opomba:

Detonatorji, ki so navedeni v toθki 3A232, izkoriΉθajo majhen elektriθni vodnik (most, Ύico za premoΉθanje ali folijo), ki se eksplozivno uparja, ko skoznje steθe elektriθni visoko-tokovni impulz. V vseh vrstah detonatorjev, razen «slapper» vΎigalnikov, sproΎi kemiθno detonacijo eksplozivni vodnik, ko pride v stik z moθno eksplozivnim materialom, kakor je na primer PETN (pentaeritritol-tetranitrat). Posebno udarjalo povzroθi pri «slapper» detonatorjih eksplozivno uparjanje elektriθnega vodnika, ko udari na eksploziv in s tem povzroθi kemiθno detonacijo. V nekaterih primerih poΎene navedeno udarjalo magnetna sila. Izraz «vΎigalnik s folijo» se lahko nanaΉa na mostiΉθni vΎigalnik, pa tudi na «slapper» vΎigalnik. Prav tako se lahko pojem «vΎigalnik» vθasih uporablja namesto besede «detonator» .

3A233 Masni spektrometri, razen tistih, ki so doloθeni v toθki 0B002.g, ki so zmoΎni merjenja ionov z atomsko maso 230 ali veθ, z loθljivostjo, ki je boljΉa od dveh delov v 230, in ionski viri zanje:

a. masni spektrometri z induktivno sklopljeno plazmo (ICP/MS);

b. masni spektrometri z Ύarilnim praznjenjem (GDMS);

c. masni spektrometri s termiθno ionizacijo (TIMS);

d. masni spektrometri za obstreljevanje z elektroni, ki imajo komoro z viri izdelano iz materialov, odpornih proti UF6 , ali pa je komora s takΉnimi materiali prevleθena ali prekrita;

e. masni spektrometri z molekularnim snopom, ki imajo eno od naslednjih znaθilnosti:

1. komora z viri je izdelana iz nerjavnega jekla ali molibdena ali je prevleθena ali prekrita z njima in opremljena s hladilno pastjo, ki omogoθa ohlajanje do temperature 193 K (- 80 °C) ali manj; ali

2. komora z viri je izdelana iz materialov, ki so odporni na UF6 , ali je prevleθena ali prekrita z njimi;

f. masni spektrometri, opremljeni z ionskim virom, ki omogoθa mikrofluoriranje, in izdelani za aktinoide ali fluoride aktinoidov.

3B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

3B001 Oprema za proizvodnjo ali preizkuΉanje polprevodniΉkih naprav ali materialov in posebej izdelane komponente in pribor zanjo:

a. oprema za epitaksialno rast:

1. oprema z moΎnostjo proizvajanja katere koli izmed naslednjih stvari:

a. silicijeve plasti enakomerne debeline do manj kakor ± 2,5 % na razdalji 200 mm ali veθ; ali

b. plasti katerega koli materiala razen silicija enakomerne debeline do manj kakor ± 2,5 % na razdalji 75 mm ali veθ;

2. reaktorji za nanaΉanje kovin s kemiθnim naparjevanjem (MOCVD), izdelani posebej za razvoj kristalov sestavljenih polprevodnikov z uporabo kemiθne reakcije med materiali iz toθke 3C003 ali 3C004;

3. oprema za epitaksijsko rast z molekularnim snopom, ki uporablja plinske ali trdne vire.

b. oprema, izdelana za implantacijo ionov, ki ima katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. energijo Ύarka (napetost pospeΉevanja) veθ kakor 1 MeV;

2. izdelana in prirejena je za delovanje pri energiji Ύarka (napetosti pospeΉevanja) manj kakor 2 keV;

3. zmoΎnost neposrednega zapisa; ali

4. energijo Ύarka 65 keV ali veθ in Ύarkovni tok 45 mA ali veθ za visokoenergetsko oksidacijo v ogreto «podlago» iz polprevodniΉkega materiala;

c. oprema za suho jedkanje z uporabo anizotropske plazme:

1. oprema, delujoθa na naθin «od kasete do kasete» in z uravnavanjem obremenitve, in ki ima katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. je izdelana ali prirejena za proizvodnjo kritiθnih dimenzij 0,3 >ISO_7>μ>ISO_2>m ali manj z natanθnostjo ± 5 % za razprΉenost 3 sigma; ali

b. je izdelana za generiranje manj kakor 0,04 delcev/cm2 z izmerljivo velikostjo delcev, veθjih od 0,1 >ISO_7>μ>ISO_2>m v premeru;

2. oprema, izdelana posebej za opremo iz toθke 3B001.e, ki ima katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. je izdelana ali prirejena za proizvodnjo kritiθnih dimenzij 0,3 >ISO_7>μ>ISO_2>m ali manj z natanθnostjo ± 5 % za razprΉenost 3 sigma; ali

b. je izdelana za generiranje manj kakor 0,04 delcev/cm2 z izmerljivo velikostjo delcev, veθjih od 0,1 >ISO_7>μ>ISO_2>m v premeru;

d. oprema za nanaΉanje CVD z uporabo plazme:

1. oprema, delujoθa na naθin «od kasete do kasete» in z uravnavanjem obremenitve, in je izdelana v skladu s specifikacijami proizvajalca ali prirejena za uporabo v proizvodnji polprevodniΉkih naprav s kritiθno dimenzijo 180 nm ali manj;

2. oprema, posebej narejena za opremo, ki jo ureja toθka 3B001.e. in je izdelana v skladu s specifikacijami proizvajalca ali prirejena za uporabo v proizvodnji polprevodniΉkih naprav s kritiθno dimenzijo 180 nm ali manj;

e. veθkomorni centralni sistemi z avtomatskim polnjenjem za obdelavo rezin, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. vmesniki za polnjenje in praznjenje rezin, na katere je treba prikljuθiti veθ kakor dve napravi za obdelavo polprevodnikov; in

2. izdelani so za oblikovanje integralnega sistema v vakuumskem okolju za sekvenθno multiplo obdelavo rezin.

Opomba: Toθka 3B001.e ne ureja avtomatskih robotskih sistemov za obdelavo rezin, ki niso namenjeni za delovanje v vakuumu.

f. litografska oprema:

1. oprema za razporejanje in izpostavljanje rezin v enem ali ponavljajoθih se korakih, ki uporablja fotooptiθne metode ali metode z rentgenskimi Ύarki in ki ima katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. vir svetlobe valovne dolΎine manj kakor 350 nm; ali

b. zmoΎnost proizvajanja oblike z «minimalno razloθljivo potezo» 0,35 mikrometra ali manj;

Tehniθna opomba:

«Minimalna razloθljiva poteza» se izraθuna po naslednjem obrazcu:

MRF = (valovna dolΎina vira svetlobe, kateri je rezina izpostavljena v >ISO_7>μ>ISO_2>m) Χ (faktor K) Ήtevilθna reΎa

pri θemer je faktor K = 0,7

MRF = minimalna razloθljiva poteza

2. oprema, izdelana posebej za obdelavo naprav za izdelavo mask ali naprav za obdelavo polprevodniΉkih naprav, ki uporabljajo elektronski Ύarek z odklonjenim fokusom, ionski ali «laserski» Ύarek in ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. toθko, manjΉo od 0,2 >ISO_7>μ>ISO_2>m;

b. zmoΎnost izdelave vzorca s potezami, manjΉimi od 1 >ISO_7>μ>ISO_2>m; ali

c. povrΉinsko natanθnost boljΉo od ± 0,20 >ISO_7>μ>ISO_2>m (3 sigme);

g. maske in mreΎice, izdelane za integrirana vezja iz toθke 3A001;

h. veθplastne maske s faznimi premiθnimi plastmi.

Opomba: Toθka 3B001.h ne ureja veθplastnih mask s faznimi premiθnimi plastmi, narejenih za izdelavo spominskih enot, ki jih toθka 3A001 ne ureja.

3B002 Oprema za testiranje, «krmiljena s shranjenim programom» , izdelana posebej za testiranje izdelanih in neizdelanih polprevodniΉkih naprav in posebej zanjo izdelane komponente in pribor:

a. za testiranje parametrov S tranzistorskih naprav pri frekvencah nad 31,8 GHz;

b. za testiranje integriranih vezij z zmoΎnostjo izvajanja funkcionalnih preizkusov pri «hitrosti vzorθenja» veθ kakor 667 MHz;

Opomba: Toθka 3B002.b ne ureja opreme, izdelane posebej za testiranje:

1. «elektronskih sklopov» in razreda «elektronskih sklopov» za domaθo rabo in prosti θas;

2. nekrmiljenih elektronskih komponent, «elektronskih sklopov» ali integriranih vezij;

3. spominov.

Tehniθna opomba:

Za namen te toθke je «hitrost vzorθenja» opredeljena kot maksimalna frekvenca digitalnih operacij testne naprave. Zato je to ekvivalent najveθji podatkovni hitrosti prenosa, ki jo lahko zagotavlja testna naprava v nemultipleksnem naθinu. NanaΉa se tudi na hitrost testnega postopka, najveθjo digitalno frekvenco in najveθjo digitalno hitrost.

c. za testiranje mikrovalovnih integriranih vezij iz toθke 3A001.b.2.

3C Materiali

3C001 Heteroepitaksialni materiali, sestavljeni iz «podlage» z naloΎenimi plastmi, pridobljeni z epitaksialno rastjo, iz naslednjih materialov:

a. silicija;

b. germanija;

c. silicijevega karbida; ali

d. III/V spojin galija ali indija.

Tehniθna opomba:

III/V spojine so polikristalni ali binarni oziroma kompleksni monokristalni proizvodi, ki vsebujejo elemente iz skupin IIIA in VA Mendelejevega periodnega sistema kemiθnih elementov (galijev arzenid, galij-aluminijev arzenid, indijev fosfid itd.).

3C002 UporniΉki materiali in «podlage» , prevleθene s krmiljenimi uporniki:

a. pozitivni uporniki za polprevodniΉko litografijo, ki so posebej prirejeni za uporabo na valovnih dolΎinah pod 350 nm;

b. vsi uporniki za uporabo z elektronskimi ali ionskimi Ύarki, z obθutljivostjo 0,01 mikrokolumba/mm2 ali boljΉo;

c. vsi uporabniki za uporabo z rentgenskimi Ύarki, z obθutljivostjo 2,5 mJ/mm2 ali boljΉo;

d. vsi uporniki, prirejeni za tehniko povrΉinske preslikave, skupaj s «siliciranimi» uporniki.

Tehniθna opomba:

Tehnike «siliciranja» so opredeljene kot postopki, ki vkljuθujejo oksidacijo povrΉine upornika zaradi izboljΉanja lastnosti pri mokri in suhi obdelavi.

3C003 Organsko-anorganske spojine:

a. organsko-kovinske spojine aluminija, galija ali indija, katerih θistota (kovinske osnove) je veθ kakor 99,999 %;

b. organsko-arzenove, organsko-antimonove in organsko-fosforjeve spojine, katerih θistota (anorganske osnove) je veθ kakor 99,999 %.

Opomba: Toθka 3C003 ureja samo spojine, v katerih je kovinski, delno kovinski ali nekovinski element neposredno vezan na ogljik iz organskega dela molekule.

3C004 Hidridi fosforja, arzena ali antimona, katerih θistota je veθ kakor 99,999 %, tudi θe so razredθeni v nevtralnih plinih ali vodiku.

Opomba: Toθka 3C004 ne ureja hidridov, ki vsebujejo 20 molarnih odstotkov ali veθ inertnih plinov ali vodika.

3D Programska oprema

3D001 «Programska oprema» , izdelana posebej za «razvoj» ali «proizvodnjo» opreme iz toθk od 3A001.b do 3A002.g ali iz toθke 3B.

3D002 «Programska oprema» , ki je posebej napisana za «uporabo» θesar koli od naslednjega:

a. opreme iz toθk 3B001.a do f; ali

b. opreme iz toθke 3B002.

3D003 Na fiziki temeljeθa simulacijska programska oprema, posebej napisana za «razvoj» postopkov litografije, jedkanja in nanaΉanja pri prevajanju maskirnih vzorcev v specifiθne topografske vzorce v vodniΉkih, dielektriθnih ali polprevodniΉkih materialih.

Tehniθna opomba:

Izraz «na fiziki temeljeθa» v toθki 3D003 pomeni uporabo izraθunov za doloθanje zaporedja fiziθnih dogodkov vzroka in uθinka na osnovi fiziθnih lastnosti (npr. temperature, pritiska, difuzijskih konstant in lastnosti polprevodniΉkih materialov).

Opomba: KnjiΎnice, atributi oblik ali sorodni podatki za proizvodnjo polprevodniΉkih naprav se pojmujejo kot «tehnologija» .

3D004 «Programska oprema» , izdelana posebej za «razvoj» opreme iz toθke od 3A003.

3D101 «Programska oprema» , posebej izdelana ali prirejena za «uporabo» opreme iz toθke 3A101.b.

3E Tehnologija

3E001 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» ali «proizvodnjo» opreme ali materialov iz toθk 3A, 3B ali 3C;

Opomba 1: Toθka 3E001 ne ureja «tehnologije» za «proizvodnjo» opreme ali komponent, ki jih ureja toθka 3A003.

Opomba 2: Toθka 3E001 ne ureja «tehnologije» za «razvoj» ali «proizvodnjo» integriranih vezjih, ki so doloθena v toθkah 3A001.a.3 do 3A001.a.12 in imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. uporabljajo «tehnologijo» 0,5 >ISO_7>μ>ISO_2>m ali veθ in

2. ne vkljuθujejo «veθplastnih struktur» .

Tehniθna opomba:

Izraz «veθplastna struktura» ne vkljuθuje naprav, ki so sestavljene iz najveθ treh kovinskih plasti in treh plasti polisilicija.

3E002 «Tehnologija» v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji, razen tiste iz toθke 3E001, za «razvoj» ali «proizvodnjo» «mikroprocesorskih mikrovezij» , «mikroraθunalniΉkih mikrovezij» in mikrokrmilniΉkih mikrovezij s «sestavljeno teoretiθno zmogljivostjo» ( «STZ» ) 530 milijonov teoretiθnih operacij na sekundo (Mtops) ali veθ in aritmetiθno logiθno enoto z 32-bitno Ήirino dostopa ali veθ.

Opomba: Opomba 2 o izvzetju iz nadzora k 3E001 se uporablja tudi za toθko 3E002.

3E003 Druga «tehnologija» za «razvoj» ali «proizvodnjo» :

a. vakuumskih mikroelektronskih naprav;

b. elementov z raznovrstnimi polprevodniΉkimi sktrukturami, kakor so na primer tranzistorji z visoko mobilnostjo elektronov (HEMT), hetero-bipolarni tranzistorji (HBT), elementi s kvantnimi potencialnimi jamami in elementi s superkristalno mreΎo;

Opomba: Toθka 3E003.b ne ureja tehnologije za tranzistorje z visoko mobilnostjo elektronov (HEMT), ki delujejo na frekvencah, niΎjih od 31,8 GHz in hetero-bipolarne tranzistorje (HBT), ki delujejo na frekvencah, niΎjih kot 31,8 GHz.

c. «superprevodniΉkih» elektronskih naprav;

d. podlag z diamantnimi filmi za elektronske komponente;

e. podlag iz silicija na izolatorju (SOI) za integrirana vezja, pri katerih je izolator silicijev dioksid;

f. podlag iz silicijevega karbida za elektronske komponente;

g. Vakuumske elektronke, ki delujejo na frekvencah 31,8 GHz ali viΉje.

3E101 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «uporabo» opreme ali «programske opreme» iz toθke 3A001.a.1 ali 2, 3A101 ali 3D101.

3E102 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» «programske opreme» iz toθke 1D101.

3E201 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «uporabo» opreme iz toθk 3A001.e.2, 3A001.e.3, 3A201, 3A225 do 3A233.

SKUPINA 4

RAΘUNALNIKI

Opomba 1: Raθunalnike, raθunalniΉko opremo in «programsko opremo» , povezano z izvajanjem telekomunikacijskih funkcij ali funkcij «lokalnega omreΎja» , je treba obravnavati v primerjavi z delovnimi znaθilnostmi Skupine 5, del 1 (Telekomunikacije).

Opomba 2: Krmilne enote, ki neposredno medsebojno povezujejo vodila ali kanale osrednjih procesnih enot, «glavni shranjevalniki» ali krmilniki diskov ne veljajo za telekomunikacijsko opremo, opisano v Skupini 5, del 1 (Telekomunikacije).

NAPOTILO: Glede nadzornega statusa «programske opreme» , izdelane posebej za paketno preklapljanje, glej toθko 5D001.

Opomba 3: Raθunalnike, raθunalniΉko opremo in «programsko opremo» za izvajanje kriptografskih in kriptoanalitiθnih funkcij z izvajanjem funkcij varnosti na veθ ravneh z ugotovljivostjo ali funkcijami izolacije ugotovljivega uporabnika ali tiste ki, omejujejo elektromagnetno kompatibilnost (EMC), je treba prav tako obravnavati v primerjavi z delovnimi znaθilnostmi iz Skupine 5, del 2 ( «Informacijska varnost» ).

4A Sistemi, oprema in komponente

4A001 Elektronski raθunalniki in sorodna oprema in «elektronski sklopi» ter posebej izdelane komponente zanje:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 4A101.

a. posebej izdelani, da imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. primernost za delovanje pri temperaturah okolja pod 228 K (- 45 °C) ali nad 358 K (85 °C);

Opomba: Toθka 4A00.a.1 se ne uporablja za raθunalnike, izdelane posebej za osebne avtomobile ali naprave za ΎelezniΉke vlake.

2. utrjenost proti sevanju, tako da prenesejo naslednje doze:

a. skupno dozo 5 Χ 103 Gy (silicij); b. doloθeno stalno dozo 5 Χ 106 Gy (silicij)/s; ali c. posamezne sunke 1 Χ 10-7 napak/bit/dan;

b. z znaθilnostmi ali zmoΎnostmi izvajanja funkcij, ki presegajo meje iz Skupine 5, del 2 ( «Informacijska varnost» ).

Opomba: Toθka 4A001.b ne ureja elektronskih raθunalnikov in raθunalniΉke opreme, kadar spremljajo uporabnika za njegovo osebno uporabo.

4A003 «Digitalni raθunalniki» , «elektronski sklopi» in sorodna oprema ter posebej izdelane komponente zanje:

Opomba 1: Toθka 4A003 zajema:

a. vektorske procesorje;

b. matriθne procesorje;

c. procesorje digitalnih signalov;

d. logiθne procesorje;

e. opremo za «izboljΉavo slike» ;

f. opremo za «obdelavo signala» .

Opomba 2: Nadzorni status «digitalnih raθunalnikov» in sorodne opreme, opisanih v toθki 4A003, je doloθen z nadzornim statusom druge opreme ali sistemov, pod pogojem:

a. da so «digitalni raθunalniki» ali sorodna oprema bistveni za delovanje druge opreme ali sistemov;

b. da «digitalni raθunalniki» in sorodna oprema niso «osnovni element» druge opreme ali sistemov; in

NAPOTILO 1: Nadzorni status opreme za «obdelavo signalov» ali «izboljΉave slike» , ki je posebej izdelana za drugo opremo, katerih funkcija je omejena na funkcije, dovoljene drugi opremi, je doloθen z nadzornim statusom druge opreme, tudi θe presega kriterije «osnovnega elementa» .

NAPOTILO 2: Glede nadzornega statusa «digitalnih raθunalnikov» in sorodne opreme za telekomunikacijsko opremo glej Skupino 5, del 1 (Telekomunikacije).

c. da je «tehnologija» za «digitalne raθunalnike» in sorodna oprema opisana v toθki 4E.

a. Izdelani ali prirejeni za «toleranco napak» .

Opomba: V smislu toθke 4A003.a «digitalni raθunalniki» in sorodna oprema ne veljajo kot izdelani ali prirejeni za «toleranco napak» :

1. θe za odkrivanje ali popravljanje napak uporabljajo algoritme v «glavnem shranjevalniku» ;

2. θe uporabljajo medsebojno povezavo dveh «digitalnih raθunalnikov» , tako da lahko takrat, ko odpove osrednja procesna enota, nadaljuje delovanje sistema mirujoθa, vendar zrcalna osrednja procesna enota;

3. θe uporabljajo medsebojno povezavo dveh osrednjih procesnih enot z uporabo podatkovnih kanalov ali deljenega shranjevanja, kar omogoθa eni osrednji procesni enoti izvajanje drugih opravil v θasu, ko druga procesna enota ne deluje, med tem θasom pa prva procesna enota omogoθa delovanje sistema; ali

4. θe zagotavlja sinhronizacijo dveh osrednjih procesnih enot «programska oprema» , pri θemer ena osrednja procesna enota zazna okvaro druge in obudi ukaze okvarjene enote.

b. «digitalni raθunalniki» s «sestavljeno teoretiθno zmogljivostjo» ( «STZ» ) veθ kakor 190000 milijonov teoretiθnih operacij na sekundo (Mtops);

c. «elektronski sklopi» , izdelani ali prirejeni posebej za izboljΉanje zmogljivosti s kopiθenjem «izraθunskih elementov» ( «IE» ), nad mejo «STZ» iz toθke 4A003.b;

Opomba 1: Toθka 4A003.c se uporablja samo za «elektronske sklope» in programirljive medsebojne povezave, ki ne presegajo meje iz toθke 4A003.b, kadar so dobavljeni kot nevdelani «elektronski sklopi» . Ne uporablja se za «elektronske sklope» , ki so po svoji naravi namenjeni za uporabo z raθunalniΉko opremo iz toθk 4A003.d ali 4A003.e.

Opomba 2: Toθka 4A003.c ne ureja «elektronskih sklopov» , izdelanih posebej za proizvode ali druΎine proizvodov, katerih maksimalna konfiguracija ne presega meje iz toθke 4A003.b.

d. se ne uporabljajo;

e. oprema za izvajanje analogno-digitalnih pretvorb, ki presegajo meje iz toθke 3A001.a.5;

f. se ne uporabljajo;

g. oprema, izdelana posebej za zagotavljanje zunanjih medsebojnih povezav «digitalnih raθunalnikov» , in pripadajoθa oprema, ki omogoθa komunikacijo pri podatkovnih hitrostih nad 1,25 Gbajtov na sekundo.

Opomba: Toθka 4A003.g ne ureja opreme za interne medsebojne povezave (npr. hrbtne ploΉθe, vodila), opreme za pasivne medsebojne povezave, «krmilnikov za dostop do omreΎja» ali «krmilnikov za komunikacijske kanale» .

4A004 Raθunalniki in posebej izdelana raθunalniΉka oprema, «elektronski sklopi» in posebej izdelane komponente zanje:

a. «raθunalniki s sistoliθnimi zaporedji» ,

b. «nevronski raθunalniki» ;

c. «optiθni raθunalniki» .

4A101 Analogni raθunalniki, «digitalni raθunalniki» ali diferencialni digitalni analizatorji, razen tistih iz toθke 4A001.a.1, ki so izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz toθke 9A004 ali sondirnih raketah iz toθke 9A104.

4A102 «Hibridni raθunalniki» , izdelani posebej za izdelovanje modelov, simulacijo ali sestavljanje oblike nosilnih raket iz toθke 9A004 ali sondirnih raket iz toθke 9A104.

Opomba: Ta nadzor se uporablja le, kadar se oprema dobavlja skupaj s «programsko opremo» iz toθke 7D103 ali 9D103.

4B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

Je ni.

4C Materiali

Jih ni.

4D Programska oprema

Opomba: Nadzorni status «programske opreme» za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» opreme, opisane v drugih skupinah, se obravnava znotraj ustreznih skupin. Nadzorni status «programske opreme» za opremo iz te Skupine se obravnava v tej skupini.

4D001

a. «Programska oprema» , izdelana ali prirejena posebej za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» opreme ali «programske opreme» iz toθk 4A001 do 4A004 ali toθke 4D.

b. «Programska oprema» , ki ni doloθena v 4D001.a., izdelana ali prilagojena posebej za «razvoj» ali «proizvodnjo» :

1. «digitalnih raθunalnikov» s «sestavljeno teoretiθno zmogljivostjo» ( «STZ» ) veθ kakor 28000 milijonov teoretiθnih operacij na sekundo (Mtops); ali

2. «elektronskih sklopov» , izdelanih ali prirejenih posebej za izboljΉanje zmogljivosti s kopiθenjem «izraθunskih elementov» ( «IE» ), nad mejo «STZ» iz toθke 4D001.b.1.;

4D002 «Programska oprema» , posebej izdelana ali prirejena za podporo «tehnologiji» iz toθke 4E.

4D003 Posebna «programska oprema» :

a. «programska oprema» za operacijske sisteme, razvojna orodja in kompilatorji za «programsko opremo» , izdelani posebej za opremo za «obdelavo veθpodatkovnega toka» , v «izvorni kodi» ;

b. se ne uporablja;

c. «programska oprema» z znaθilnostmi ali zmoΎnostmi izvajanja funkcij, ki presegajo meje iz Skupine 5, del 2 ( «Informacijska varnost» )

Opomba: Toθka 4D003.c ne ureja «programske opreme» , ki spremlja uporabnika za njegovo osebno uporabo.

4E Tehnologija

4E001

a. «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» opreme ali «programske opreme» iz toθk 4A ali 4D.

b. «Tehnologija» , ki ni doloθena v 4E001.a., izdelana ali prilagojena posebej za «razvoj» ali «proizvodnjo» :

1. «digitalnih raθunalnikov» s «sestavljeno teoretiθno zmogljivostjo» ("STZ") veθ kakor 28000 milijonov teoretiθnih operacij na sekundo (Mtops); ali

2. «elektronskih sklopov» , izdelanih ali prirejenih posebej za izboljΉanje zmogljivosti s kopiθenjem «izraθunskih elementov» ( «IE» ), nad mejo «STZ» iz toθke 4E001.b.1.;

Tehniθna opomba o «sestavljeni teoretiθni zmogljivosti» ( «STZ» )

OkrajΉave, uporabljene v tej tehniθni opombi

«IE» «izraθunski element» (tipiθno aritmetiθna logiθna enota) PV premiθna vejica NP nepremiθna vejica t izvajalni θas XOR ekskluzivni OR CPE centralna procesna enota TP teoretiθna zmogljivost (posameznega izraθunskega elementa) «STZ» «sestavljena teoretiθna zmogljivost» (veθ izraθunskih elementov) R stopnja kalkulacijske uθinkovitosti DB dolΎina besede L nastavitev dolΎine besede * pomoΎeno z Θas izvedbe «t» je izraΎen v mikrosekundah, TZ in «STZ» sta izraΎena v milijonih teoretiθnih operacij na sekundo (Mtops) in DB je izraΎena v bitih.

Opis metode izraθuna «STZ»

«STZ» je mera za izraθunsko zmogljivost, prikazana v Mtops. Pri izraθunavanju «STZ» skupka izraθunskih elementov je treba uporabiti naslednje tri korake:

1. izraθun stopnje kalkulacijske uθinkovitosti R za vsak izraθunski element «IE» ;

2. prilagoditev dolΎine besed (L) stopnji kalkulacijske uθinkovitosti (R), kar prikaΎe teoretiθno zmogljivost (TZ) za vsak izraθunski element «IE» ;

3. θe obstaja veθ izraθunskih elementov «IE» , se kombinirajo teoretiθne zmogljivosti, kar prikaΎe sestavljene teoretiθne zmogljivosti «STZ» .

Podrobnosti naΉtetih korakov so prikazane v naslednjih odstavkih.

Opomba 1: Pri skupkih veθ izraθunskih elementov, ki imajo skupne in loθene spominske podsisteme, se izraθun «STZ» izvaja hierarhiθno v dveh korakih: najprej se sestavijo skupine izraθunskih elementov, ki imajo skupen spomin; nato se izraθuna «STZ» skupin z uporabo izraθunske metode za veθkratne izraθunske elemente z loθenimi spomini.

Opomba 2: Izraθunski elementi, katerih funkcije so omejene na vhodne, izhodne in periferne (npr. diskovni pogon, krmilniki komunikacijskih in video prikazovalnikov), niso vkljuθeni v izraθun «STZ» .

TEHNIΘNA OPOMBA O «SESTAVLJENI TEORETIΘNI ZMOGLJIVOSTI» ( «STZ» )

Naslednja tabela prikazuje metodo za izraθun kalkulacijske uθinkovitosti R za vsak izraθunski element «IE» :

1. korak: Stopnja kalkulacijske uθinkovitosti R

>TABELPOSITION>

Opomba W: Za cevovodni «IE» z zmoΎnostjo izvedbe do ene aritmetiθne ali logiθne operacije v ritmiθnih ciklih, potem ko je cevovod poln, je mogoθe doloθiti cevovodno stopnjo. Stopnja izraθunske uθinkovitosti (R) za takΉen «IE» je hitrejΉa od cevovodne stopnje ali necevovodne izvedbene stopnje.

Opomba X: Pri «IE» , ki izvaja veθkratne operacije specifiθnega tipa znotraj enega cikla (npr. dva seΉtevka na cikel ali dve enaki logiθni operaciji na cikel), se θas izvedbe t izraθuna po formuli:

t = θas ciklaΉtevilo enakih operacij na cikel stroja

Izraθunski elementi «IE» , ki izvajajo razliθne tipe aritmetiθnih ali logiθnih operacij v enem ciklu stroja, se obravnavajo kot veθkratni loθeni «IE» , ki simultano izvajajo operacije (npr. «IE» , ki izvaja eno seΉtevanje in eno mnoΎenje v enem ciklu, se obravnava kot dva «IE» , prvi izvaja seΉtevanje v enem ciklu, drugi pa mnoΎenje v enem ciklu). Θe ima en «IE» skalarno, pa tudi vektorsko funkcijo, se uporabi krajΉi θas izvedbe.

Opomba Y: Pri «IE» , ki ne uporablja seΉtevanja s PV ali mnoΎenja s PV, vendar izvaja deljenje s PV:

Rfp = ltf pdivide

Θe «IE» uporablja reciproθnost s PV, ne pa seΉtevanja, mnoΎenja ali deljenja s PV, je formula:

Rfp = ltf preciprocal

Θe se ne izvaja noben navedeni ukaz, je stopnja uθinkovitosti PV enaka 0.

Opomba Z: Pri preprostih logiθnih operacijah pomeni posamezni ukaz posamezno logiθno manipulacijo najveθ dveh operandov dane dolΎine. Pri kompleksnih logiθnih operacijah pomeni posamezni ukaz veθkratne logiθne manipulacije, katerih proizvod je en ali veθ rezultatov dveh ali veθ operandov.

Stopnje se izraθunajo za vse podprte dolΎine operandov, z upoΉtevanjem cevovodnih operacij (θe so podprte), pa tudi necevovodnih operacij, z uporabo najhitrejΉega izvedbenega ukaza za vsako dolΎino operanda na podlagi:

1. Cevovodne operacije ali operacije tipa register-register. Izkljuθijo se izjemno kratki izvedbeni θasi za operacije na vnaprej doloθenemu operandu ali operandih (na primer mnoΎenje z 0 ali z 1). Θe operacije register-register niso uporabljene, se nadaljuje pri toθki (2).

2. HitrejΉa od operacij register-spomin ali spomin-register; θe tudi teh operacij ni, se nadaljuje pri toθki (3).

3. Spomin-spomin.

V vsakem od gornjih primerov se uporabi najkrajΉi θas, ki ga navaja proizvajalec.

Korak 2: TZ za vsako podprto dolΎino operanda DB

Nastavi stopnjo uθinkovitosti R (ali R') z nastavitvijo dolΎine besede L:

TZ = R Χ L

pri θemer je L = (1/3 + DB/96)

Opomba: DolΎina besede DB, ki se uporablja v teh izraθunih, je dolΎina operanda v bitih. (Θe operacija uporablja operande razliθnih dolΎin, izberi najdaljΉe besede.)

Pri izraθunu «STZ» se Ήteje, da je kombinacija decimalnega dela in eksponenta ALU v procesorjih ali enotah s premiθno vejico en «IE» z dolΎino besede (DB), ki je enaka Ήtevilu bitov v podatkovni predstavitvi (navadno 32 ali 64).

Ta prilagoditev se ne uporablja za specializirane logiθne procesorje, ki ne uporabljajo ukazov XOR. V tem primeru je TZ enaka R.

Izberi maksimalno izraθunano vrednost TZ za:

vsak «IE» samo z NV (RNV );

vsak «IE» samo s PV (RPV );

vsak «IE» s kombinacijo PV in NV (R);

vsak preprost logiθni procesor brez katere koli specifiθne aritmetiθne operacije; in

vsak poseben logiθni procesor brez katere koli specifiθne aritmetiθne ali logiθne operacije.

Korak 3: «STZ» za skupke izraθunskih elementov «IE» , skupaj s CPE

Za CPE z enim «IE» ,

«STZ» = TZ

(za «IEs» , ki uporabljajo nepremiθno, pa tudi premiθno vejico

TZ = max (TZPV , TZNV ))

«STZ» za skupke veθkratnih «IE» , ki delujejo simultano, se izraθuna:

Opomba 1: Pri skupkih, ki ne dopuΉθajo hkratnega delovanja vseh «IE» , se uporablja moΎna kombinacija «IE» , ki zagotavlja najveθjo «STZ» . TZ vsakega izmed sodelujoθih «IE» se izraθuna pri najveθji teoretiθno mogoθi vrednosti, pred izraθunom «STZ» kombinacije.

NAPOTILO: Pri doloθanju moΎnih kombinacij hkratno delujoθih «IE» oblikuj zaporedje navodil za zaθetek operacij v veθkratnih «IE» , tako da zaθneΉ z najpoθasnejΉim «IE» (ki za dokonθanje operacije potrebuje najveθje Ήtevilo ciklov), konθaΉ pa z najhitrejΉim «IE» . MoΎna kombinacija je kombinacija «IE» , ki delujejo znotraj vsakega cikla zaporedja. Zaporedje navodil mora upoΉtevati vse omejitve strojne opreme in zgradbe na prekrivajoθe operacije.

Opomba 2: Tudi posamezni θip ali ploΉθa z integriranim vezjem lahko vsebuje veθkratne «IE» .

Opomba 3: Predpostavlja se, da simultane operacije obstajajo, θe proizvajalec v navodilih za uporabo raθunalnika navaja istoθasne, paralelne ali simultane operacije ali izvajanja.

Opomba 4: Vrednosti «STZ» se ne seΉtevajo pri kombinacijah «IE» , ki jih (medsebojno) povezujejo «lokalno omreΎje» , prostrano omreΎje, skupne vhodno-izhodne povezave/naprave, vhodno-izhodni krmilniki in kakrΉne koli programske komunikacijske povezave.

Opomba 5: Vrednosti «STZ» se zdruΎujejo za veθkratne «IE» , ki so posebej izdelani za poveθanje zmogljivosti z zdruΎevanjem, simultanim delovanjem in skupnim spominom ali s kombinacijo veθkratnega spomina in «IE» , ki deluje hkrati in uporablja posebej izdelano strojno opremo.

To zdruΎevanje se ne uporablja za «elektronske sklope» iz toθke 4A003.c.

«STZ»  = TZ1  + C2  Χ TZ2  + ... + Cn  Χ TZn ,

pri θemer so TZ urejene glede na vrednost, tako da je TZ1 najviΉja vrednost, TZ2 je druga, ..., TZn pa najmanjΉa. Ci je koeficient, doloθen z moθjo medpovezave med posameznimi «IE» :

Za veθkratne «IE» , ki delujejo simultano in imajo skupen spomin:

C2  = C3  = C4  = ... = Cn  = 0,75.

Opomba 1: Kadar tako izraθunana «STZ» ne presega 194 Mtops, se za izraθun Ci lahko uporabi naslednja formula:

Ci = 0,75m

(i = 2, ..., n)

m = Ήtevilo «IE» ali skupin «IE» , ki si delijo pristop,

pod pogojem, da:

1. TZi vsakega «IE» ali skupine «IE» ne presega 30 Mtops;

2. «IE» ali skupine «IE» si delijo pristop do glavnega spomina (razen predpomnilnika) prek enega samega kanala; in

3. samo en «IE» ali skupine «IE» lahko uporablja kanal ob istem θasu.

NAPOTILO: To se ne uporablja za predmete, ki jih ureja Skupina 3.

Opomba 2: «IE» imajo skupen spomin, θe imajo dostop do skupnega dela polprevodniΉkega spomina. TakΉen spomin lahko vkljuθuje predpomnilnik, glavni spomin ali druge notranje spomine. Periferne spominske enote, kakor so diskovni pogoni, traθni pogoni ali RAM diski, niso vkljuθeni.

Za veθkratne «IE» ali skupine «IE» , ki nimajo skupnega spomina in so povezane z enim ali veθ podatkovnih kanalov:

Ci  = 0,75 Χ ki (i = 2, ..., 32) (glej opombo spodaj)

= 0,60 Χ ki (i = 33, ..., 64)

= 0,45 Χ ki (i = 65, ..., 256)

= 0,30 Χ ki (i > 256)

Vrednost Ci temelji na Ήtevilu «IE» , ne pa na Ήtevilu vozliΉθ.

pri θemer je:

ki = min (Si /Kr , 1), in Kr = normalizacijski faktor za 20 Mbajtov/s Si = vsota maksimalnih podatkovnih hitrosti (v Mbajtih/s) za vse podatkovne kanale, ki so povezani z i-tim «IE» ali skupino «IE» -jev s skupnim spominom. Pri izraθunu Ci za skupino «IE» doloθa Ήtevilo prvega «IE» v skupini mejo Ci. V sklopu skupin, ki jih sestavljajo po trije «IE» , bo na primer 22. skupina vsebovala «IE» 64 , «IE» 65 , in «IE» 66 . Meja za Ci te skupine je 0,60.

Sklop ( «IE» ali skupin «IE» ) mora biti od najhitrejΉih do najpoθasnejΉih, to pomeni:

TZ1   > = TZ2   > = ...  > = TZn , in

pri TZ i  = TZi + 1 od najveθjih do najmanjΉih, to pomeni:

Ci   > = Ci + 1

Opomba: Faktor ki se ne uporablja za «IE» od 2 do 12, θe je TZi «IE» ali skupine «IE» veθ kakor 50 Mtops; to je, θe Ci za «IE» od 2 do 12 znaΉa 0,75.

SKUPINA 5

TELEKOMUNIKACIJE IN «INFORMACIJSKA VARNOST»

DEL 1

TELEKOMUNIKACIJE

Opomba 1: V Skupini 5, del 1, je doloθen nadzorni status komponent, «laserjev» , opreme za testiranje in «proizvodnjo» ter «programske opreme» za to opremo, ki je posebej izdelana za telekomunikacijsko opremo ali sisteme.

Opomba 2: Θe so «digitalni raθunalniki» , raθunalniΉka ali programska oprema bistveni za delovanje in podporo telekomunikacijske opreme iz te Skupine, veljajo za posebej izdelane komponente pod pogojem, da gre za standardne modele, ki jih dobavlja proizvajalec. To vkljuθuje operacijske, upravne, vzdrΎevalne, inΎenirske ali raθunske raθunalniΉke sisteme.

5A1 Sistemi, oprema in komponente

5A001

a. KakrΉna koli vrsta telekomunikacijske opreme, ki ima katero koli od naslednjih znaθilnosti, funkcij ali lastnosti:

1. je posebej izdelana tako, da prenese prehodne elektronske uθinke ali elektromagnetne impulze, ki nastanejo pri jedrski eksploziji;

2. je posebej utrjena proti gama, nevtronskemu ali ionskemu sevanju; ali

3. je posebej izdelana za delovanje zunaj temperaturnega obsega od 218 K (- 55 °C) do 397 K (124 °C).

Opomba: Toθki 5A001.a.3 se uporablja le za elektronsko opremo.

Opomba: Toθki 5A001.a.2 in 5A001.a.3 ne urejata opreme, ki je izdelana ali prirejena za uporabo na satelitih.

b. Oprema ali sistemi za telekomunikacijski prenos in posebej izdelane komponente in pribor zanje, ki imajo katero koli od naslednji znaθilnosti, funkcij ali lastnosti:

1. so podvodni komunikacijski sistemi s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. imajo akustiθno nosilno frekvenco zunaj obsega od 20 kHz do 60 kHz;

b. uporabljajo elektromagnetno nosilno frekvenco pod 30 kHz; ali

c. uporabljajo tehnike vodenja z elektronskim Ύarkom;

2. so radijska oprema, ki deluje v frekvenθnem pasu od 1,5 MHz do 87,5 MHz in ima katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. vsebuje prilagodilne tehnike, ki zagotavljajo veθ kakor 15 dB potlaθenja moteθega signala; ali

b. ima vse naslednje znaθilnosti:

1. avtomatsko predvidevanje in izbor frekvenc ter «skupno hitrost digitalnega prenosa» na kanal za optimizacijo prenosa; in

2. ima konfiguracijo linearnega ojaθevalnika moθi z zmoΎnostjo hkratne podpore veθ signalov pri izhodni moθi 1 kW ali veθ v frekvenθnem pasu od 1,5 MHz ali veθ, vendar pod 30 MHz ali pa 250 W ali veθ v frekvenθnem pasu od 30 MHz ali veθ, vendar ne preko 87,5 MHz, nad «trenutno pasovno Ήirino» ene oktave ali veθ in z izhodno harmonsko in popaθeno vsebino, boljΉo od - 80 dB;

3. so radijska oprema, ki uporablja tehnike «razΉirjenega spektra» , vkljuθno s tehnikami «frekvenθnih skokov» , ki ima katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. uporablja kode razΉirjanja, ki jih lahko programira uporabnik; ali

b. skupna oddana pasovna Ήirina je 100 ali veθkrat veθja od pasovne Ήirine katerega koli informacijskega kanala nad 50 kHz;

Opomba: Toθka 5A001.b.3.b ne ureja radijske opreme, izdelane posebej za uporabo v civilnih celiθnih sistemih radijske komunikacije.

Opomba: Toθka 5A001.b.3 ne ureja nadzorne opreme, izdelane za delovanje pri izhodni moθi 1,0 W ali manj.

4. so radijska oprema, ki uporablja tehnike «θasovno moduliranega ultra Ήirokega pasu» , in ima kode za kanaliziranje ali premeΉavo, ki jih lahko programira uporabnik;

5. so digitalno krmiljen radijski sprejemnik, ki ima vse naslednje znaθilnosti:

a. veθ kakor 1000 terminalov;

b. «preklopni θas frekvenc» je manj kakor 1 ms;

c. moΎnost avtomatskega iskanja ali skeniranja dela elektromagnetnega spektra; in

d. zmoΎnost prepoznavanja sprejetih signalov ali tipa oddajnika; ali

Opomba: Toθka 5A001.b.5 ne ureja radijske opreme, izdelane posebej za uporabo v civilnih celiθnih sistemih radijske komunikacije.

6. izkoriΉθajo funkcije digitalne «obdelave signalov» za kodiranje govora na izhodne podatkovne hitrosti manj kakor 2400 bits/s.

Tehniθna opomba:

Pri spremenljivih hitrostih kodiranja govora 5A001.b.6. velja za kodiranje nepretrganega govora.

c. Optiθni komunikacijski kabli, optiθna vlakna in pribor:

1. optiθna vlakna dolΎine veθ kakor 500 m, za katera proizvajalec navaja, da vzdrΎijo preizkus natezne obremenitve 2 Χ 109 N/m2 ali veθ;

Tehniθna opomba:

Preizkus: sprotno ali loθeno testiranje, ki dinamiθno uporablja predpisano natezno obremenitev na vlaknu dolΎine 0,5 do 3 m pri hitrosti 2 do 5 m/s, medtem ko vlakno teθe med vitli premera pribliΎno 150 mm. Temperatura okolja je 293 K (20 °C) in relativna vlaΎnost 40 %. Za izvedbo testa je mogoθe uporabiti enakovredne nacionalne standarde.

2. optiθni kabli in pribor, izdelani za podvodno uporabo.

Opomba: Toθka 5A001.c.2 ne ureja standardnih civilnih telekomunikacijskih kablov in pribora.

NAPOTILO 1: Glede centralnih podvodnih kablov in prikljuθkov zanje glej 8A002.a.3.

NAPOTILO 2: Glede optiθnih preΎem ladijskih trupov ali prikljuθkov glej toθko 8A002.c.

d. «Elektronsko vodljivi fazni antenski nizi» , ki delujejo nad 31 GHz.

Opomba: Toθka 5A001.d ne ureja «elektronsko vodljivih faznih antenskih nizov» za pristajalne sisteme z instrumenti, ki ustrezajo standardom ICAO glede mikrovalovnih pristajalnih sistemov (MLS).

5A101 Oprema za daljinsko merjenje in vodenje, vkljuθno s talno opremo, izdelana ali prirejena za uporabo v «projektilih» .

Tehniθna opomba:

V toθki 5A101 «projektil» pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg preko 300 km.

Opomba: Toθka 5A101 ne ureja:

a. opreme, izdelane ali prirejene za zrakoplove s posadko ali satelite;

b. opreme, nameΉθene na tleh, izdelane ali prirejene za kopensko ali pomorsko uporabo;

c. opreme, izdelane za namene komercialnih, civilnih ali Ύivljenjsko-varnostnih (npr. integriteta podatkov, varnost letenja) storitev GNSS.

5B1 Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

5B001

a. Oprema in posebej zanjo izdelane komponente in pribor, posebej izdelani za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» opreme, funkcij ali lastnosti, navedenih v toθkah 5A001, 5B001, 5D001 ali 5E001.

Opomba: Toθka 5B001.a ne ureja optiθne opreme za karakterizacijo.

b. Oprema in posebej zanjo izdelane komponente ali pribor, izdelani posebej za «razvoj» katerega koli izmed naslednjih telekomunikacijskih oddajnih sistemov ali preklopnih sistemov:

1. oprema, ki uporablja digitalne tehnike, izdelane za delovanje s «skupno hitrostjo digitalnega prenosa» veθ kakor 15 Gbitov/s;

Tehniθna opomba:

Za preklopno opremo se «skupna hitrost digitalnega prenosa» meri na najhitrejΉih vratih ali liniji.

2. oprema, ki uporablja «laser» in ima katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. valovno dolΎino oddaje veθ kakor 1750 nm;

b. moΎnost «optiθnega ojaθanja» ;

c. uporablja tehnike koherentnega optiθnega prenosa ali koherentnega optiθnega prepoznavanja (imenovane tudi optiθne heterodinske ali homodinske tehnike); ali

d. uporablja analogne tehnike in ima pasovno Ήirino veθ kakor 2,5 GHz;

Opomba: Toθka 5B001.b.2.d ne ureja nadzorne opreme, izdelane posebej za «razvoj» komercialnih televizijskih sistemov.

3. oprema z «optiθnim preklopom» ;

4. radijska oprema, ki uporablja tehnike kvadraturne amplitudne modulacije (QAM) nad ravnjo 256; ali

5. oprema, ki uporablja «signalizacijo po skupnem kanalu» in ki deluje v nepovezanem naθinu.

5C1 Materiali

Jih ni

5D1 Programska oprema

5D001

a. «Programska oprema» , izdelana ali prirejena posebej za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» opreme, funkcij ali znaθilnosti iz toθk 5A001 ali 5B001.

b. «Programska oprema» , posebej izdelana ali prirejena za podporo «tehnologiji» iz toθke 5E001.

c. Posebna «programska oprema» :

1. «programska oprema» , izdelana ali prirejena posebej tako, da ima znaθilnosti, funkcije ali lastnosti opreme iz toθk 5A001 ali 5B001;

2. se ne uporablja;

3. «programska oprema» , razen tiste v strojno izvrΉljivi obliki, posebej izdelana za «dinamiθno adaptivno usmerjanje» .

d. «Programska oprema» , izdelana ali prirejena posebej za «razvoj» katere koli izmed naslednjih vrst opreme za telekomunikacijske prenose ali preklopne opreme:

1. oprema, ki uporablja digitalne tehnike, izdelane za delovanje s «skupno hitrostjo digitalnega prenosa» veθ kakor 15 Gbitov/s;

Tehniθna opomba:

Za preklopno opremo se «skupna hitrost digitalnega prenosa» meri na najhitrejΉih vratih ali liniji.

2. oprema, ki uporablja «laser» in ima katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. valovno dolΎino oddaje veθ kakor 1750 nm; ali

b. uporablja analogne tehnike in ima pasovno Ήirino veθ kakor 2,5 GHz;

Opomba: Toθka 5D001.d.2.b ne ureja «programske opreme» , izdelane ali prirejene posebej za «razvoj» komercialnih televizijskih sistemov.

3. oprema z «optiθnim preklopom» ; ali

4. radijska oprema, ki uporablja tehnike kvadraturne amplitudne modulacije (QAM) nad ravnjo 256.

5D101 «Programska oprema» , posebej izdelana ali prirejena za «uporabo» opreme iz toθke 5A101.

5E1 Tehnologija

5E001

a. «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» (razen delovanja) opreme, funkcij ali znaθilnosti ali «programska oprema» iz toθk 5A001, 5B001 ali 5D001.

b. Posebne «tehnologije» :

1. «potrebna» «tehnologija» za «razvoj» ali «proizvodnjo» telekomunikacijske opreme, izdelane posebej za uporabo v satelitih;

2. «tehnologija» za «razvoj» ali «uporabo» «laserskih» komunikacijskih tehnik z zmoΎnostjo avtomatske izsleditve in sledenja signalov ter vzdrΎevanja komunikacij skozi zunajatmosferski ali podpovrΉinski (vodni) medij;

3. «tehnologija» za «razvoj» digitalnih prenosnih radijskih sprejemnih naprav osnovne postaje, kateri se lahko s spremembo «programske opreme» spremeni sposobnost sprejemanja, ki omogoθa veθpasovno, veθkanalno, multimodalno, multiprotokolno delovanje ali delovanje z algoritmom veθkratnega kodiranja;

4. «tehnologija» za «razvoj» tehnik «razΉirjenega spektra» , vkljuθno s tehnikami «frekvenθnih skokov» .

c. «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» ali «proizvodnjo» katere koli izmed naslednjih vrst opreme za telekomunikacijske prenose ali preklopne opreme, funkcije ali lastnosti:

1. oprema, ki uporablja digitalne tehnike, izdelane za delovanje s «skupno hitrostjo digitalnega prenosa» veθ kakor 15 Gbitov/s;

Tehniθna opomba:

Za preklopno opremo se «skupna hitrost digitalnega prenosa» meri na najhitrejΉih vratih ali liniji.

2. oprema, ki uporablja «laser» in ima katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. valovno dolΎino oddaje veθ kakor 1750 nm;

b. izvajanje «optiθnega ojaθanja» z uporabo s prazeodimom ojaθenih fluoridnih optiθnih ojaθevalnikov (PDFFA);

c. uporablja tehnike koherentnega optiθnega prenosa ali koherentnega optiθnega prepoznavanja (imenovane tudi optiθne heterodinske ali homodinske tehnike);

d. uporablja tehnike multipleksne delitve valovnih dolΎin z veθ kakor 8 optiθnimi nosilci v posameznem optiθnem oknu; ali

e. uporablja analogne tehnike in ima pasovno Ήirino veθ kakor 2,5 GHz;

Opomba: Toθka 5E001.c.2.e ne ureja «tehnologije» za «razvoj» ali «proizvodnje» komercialnih televizijskih sistemov.

3. oprema z «optiθnim preklopom» ;

4. radijska oprema s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. tehnike kvadraturne amplitudne modulacije (QAM) nad ravnjo 256; ali

b. deluje pri vhodnih ali izhodnih frekvencah nad 31,8 GHz; ali

Opomba: Toθka 5E001.c.4.b ne ureja «tehnologije» za «razvoj» ali «proizvodnjo» opreme, izdelane ali prirejene za delovanje v katerem koli frekvenθnem pasu, ki je «dodeljen po ITU» za storitve radijske komunikacije, ne pa za radijsko doloθanje.

5. oprema, ki uporablja «signalizacijo po skupnem kanalu» in ki deluje v nepovezanem naθinu.

5E101 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» opreme iz toθke 5A101.

DEL 2

«INFORMACIJSKA VARNOST»

Opomba 1: Nadzorni status opreme za «informacijsko varnost» , «programske opreme» , sistemov, «elektronskih sklopov» za doloθene aplikacije, modulov, integriranih vezij, komponent ali funkcij je doloθen v Skupini 5, del 2, tudi θe gre za komponente ali «elektronske sklope» druge opreme.

Opomba 2: Skupina 5, del 2, ne ureja proizvodov, kadar spremljajo uporabnika za njegovo osebno uporabo.

Opomba 3:

Opomba o kriptografiji

Toθki 5A002 in 5D002 ne urejata proizvodov, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

a. so sploΉno dostopni javnosti prek prodaje brez omejitev na mestih za grosistiθno prodajo ali maloprodajo na naslednje naθine:

1. prosta prodaja;

2. prodaja po poΉti;

3. elektronska prodaja; ali

4. telefonska prodaja;

b. uporabnik ne more zlahka spremeniti njihove kriptografske funkcije;

c. je namenjena za vgradnjo brez nadaljnje pomoθi dobavitelja; in

d. po potrebi so posamezni deli proizvoda dostopni in se na zahtevo dobavijo pristojnim organom drΎave θlanice, v kateri je izvoznik registriran, zaradi ugotavljanja, ali izpolnjujejo pogoje, opisane v odstavkih od a. do c. zgoraj.

Tehniθna opomba:

V Skupini 5, del 2, parnostni biti niso vkljuθeni v dolΎino kljuθa.

5A2 Sistemi, oprema in komponente

5A002

a. Sistemi, oprema, «elektronski sklopi» za doloθene aplikacije, moduli in integrirana vezja za «informacijsko varnost» ter druge posebej zanje izdelane komponente:

NAPOTILO: Glede nadzora opreme za sprejem v sistemih za globalno satelitsko navigacijo, ki vsebuje ali uporablja deΉifriranje (tj. GPS ali GLONASS), glej toθko 7A005.

1. izdelani ali prirejeni za uporabo «kriptografije» , ki uporablja digitalne tehnike za izvajanje katere koli kriptografske funkcije, razen prepoznavanja in digitalnega podpisa, in ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

Tehniθne opombe:

1. Funkcije prepoznavanja in digitalnega podpisa vkljuθujejo funkcijo upravljanja njihovega kljuθa.

2. Prepoznavanje vkljuθuje vse vidike kontrole pristopa, kadar ne obstaja enkripcija datotek ali besedila, razen tistih, ki se navezujejo na varovanje gesel, osebnih identifikacijskih Ήtevilk (PIN) ali podobnih podatkov za prepreθevanje nepooblaΉθenega pristopa.

3. «Kriptografija» ne vkljuθuje «nespremenljivega» stiskanja podatkov ali tehnik kodiranja.

Opomba: 5A002.a.1. Toθka 5A002.a.1 vkljuθuje opremo, izdelano ali prirejeno za uporabo «kriptografije» , ki uporablja analogne principe, θe je uporabljena skupaj z digitalno tehniko.

a. «simetriθni algoritem» z dolΎino kljuθa veθ kakor 56 bitov; ali

b. «asimetriθni algoritem» , pri katerem varnost algoritma temelji na:

1. faktorizaciji celih Ήtevil nad 512 bitov (npr. RSA);

2. izraθunu skritih logaritmov v multiplikativni skupini konθnega polja, veθjega od 512 bitov (npr. Diffie-Hellman nad Z/pZ); ali

3. skritih logaritmih v skupini, razen tistih iz toθke 5A002.a.1.b.2 nad 112 bitov (npr. Diffie-Hellman nad eliptiθno krivuljo);

2. izdelani ali prirejeni za izvajanje kriptoanalitiθnih funkcij;

3. se ne uporablja;

4. posebej izdelani ali prirejeni za zmanjΉevanje nevarnih emanacij signalov, ki nosijo podatke v meri, veθji od potrebne za zdravstvene in varnostne standarde ter standarde elektromagnetne interference;

5. izdelani ali prirejeni za uporabo kriptografskih tehnik za izdelavo kode za razΉirjanje «razprostrtih» sistemov, vkljuθno s skoθno kodo za sisteme «frekvenθnih skokov» ;

6. izdelani ali prirejeni za uporabo kriptografskih tehnik za izdelavo kod za kanaliziranje ali premeΉavo za «θasovno modulirane ultra Ήirokopasovne» sisteme;

7. se ne uporablja;

8. komunikacijski kabelski sistemi, izdelani ali prirejeni za uporabo mehanskih, elektriθnih ali elektronskih sredstev za odkrivanje tajnih vdorov.

Opomba: Toθka 5A002 ne ureja:

a. «Personaliziranih pametnih kartic» :

1. katerih kriptografska zmoΎnost je omejena na uporabo v opremi ali sistemih, ki so izkljuθeni iz nadzora po toθkah od b. do f. te opombe; ali

2. programov za sploΉno javno uporabo, kjer kriptografska zmoΎnost ni dostopna uporabnikom, je pa posebej izdelana in omejena, tako da omogoθa varovanje osebnih podatkov, ki jih vsebuje.

NAPOTILO: Θe ima «personalizirana pametna kartica» veθ funkcij, se nadzorni status vsake funkcije ugotavlja posebej;

b. opreme za sprejem radijskih oddaj, naroθniΉke televizije ali podobnih oddaj za omejeni krog gledalcev, brez digitalne enkripcije, razen tiste, ki se uporablja izkljuθno za poΉiljanje raθunov ali podatkov v zvezi s programi nazaj ponudniku oddaj;

c. opreme, pri kateri kriptografske zmoΎnosti uporabniku niso dostopne in ki je posebej izdelana in omejena na katerega koli od naslednjih primerov:

1. uniθenje proti kopiranju zaΉθitene «programske opreme» ;

2. dostop do:

a. proti kopiranju zaΉθitenih vsebin na nosilcih, ki omogoθajo samo branje; ali

b. podatkov, shranjenih v kodirani obliki na nosilcu (npr. v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine), θe je nosilec v javni prodaji v enakih izvodih; ali

3. enkratno kopiranje avtorsko zaΉθitenih avdio in video podatkov.

d. kriptografske opreme, ki je posebej izdelana in omejena za banθno rabo ali za «denarne transakcije» ;

Tehniθna opomba:

«Denarne transakcije» iz opombe d v toθki 5A002 vkljuθujejo zbiranje in poravnavanje voznin ali kreditnih funkcij.

e. prenosnih ali mobilnih radiotelefonov za civilno rabo (npr. za uporabo v komercialnih celiθnih sistemih radijske komunikacije), ki ne zmorejo enkripcije med koncema;

f. opreme za brezvrviθne telefone, ki ne zmorejo enkripcije med koncema, θe je po specifikaciji proizvajalca najveθji domet neojaθane brezvrviθne operacije (tj. posameznega skoka med terminalom in domaθo bazno postajo) manjΉi od 400 metrov.

5B2 Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

5B002

a. Oprema, izdelana posebej za:

1. «razvoj» opreme ali funkcij iz toθk 5A002, 5B002, 5D002 ali 5E002, vkljuθno z opremo za merjenje ali testiranje;

2. «proizvodnjo» opreme ali funkcij iz toθk 5A002, 5B002, 5D002 ali 5E002, vkljuθno z opremo za merjenje, testiranje, popravilo ali proizvodnjo;

b. merilna oprema, izdelana posebej za merjenje in vrednotenje funkcij «varnosti podatkov» iz toθke 5A002 ali 5D002.

5C2 Materiali

Jih ni.

5D2 Programska oprema

5D002

a. «Programska oprema» , izdelana ali prirejena posebej za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» opreme ali «programske opreme» iz toθk 5A002, 5B002 ali 5D002.

b. «Programska oprema» , posebej izdelana ali prirejena za podporo «tehnologiji» iz toθke 5E002.

c. Posebna «programska oprema» :

1. «programska oprema» z lastnostmi ali ki izvaja ali simulira funkcije opreme iz toθke 5A002 ali 5B002;

2. «programska oprema» za preverjanje «programske opreme» iz toθke 5D002.c.1.

Opomba: Toθka 5D002 ne ureja:

a. «programske opreme» , potrebne za «uporabo» opreme, izkljuθene iz nadzora na podlagi opomb k toθki 5A002;

b. «programske opreme» , ki omogoθa katero koli od funkcij opreme, izkljuθeno iz nadzora na podlagi opombe k toθki 5A002.

5E2 Tehnologija

5E002 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» opreme ali «programske opreme» iz toθk 5A002, 5B002 ali 5D002.

SKUPINA 6

SENZORJI IN LASERJI

6A Sistemi, oprema in komponente

6A001 Akustika:

a. Pomorski akustiθni sistemi, oprema ali posebej izdelane komponente zanje:

1. aktivni sistemi (za prenos ali prenos in sprejem), oprema in posebej izdelane komponente zanje:

Opomba: Toθka 6A001.a.1 ne ureja:

a. globinskih sond, ki delujejo navpiθno pod aparatom, razen izvajanja skenirnih funkcij, ki presegajo ± 20 °, in katerih delovanje je omejeno na merjenje globine vode, oddaljenosti potopljenih ali zakopanih predmetov ali na iskanje ribjih jat;

b. zvoθnih signalov:

1. zvoθnih signalov za nujne primere;

2. brenθaθev, izdelanih posebej za doloθanje poloΎaja ali vraθanje v podvodni poloΎaj.

a. batimetriθni sistemi za pregledovanje Ήirokih podroθij za izdelavo topografskih kart morskega dna z vsemi naslednjimi lastnostmi:

1. izdelani za meritve pod kotom veθ kakor 20 ° od navpiθnega poloΎaja;

2. izdelani za merjenje globin, veθjih od 600 m pod vodno gladino; in

3. imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. vsebujejo veθ Ύarkov, od katerih ima vsak manj kakor 1,9 °; ali

b. natanθnost podatkov je boljΉa od 0,3 % vodne globine v povpreθju posameznih meritev;

b. sistemi za odkrivanje ali doloθanje poloΎaja objektov s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. oddajno frekvenco pod 10 kHz;

2. raven zvoθnega tlaka veθ kakor 224 dB (referenca 1 >ISO_7>μ>ISO_2>Pa v 1 m) za opremo z delovno frekvenco v pasu od 10 kHz do vkljuθno 24 kHz;

3. raven zvoθnega tlaka veθ kakor 235 dB (referenca 1 >ISO_7>μ>ISO_2>Pa v 1 m) za opremo z delovno frekvenco v pasu med 24 kHz in 30 kHz;

4. oblikujejo snope z manj kakor 1 ° glede na osi, njihova delovna frekvenca pa je manj kakor 100 kHz;

5. so izdelani za delovanje z nedvoumnim zaslonskim pasom veθ kakor 5.120 m; ali

6. so izdelani tako, da med normalnim delovanjem prenesejo pritisk na globinah veθ kakor 1000 m in imajo pretvornike:

a. z dinamiθno tlaθno kompenzacijo; ali

b. s pretvorniΉkim elementom, ki ni svinθev cirkonat-titanat;

c. zvoθni projektorji, vkljuθno s pretvorniki, vsebujoθimi piezoelektriθne, magnetostrikcijske, elektrostrikcijske, elektrodinamiθne ali hidravliθne elemente, ki delujejo posamezno ali v izdelani kombinaciji, in ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

Opomba 1: Nadzorni status zvoθnih projektorjev, vkljuθno s pretvorniki, izdelanih posebej za drugo opremo, je doloθen z nadzornim statusom druge opreme.

Opomba 2: Toθka 6A001.a.1.c ne ureja elektronskih virov, ki zvok usmerjajo samo navpiθno, mehanskih virov (npr. zraθne ali plinske puΉke) ali kemiθnih virov (npr. eksplozivi).

1. trenutno sevajoθo «gostoto moθi zvoka» veθ kakor 0,01 mW/mm2/Hz pri napravah, ki delujejo na frekvencah pod 10 kHz;

2. trajno sevajoθo «gostoto moθi zvoka» veθ kakor 0,001 mW/mm2/Hz pri napravah, ki delujejo na frekvencah pod 10 kHz; ali

Tehniθna opomba:

«Gostota moθi zvoka» se izraθuna tako, da se izhodna jakost zvoka deli z zmnoΎkom med ploΉθino sevajoθe povrΉine in delovno frekvenco.

3. boθno potlaθenje veθ kakor 22 dB;

d. zvoθni sistemi, oprema in posebej izdelane komponente zanje za doloθanje poloΎaja povrΉinskih plovil ali podvodnih vozil in ki so izdelani za delovanje v obsegu veθ kakor 1000 m z natanθnostjo doloθanja poloΎaja manj kakor 10 m rms (efektivna vrednost), merjeno v obsegu 1000 m;

Opomba: Toθka 6A001.a.1.d vkljuθuje:

a. opremo, ki uporablja koherentno «obdelavo signalov» med dvema ali veθ signali in hidrofonsko enoto na povrΉinskem plovilu ali v podvodnem vozilu;

b. opremo, ki ima zmoΎnost avtomatskih popravkov napak zaradi hitrosti zvoka pri izraθunavanju toθke.

2. pasivni sistemi (za sprejem, ne glede na to, ali so v svoji normalni funkciji primerni tudi za loθevanje aktivnih komponent), oprema in posebej izdelane komponente zanje:

a. hidrofoni s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

Opomba: Nadzorni status hidrofonov, izdelanih posebej za drugo opremo, je doloθen z nadzornim statusom druge opreme.

1. imajo kontinuirane gibke senzorje ali sklope loθenih senzorskih elementov dolΎine ali Ήirine manj kakor 20 mm in z razdaljo med posameznimi senzorji manj kakor 20 mm;

2. imajo katerega koli od naslednjih senzornih elementov:

a. optiθna vlakna; ali

b. gibke piezoelektriθne keramiθne materiale;

3. «obθutljivost hidrofona» je boljΉa od - 180 dB v kateri koli globini brez kompenzacije pospeΉka;

4. θe so izdelani za delovanje v globinah nad 35 m, s kompenzacijo pospeΉka; ali

5. so izdelani za delovanje v globinah nad 1000 m;

Tehniθna opomba:

«Obθutljivost hidrofona» je doloθena kot dvajsetkratnik logaritma na osnovo 10 razmerja izhodne napetosti rms in referenco 1 V rms, kadar je senzor hidrofona (brez predojaθevalnika) nameΉθen v zvoθno polje ravninskega vala s pritiskom rms 1 >ISO_7>μ>ISO_2>Pa. Primer: hidrofon z - 160 dB (referenca 1 V na mikropascal) bi v takΉnem polju dal izhodno napetost 10-8 V, medtem ko bi hidrofon obθutljivosti - 180 dB dal izhodno napetost samo 10-9 V. Torej je - 160 dB bolje kakor -180 dB.

b. vleθena zaporedja akustiθnih hidrofonov, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. razmik med skupinami hidrofonov manj kakor 12,5 m ali «jih je mogoθe prirediti» za razmik med skupinami hidrofonov manj kot 12,5 m;

2. so izdelani ali jih je «mogoθe prirediti» za delovanje v globinah veθ kakor 35 m;

Tehniθna opomba:

Izraz «mogoθe jih je prirediti» iz toθk 6A001.a.2.b.1. in 2. pomeni, da dovoljujejo spremembo Ύiθja ali medpovezav in s tem spremembo razmika med skupinami hidrofonov ali pa spremembo meja delovne globine. To omogoθajo: rezervno Ύiθje, ki presega 10 % Ήtevila Ύic, bloki za prilagoditev razmika med skupinami hidrofonov in interne naprave za omejevanje globine, ki jih je mogoθe prilagajati ali ki krmilijo veθ kakor eno skupino hidrofonov.

3. θelne senzorje iz toθke 6A001.a.2.d;

4. vzdolΎno ojaθane cevi zaporedij;

5. sestavljeno zaporedje z manj kakor 40 mm v premeru;

6. multipleksne signale skupin hidrofonov, prirejene za delovanje na globinah nad 35 m ali ki imajo prilagodljivo ali odstranljivo napravo za doloθanje globine, da bi lahko delovale na globinah nad 35 m; ali

7. znaθilnosti hidrofonov iz toθke 6A001.a.2.a;

c. oprema za obdelavo, izdelana posebej za vleθena zaporedja akustiθnih hidrofonov, ki imajo «uporabniku dostopno programirljivost» in obdelavo in povezovanje θasovnih ali frekvenθnih kategorij, vkljuθno s spektralno analizo, digitalnim filtriranjem in oblikovanjem snopa z uporabo hitre Fouriereve ali druge transformacije ali procesa;

d. θelni senzorji, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. natanθnost boljΉo od ± 0.5°; in

2. so izdelani za delovanje na globinah nad 35 m ali imajo prilagodljivo ali odstranljivo napravo za doloθanje globine, da lahko delujejo v globinah nad 35 m;

e. Podmorski kabelski sistemi, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. vsebujejo hidrofone iz toθke 6A001.a.2.a.; ali

2. vsebujejo multipleksne signalne module skupin hidrofonov, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. so izdelani za delovanje na globinah nad 35 m ali imajo prilagodljivo ali odstranljivo napravo za doloθanje globine, da lahko delujejo v globinah nad 35 m; in

b. jih je mogoθe zamenjati z moduli vleθenih zaporedij akustiθnih hidrofonov;

f. oprema za obdelavo, izdelana posebej za sisteme talnih ali obalnih kablov, ki imajo «uporabniku dostopno programirljivost» in obdelavo in povezovanje θasovnih ali frekvenθnih kategorij, vkljuθno s spektralno analizo, digitalnim filtriranjem in oblikovanjem snopa z uporabo hitre Fouriereve ali druge transformacije ali procesa;

b. oprema za zapise sonarja na podlagi vzajemnih hitrosti, izdelana za merjenje vodoravne hitrosti nosilca opreme glede na morsko dno na razdaljah veθ kakor 500 m med nosilcem opreme in morskim dnom.

6A002 Optiθni senzorji

NAPOTILO: GLEJ TUDI 6A102.

a. Optiθni detektorji:

Opomba: Toθka 6A002.a ne ureja svetlobnih naprav z germanijem ali silicijem.

1. polprevodniΉki detektorji, «primerni za vesolje» :

a. polprevodniΉki detektorji, «primerni za vesolje» , ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. maksimalno odzivnost pri valovnih dolΎinah veθ kakor 10 nm, vendar najveθ 300 nm; in

2. odzivnost, manjΉo od 0,1 % maksimalne odzivnosti pri valovnih dolΎinah veθ kakor 400 nm;

b. polprevodniΉki detektorji, «primerni za vesolje» , ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. maksimalno odzivnost pri valovnih dolΎinah veθ kakor 900 nm, vendar najveθ 1200 nm; in

2. «θasovno konstanto» odzivnosti 95 ns ali manj;

c. polprevodniΉki detektorji, «primerni za vesolje» , ki imajo maksimalno odzivnost pri valovnih dolΎinah veθ kakor 1200 nm, vendar najveθ 30000 nm;

2. elektronke za ojaθenje slike in posebej zanje izdelane komponente:

a. elektronke za ojaθenje slike, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. maksimalno odzivnost pri valovnih dolΎinah veθ kakor 400 nm, vendar najveθ 1050 nm;

2. mikrokanalno ploΉθo za ojaθanje elektronske slike z nagibom odprtin (razmikom med srediΉθi) manj kakor 12 >ISO_7>μ>ISO_2>m ali manj; in

3. katerokoli izmed naslednjih fotokatod:

a. fotokatode S-20, S-25 ali multialkalne s svetlobno obθutljivostjo veθ kakor 350 >ISO_7>μ>ISO_2>A/lm;

b. fotokatode GaAs ali GaInAs; ali

c. druge sestavljene polprevodniΉke fotokatode skupin III-V;

Opomba: Toθka 6A002.a.2.a.3.c ne velja za sestavljene polprevodniΉke fotokatode z najveθjo sevalno obθutljivostjo 10 mA/W ali manj.

b. posebej izdelane komponente:

1. mikrokanalne ploΉθe z nagibom odprtin (razmikom med srediΉθi) 12 >ISO_7>μ>ISO_2>m ali manj;

2. fotokatode GaAs ali GaInAs;

3. druge sestavljene polprevodniΉke fotokatode skupin III-V;

Opomba: Toθka 6A002.a.2.b.3 ne ureja sestavljenih polprevodniΉkih fotokatod z najveθjo sevalno obθutljivostjo 10 mA/W ali manj.

3. «ΎariΉθnoravninski detektorski nizi» , ki niso «primerni za vesolje» :

Tehniθne opombe:

1. Linearni ali dvodimenzionalni veθelementni detektorski nizi se obravnavajo kot «ΎariΉθnoravninski detektorski nizi» ;

2. Za namene 6A002.a.3. je «preθna smer skeniranja» opredeljena kot os, ki je vzporedna z linearnim nizom detektorskih elementov «smer skeniranja» pa je opredeljena z osjo, ki je pravokotna na linearni niz detektorskih elementov.

Opomba 1: Toθka 6A002.a.3 vkljuθuje fotokondukcijske in fotonapetostne detektorske nize.

Opomba 2: Toθka 6A002.a.3 ne ureja:

a. silicijevih «ΎariΉθnoravninskih detektorskih nizov» ;

b. veθelementnih (najveθ 16 elementov) zapeθatenih fotoinduktivnih celic, ki uporabljajo bodisi svinθev sulfid ali svinθev selenid;

c. piroelektriθnih detektorjev, ki uporabljajo katero koli izmed naslednjih snovi:

1. triglicerin-sulfat in variante;

2. svinec-lantan-cirkonijev titanat in variante;

3. litijev tantalat

4. poliviniliden-fluorid in variante; ali

5. stroncij-barijev niobijat in variante.

a. «ΎariΉθnoravninski detektorski nizi» ki niso «primerni za vesolje» in imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. posamezne elemente z maksimalno odzivnostjo pri valovnih dolΎinah nad 900 nm, vendar ne veθ kakor 1050 nm; in

2. «θasovno konstanto» odzivnosti manj kakor ns;

b. «ΎariΉθnoravninski detektorski nizi» ki niso «primerni za vesolje» in imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. posamezne elemente z maksimalno odzivnostjo pri valovnih dolΎinah nad 1050 nm, vendar ne veθ kakor 1200 nm; in

2. «θasovno konstanto» odzivnosti 95 ns ali manj;

c. nelinearni (2-dimenzionalni) «ΎariΉθnoravninski detektorski nizi» , ki niso «primerni za vesolje» in imajo posamezne elemente z maksimalno odzivnostjo pri valovnih dolΎinah nad 1200 nm, vendar ne veθ kakor 30000 nm;

d. linearni (1-dimenzionalni) «ΎariΉθnoravninski detektorski nizi» , ki niso «primerni za vesolje» , ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. posamezne elemente z maksimalno odzivnostjo pri valovnih dolΎinah nad 1200 nm, vendar ne veθ kakor 2500 nm; in

2. imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. razmerje med velikostjo detektorskih elementov v smeri skeniranja in velikostjo detektorskih elementov v preθni smeri skeniranja pod 3,8; ali

b. obdelavo signalov v elementu (SPRITE);

e. linearni (1-dimenzionalni) «ΎariΉθnoravninski detektorski nizi» , ki niso «primerni za vesolje» in imajo posamezne elemente z maksimalno odzivnostjo pri valovnih dolΎinah nad 2500 nm, vendar ne veθ kakor 30000 nm;

b. «monospektralni slikovni senzorji» in «veθspektralni slikovni senzorji» izdelani za naprave za daljinsko zaznavo, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. trenutno polje opazovanja (IFOV) manj kakor 200 >ISO_7>μ>ISO_2>rad (mikroradianov); ali

2. so namenjeni za delovanje na valovnih dolΎinah veθ kakor 400 nm, vendar ne pri veθ kakor 30000 nm in:

a. dajejo slikovne podatke v digitalnem formatu; in

b. so eno od naslednjih:

1. so «primerni za vesolje» ; ali

2. so izdelani za delovanje iz zraka in uporabljajo detektorje razen silicijevih in imajo trenutno polje opazovanja (IFOV) manj kakor 2,5 mrad (miliradiana).

c. oprema za snemanje z «neposrednim opazovanjem» , ki deluje v vidnem ali infrardeθem spektru in ki ima kar koli od naslednjega:

1. elektronke za ojaθenje slike iz toθke 6A002.a.2; ali

2. «ΎariΉθnoravninske detektorske nize» iz toθke 6A002.a.3.

Tehniθna opomba:

Izraz «neposredno opazovanje» se nanaΉa na opremo za snemanje, ki deluje v vidnem ali infrardeθem spektru in ki θloveku ustvari vidno sliko brez pretvorbe slike v elektronski signal za prikaz na televizijskem ekranu in te slike ni mogoθe shraniti ali posneti ne fotografsko, ne elektronsko in ne na kateri koli drug naθin.

Opomba: Toθka 6A002.c ne ureja naslednje opreme s fotokatodami, razen GaAs ali GaInAs:

a. industrijskih ali zasebnih protivlomnih alarmov ter nadzornih sistemov in sistemov za Ήtetje v prometu ali industriji;

b. medicinske opreme;

c. industrijske opreme za pregled, razvrΉθanje ali analizo lastnosti materialov;

d. detektorjev plamena v industrijskih peθeh;

e. opreme, izdelane posebej za laboratorijsko rabo.

d. posebne podporne komponente za optiθne senzorje:

1. kriogenske hladilne naprave, ki so «primerne za vesolje» ;

2. kriogenske hladilne naprave, ki niso «primerne za vesolje» in katerih ohlajevalna temperatura je pod 218 K (- 55 °C):

a. z zaprtim ciklom in z nazivnim θasom do prve napake (MTTF) ali med dvema napakama (MTBF) veθ kakor 2500 ur;

b. Joule-Thomsonove (JT) samonastavljive mini hladilne naprave s premerom (zunanjim) odprtin manj kakor 8 mm;

3. optiθno obθutljiva vlakna s posebno sestavo ali strukturo ali spremenjena s prevleko v zvoθno, toplotno, inercialno, elektromagnetno obθutljiva ali obθutljiva za jedrsko sevanje.

e. «ΎariΉθnoravninski detektorski nizi» , «primerni za vesolje» , ki imajo veθ kakor 2048 elementov na niz in maksimalno odzivnost pri valovnih dolΎinah veθ kakor 300 nm, vendar najveθ 900 nm.

6A003 Kamere

NAPOTILO: GLEJ TUDI 6A203.

NAPOTILO: Za kamere, ki so posebej izdelane ali prilagojene za podvodno rabo, glej toθki 8A002.d in 8A002.e.  

a. Instrumentacijske kamere in posebej zanje izdelani sestavni deli:

Opomba: Instrumentacijske kamere iz toθk 6A003.a.3 do 6A003.a.5 z modularno zgradbo morajo biti pregledane glede na maksimalne sposobnosti z uporabo prikljuθkov, ki so na voljo v skladu z navodili proizvajalca.

1. hitro tekoθe kinematografske snemalne kamere, ki uporabljajo film s formatom od 8 mm do vkljuθno 16 mm in v katerih se film neprekinjeno premika med snemanjem in so sposobne posneti veθ kakor 13150 posameznih slik na sekundo;

Opomba: Toθka 6A003.a.1 ne ureja kinematografskih snemalnih kamer za obiθajno civilno rabo.

2. hitro tekoθe mehanske kamere, v katerih se film ne premika in ki imajo sposobnost snemanja 1000000 posameznih slik na sekundo ob polni viΉini slike 35-milimetrskega filma oziroma sorazmerno veθje snemalne hitrosti za manjΉe viΉine slik in nasprotno;

3. mehanske ali elektronske «streak» kamere, katerih hitrost zapisa presega 10mm/>ISO_7>μ>ISO_2>s;

4. elektronske filmske kamere s hitrostjo snemanja 1000000 slik/s;

5. elektronske kamere, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

a. hitrost elektronskega zaklopa (hitrost aktiviranja) manj kakor 1 >ISO_7>μ>ISO_2>s za celotno sliko; in

b. snemalni θas, ki omogoθa hitrost snemanja veθ kakor 125 celotnih slik na sekundo;

6. prikljuθki, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. so posebej izdelani za instrumentacijske kamere z modularnimi strukturami, ki so navedene v toθki 6A003.a.; in

b. zaradi njih te kamere ustrezajo znaθilnostim, navedenim v toθkah 6A003.a.3, 6A003.a.4, ali 6A003.a.5, v skladu s specifikacijami proizvajalca.

b. Filmske kamere:

Opomba: Toθka 6A003.b ne ureja televizijskih ali video kamer, ki so posebej izdelane za televizijsko predvajanje.

1. video kamere s polprevodniΉkimi senzorji, ki imajo maksimalno odzivnost pri valovnih dolΎinah nad 10 nm, vendar ne veθ kakor 30000 nm in imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. veθ kakor 4 Χ 106 «aktivnih slikovnih pik» na polprevodniΉko zaporedje v primeru monokromatskih (θrno-belih) kamer;

2. veθ kakor 4 Χ 106 «aktivnih slikovnih pik» na polprevodniΉko zaporedje pri barvnih kamerah, ki vsebujejo tri polprevodniΉka zaporedja; ali

3. veθ kakor 12 Χ 106 «aktivnih slik» na polprevodniΉko zaporedje pri barvnih kamerah, ki vsebujejo eno polprevodniΉko zaporedje; in

b. imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. optiθna ogledala, ki jih ureja toθka 6A004.a;

2. opremo za optiθni nadzor, ki jo ureja toθka 6A004.d; ali

3. zmoΎnost za zapisovanje notranje ustvarjenih podatkov o premikanju kamere.

Tehniθna opomba:

1. Za namen te toθke se digitalne video kamere obravnavajo glede na maksimalno Ήtevilo «aktivnih slikovnih pik» , uporabljenih za snemanje gibljive slike.

2. Za namen te toθke podatki o premikanju kamere pomenijo informacije, potrebne za doloθanje orientacije vidnega polja kamere glede na zemeljsko povrΉje. To vkljuθuje: 1) horizontalni kot, ki ga vidno polje kamere naredi glede na smer zemeljskega magnetnega polja in 2) vertikalni kot med vidnim poljem kamere in zemeljskim obzorjem.

2. kamere in sistemi kamer za skeniranje, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. maksimalno odzivnost pri valovnih dolΎinah veθ kakor 10 nm, vendar najveθ 30000 nm;

b. linearni detektorski niz z veθ kakor 8192 elementi na niz; in

c. mehansko skeniranje v eno smer;

3. filmske kamere, ki vsebujejo elektronke za ojaθenje slike, doloθene v toθki 6A002.a.2.a;

4. filmske kamere, ki vsebujejo «ΎariΉθnoravninske detektorske nize» , doloθene v toθki 6A002.a.3.

Opomba Toθka 6A003.b.4 ne ureja filmskih kamer, ki vsebujejo linearne «ΎariΉθnoravninske detektorske nize» z dvanajstimi elementi ali manj, ki ne uporabljajo zakasnitve in integracije znotraj elementov in so izdelani za katerega koli izmed naslednjih namenov:

a. industrijskih ali zasebnih protivlomnih alarmov ter nadzornih sistemov in sistemov za Ήtetje v prometu ali industriji;

b. za industrijsko opremo, ki se uporablja za spremljanje ali nadzor toplotnih tokov v zgradbah, opremi ali industrijskih procesih;

c. industrijske opreme za pregled, razvrΉθanje ali analizo lastnosti materialov;

d. opreme, izdelane posebej za laboratorijsko rabo. ali

e. medicinske opreme.

6A004 Optika

a. Optiθna zrcala (reflektorji):

1. «zrcala s popaθeno sliko» s kontinualno ali sestavljeno povrΉino in posebej izdelane komponente zanje, z zmoΎnostjo dinamiθnega premeΉθanja delov povrΉine zrcala s hitrostjo veθ kakor 100 Hz;

2. lahka monolitna zrcala s povpreθno «ekvivalentno gostoto» manj kakor 30 kg/m2 in s skupno maso nad 10 kg;

3. lahke «kompozitne» ali penaste zrcalne strukture s povpreθno «ekvivalentno gostoto» manj kakor kg/m2 in s skupno maso nad 30 kg;

4. zrcala za usmerjanje Ύarkov s premerom ali dolΎino glavne osi veθ kakor 100 mm, katerih ploskost je lambda/2 ali boljΉa (lambda = 633 nm), kontrolna pasovna Ήirina pa veθ kakor 100 Hz.

b. Optiθne komponente iz cinkovega selenida (ZnSe) ali cinkovega sulfida (ZnS) s prenosnostjo pri valovnih dolΎinah veθ kakor 3000 nm, vendar ne pri veθ kakor 25000 nm, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. njihova prostornina presega 100 cm3; ali

2. njihov premer ali dolΎina glavne osi presega 80 mm, debelina (globina) pa 20 mm.

c. Komponente za optiθne sisteme, «primerne za vesolje» :

1. katerih teΎa je zmanjΉana na manj kakor 20 % «ekvivalentne gostote» v primerjavi z masivnim izdelkom z enako odprtino in debelino;

2. neobdelane podlage, obdelane podlage s povrΉinskimi prevlekami (enoplastnimi ali veθplastnimi, kovinskimi ali dielektriθnimi, prevodniΉkimi, polprevodniΉkimi ali izolirnimi) ali z zaΉθitnimi filmi;

3. segmenti ali sklopi zrcal, izdelani za sestavljanje v vesolju v optiθni sistem z zbirno odprtino, ki ima posamezno optiko s premerom 1 m ali veθ;

4. izdelani iz «kompozitnih» materialov s koeficientom linearne toplotne razteznosti, enakim ali manjΉim od 5 Χ 10-6, v kateri koli koordinatni smeri.

d. Oprema za optiθni nadzor:

1. posebej izdelana za vzdrΎevanje povrΉinske podobe ali smeri komponent, «primernih za vesolje» , iz toθk 6A004.c.1 ali 6A004.c.3;

2. s pasovnimi Ήirinami za krmarjenje, sledenje, stabilizacijo ali poravnavo resonatorja 100 Hz ali veθ in natanθnostjo 10 >ISO_7>μ>ISO_2>rad (mikroradianov) ali manj;

3. kardansko obeΉenje, ki ima vse naslednje znaθilnosti:

a. moΎnost obraθanja za najveθ 5°;

b. pasovno Ήirino 100 Hz ali veθ;

c. napake kotnega toθkanja 200 >ISO_7>μ>ISO_2>rad (mikroradianov) ali manj; in

d. imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. premer ali dolΎina glavne osi je veθ kakor 0,15 m vendar najveθ 1 m in ima zmoΎnost kotnega pospeΉka veθ kakor 2 rad (radiana)/s2; ali

2. premer ali dolΎina glavne osi je veθ kakor 1 m in ima zmoΎnost kotnega pospeΉka veθ kakor 0,5 rad (radiana)/s2;

4. posebej izdelano vzdrΎevanje zaporedja sistema faznih nizov ali segmentov zrcal, sestavljenih iz zrcal s premerom segmenta ali dolΎino glavne osi 1 m ali veθ.

e. «Asferiθni optiθni elementi» , ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. najveθjo dimenzijo optiθne odprtine veθ kakor 400 mm;

2. povrΉinsko hrapavost manj kakor 1 nm (rms) za vzorθenje dolΎine 1 mm ali veθ; in

3. koeficient absolutne magnitude linearne toplotne razteznosti je manj kakor 3 Χ 10-6/K pri 25 °C.

Tehniθne opombe:

1. «Asferiθni optiθni element» je kateri koli element, uporabljen v optiθnem sistemu, katerega slikovna povrΉina je izdelana tako, da odstopa od idealne krogle.

2. Proizvajalci niso dolΎni meriti povrΉinske hrapavosti iz toθke 6A004.e.2, razen θe je optiθni element zasnovan ali izdelan, da bi ustrezal kontrolnemu parametru ali ga presegal.

Opomba: Toθka 6A004.e ne ureja asferiθnih optiθnih elementov, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. najveθja dimenzija optiθne odprtine je manjΉa od 1 m, razmerje med ΎariΉθno razdaljo in odprtino je 4,5:1 ali veθje;

b. najveθja dimenzija optiθne odprtine je enaka ali veθja od 1 m, razmerje med ΎariΉθno razdaljo in odprtino je enako ali veθje od 7:1;

c. izdelan je kot Fressnelov optiθni element, kot povratno oko, trak, prizma ali difrakcijski optiθni elementi;

d. izdelan je iz borsilicijevega stekla s koeficientom linearne toplotne razteznosti veθ kakor 2,5 Χ 10-6/K pri 25 °C; ali

e. je rentgenski optiθni element z notranjimi zrcalnimi zmoΎnostmi (npr. cevna zrcala).

NAPOTILO: Glede asferiθnih optiθnih elementov, izdelanih posebej za litografsko opremo, glej toθko 3B001.

6A005 «Laserji» , razen tistih iz toθk 0B001.g.5 ali 0B001.h.6, sestavni deli in optiθna oprema:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 6A205.

Opomba 1: Impulzni «laserji» vkljuθujejo laserje, ki delujejo s trajnim valovanjem (naθin CW) s superponiranimi impulzi..

Opomba 2: Z impulzi vzbujeni «laserji» vkljuθujejo tiste, ki delujejo neprekinjeno vzbujeno s superponiranim vzbujanjem impulzov.

Opomba 3: Nadzorni status Ramanovih «laserjev» doloθajo parametri «laserjev» s θrpalnim virom. «Laserji» s θrpalnim virom so lahko kateri koli izmed spodaj opisanih.

a. Plinski «laserji» ;

1. «laserji» «excimer» , ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. izhodno valovno dolΎino, ki ne presega 150 nm, in katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. izhodno energijo veθjo od 50 mJ na impulz; ali

2. povpreθno izhodno moθ veθ kakor 1 W;

b. izhodno valovno dolΎino veθ kakor 150 nm, vendar najveθ 190 nm, in imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. izhodno energijo veθjo od 1,5 J na impulz; ali

2. povpreθno izhodno moθ veθ kakor 120 W;

c. izhodno valovno dolΎino veθ kakor 190 nm, vendar najveθ 360 nm, in imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. izhodno energijo veθjo od 10 J na impulz; ali

2. povpreθno izhodno moθ veθ kakor 500 W; ali

d. izhodno valovno dolΎino veθjo od 360 nm in katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. izhodno energijo veθjo od 1,5 J na impulz; ali

2. povpreθno izhodno moθ veθ kakor 30 W;

NAPOTILO: Glede «laserjev» «excimer» , posebej izdelanih za litografsko opremo, glej toθko 3B001.

2. «laserji» s kovinsko paro:

a. bakrovi (Cu) «laserji» s povpreθno izhodno moθjo veθ kakor 20 W;

b. zlati (Au) «laserji» s povpreθno izhodno moθjo veθ kakor 5 W;

c. natrijevi (Na) «laserji» z izhodno moθjo veθ kakor 5 W;

d. barijevi (Ba) «laserji» s povpreθno izhodno moθjo veθ kakor 2 W;

3. ogljikov-monoksidni (CO) «laserji» s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. izhodno energijo veθ kakor 2 J na impulz in «maksimalno moθjo» impulza veθ kakor 5 kW; ali

b. povpreθno ali CW izhodno moθjo veθ kakor 5 kW;

4. ogljikov-dioksidni (CO2 ) «laserji» s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. izhodno moθjo CW veθ kakor 15 kW;

b. impulzno izhodno veliθino s «trajanjem impulza» veθ kakor 10 >ISO_7>μ>ISO_2>s in s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. povpreθno izhodno moθjo veθ kakor 10 kW; ali

2. impulzno «maksimalno moθjo» veθ kakor 100 kW; ali

c. impulzno izhodno veliθino s «trajanjem impulza» 10 >ISO_7>μ>ISO_2>s ali manj in s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. energijo impulza veθ kakor 5 J na impulz; ali

2. povpreθno izhodno moθjo veθ kakor 2,5 kW;

5. «kemiθni laserji» :

a. vodikov-fluoridni (HF) «laserji» :

b. devterij-fluoridni (DF) «laserji» ;

c. «prenosni laserji» :

1. kisik-jodinski (O2 -I) «laserji» ;

2. devterij fluorid ogljikov-dioksidni (DF-CO2 ) «laserji» ;

6. «laserji» z ioni kriptona ali argona, ki imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. izhodno energijo veθ kakor 1,5 J na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 50 W; ali

b. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 50 W;

7. drugi plinski «laserji» , ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

Opomba: Toθka 6A005.a.7 ne ureja duΉikovih «laserjev» .

a. izhodno valovno dolΎino, ki ne presega 150 nm, in katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. izhodno energijo veθ kakor 50 mJ na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 1 W; ali

2. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 1 W;

b. izhodno valovno dolΎino veθ kakor 150 nm, vendar najveθ 800 nm, in imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. izhodno energijo veθ kakor 1,5 J na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 30 W; ali

2. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 30 W;

c. izhodno valovno dolΎino veθ kakor 800 nm, vendar najveθ 1400 nm, in imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. izhodno energijo veθ kakor 0,25 J na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 10 W; ali

2. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 10 W; ali

d. izhodno valovno dolΎino veθ kakor 1400 nm in povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 1 W.

b. PolprevodniΉki «laserji» :

1. posamezni transverzalni polprevodniΉki «laserji» z vsemi naslednjimi znaθilnostmi:

a. valovno dolΎino enako ali manjΉo od 1510 nm in povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 1,5 W; ali

b. valovno dolΎino veθjo od 1510 nm in povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 500 mW;

2. posamezni veθtransverzalni polprevodniΉki «laserji» s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. valovno dolΎino manjΉo od 1400 nm in povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 10 W;

b. valovno dolΎino 1400 nm ali veθ vendar manjΉo od 1900 nm ter povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 2,5 W; ali

c. valovno dolΎino 1900 nm ali veθ in povpreθno ali CW izhodno moθjo veθ kakor 1 W;

3. posamezni nizi polprevodniΉkih «laserjev» s katero koli od naslednjih lastnosti:

a. valovno dolΎino manjΉo od 1400 nm in povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 80 W;

b. valovno dolΎino 1400 nm ali veθ vendar manjΉo od 1900 nm ter povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 25 W; ali

c. valovno dolΎino 1900 nm ali veθ in povpreθno ali CW izhodno moθjo veθ kakor 10 W;

4. skupino nizov polprevodniΉkih «laserjev» z vsaj enim nizom, ki ga ureja toθka 6A005.b.3.

Tehniθne opombe:

1. PolprevodniΉke «laserje» navadno imenujemo «laserske» diode.

2. «Niz» sestavlja veθ polprevodniΉkih «laserskih» oddajnikov, izdelanih kot enoten θip, tako da so srediΉθa oddajanih svetlobnih snopov vzporedna.

3. «Skupina nizov» je narejena s sestavljanjem ali drugaθnim zdruΎevanjem «nizov» , tako da so srediΉθa oddajanih svetlobnih snopov vzporedna.

Opomba 1: Toθka 6A005.b vkljuθuje polprevodniΉke «laserje» z optiθnimi izhodnimi konektorji (npr. jeziθki iz optiθnih vlaken).

Opomba 2: Nadzorni status polprevodniΉkih «laserjev» , izdelanih posebej za drugo opremo, je doloθen z nadzornim statusom druge opreme.

c. trdni «laserji» :

1. «nastavljeni» «laserji» , ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

Opomba: Toθka 6A005.c.1 vkljuθuje titan-safirske (Ti: Al2O3), tulij - YAGove (Tm: YAG), tulij - YSGG (Tm: YSGG), aleksandritske (Cr: BeAl2O4) in barvne «laserje» .

a. izhodno valovno dolΎino manj kakor 600 nm in katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. izhodno energijo veθ kakor 50 mJ na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 1 W; ali

2. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 1 W;

b. izhodno valovno dolΎino 600 nm ali veθ, vendar najveθ 1400 nm, in imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. izhodno energijo veθ kakor 1 J na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 20 W; ali

2. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 20 W; ali

c. izhodno valovno dolΎino veθjo od 1400 nm in katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. izhodno energijo veθ kakor 50 mJ na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 1 W; ali

2. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 1 W;

2. «nenastavljivi» «laserji» :

Opomba: Toθka 6A005.c.2 vkljuθuje trdne «laserje» s tranzicijo atomov.

a. «laserji» z neodijevim steklom:

1. «laserji s preklopom Q» , ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. izhodno energijo veθ kakor 20 J, vendar najveθ 50 J na impulz, in povpreθno izhodno moθ veθ kakor 10 W; ali

b. izhodno energijo veθjo od 50 J na impulz;

2. «laserji brez preklopa Q» , ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. izhodno energijo veθ kakor 50 J, vendar najveθ 100 J na impulz, in povpreθno izhodno moθ veθ kakor 20 W; ali

b. izhodno energijo veθjo od 100 J na impulz;

b. neodijevi (razen stekla) «laserji» , ki imajo izhodno valovno dolΎino veθ kakor 1000 nm, vendar najveθ 1100 nm:

NAPOTILO: Glede neodijevih (razen stekla) «laserjev» , ki imajo izhodno valovno dolΎino manj kakor 1000 ali veθ kakor 1100 nm, glej toθko 6A005.c.2.c.

1. «laserji s preklopom Q» z impulznim vzbujanjem, «trajanjem pulza» manj kakor 1 ns, in ki imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. z «maksimalno moθjo» veθ kakor 5 GW;

b. povpreθno izhodno moθ veθ kakor 10 W; ali

c. impulzno energijo veθ kakor 0,1 J;

2. «laserji s preklopom Q» z impulznim vzbujanjem, s «trajanjem impulza» veθ kakor 1 ns, in ki imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. posamezen transverzalni naθin izhoda z:

1. «maksimalno moθjo» veθ kakor 100 MW; ali

2. povpreθno izhodno moθ veθ kakor 20 W; ali

3. impulzno energijo veθ kakor 2 J; ali

b. veθtransverzalni naθin izhoda z:

1. «maksimalno moθjo» veθ kakor 400 MW;

2. povpreθno izhodno moθjo veθ kakor 2 kW; ali

3. impulzno energijo veθ kakor 2 J;

3. «laserji brez preklopa Q» z impulznim vzbujanjem s:

a. posamezen transverzalni naθin izhoda z:

1. «maksimalno moθjo» veθ kakor 500 kW; ali

2. povpreθno izhodno moθ veθ kakor 150 W; ali

b. veθtransverzalni naθin izhoda z:

1. «maksimalno moθjo» veθ kakor 1 MW; ali

2. povpreθno izhodno moθjo veθ kakor 2 kW;

4. neprekinjeno vzbujani «laserji» s:

a. posameznim transverzalnim naθinom izhoda z:

1. «maksimalno moθjo» veθ kakor 500 kW; ali

2. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 150 W; ali

b. veθtransverzalnim naθinom izhoda z:

1. «maksimalno moθjo» veθ kakor 1 MW; ali

2. povpreθno ali CW izhodno moθjo veθ kakor 2 kW;

c. drugi «nenastavljivi» «laserji» s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. valovno dolΎino manj kakor 150 nm in katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. izhodno energijo veθ kakor 50 mJ na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 1 W; ali

b. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 1 W;

2. valovno dolΎino 150 nm ali veθ, vendar najveθ 800 nm, in imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. izhodno energijo veθ kakor 1,5 J na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 30 W; ali

b. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 30 W;

3. valovno dolΎino nad 800 nm, vendar najveθ 1400 nm,:

a. «laserji s preklopom Q» , ki imajo:

1. izhodno energijo veθ kakor 0,5 J na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 50 W; ali

2. povpreθno izhodno moθ veθ kakor:

a. 10 W za «laserje» s posameznim transverzalnim naθinom;

b. 30 W za «laserje» z veθtransverzalnim naθinom;

b. «laserji brez preklopa Q» , ki imajo:

1. izhodno energijo veθ kakor 2 J na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 50 W; ali

2. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 50 W; ali

4. valovno dolΎino veθ kakor 1400 nm in katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. izhodno energijo veθ kakor 100 mJ na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 1 W; ali

b. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 1 W;

d. barvni in drugi tekoθinski «laserji» s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. valovno dolΎino manj kakor 150 nm in:

a. izhodno energijo veθ kakor 50 mJ na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 1 W; ali

b. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 1 W;

2. valovno dolΎino 150 nm ali veθ, vendar najveθ 800 nm, in imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. izhodno energijo veθ kakor 1,5 J na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 20 W;

b. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 20 W; ali

c. oscilator posamiθnih longitudinalnih impulzov s povpreθno izhodno moθjo veθ kakor 1 W in s hitrostjo ponavljanja nad 1 kHz, θe je «trajanje impulza» krajΉe od 100 ns;

3. valovno dolΎino veθ kakor 800 nm, vendar najveθ 1400 nm, in katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. izhodno energijo veθ kakor 0,5 J na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 10 W; ali

b. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 10 W; ali

4. valovno dolΎino veθ kakor 1400 nm in katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. izhodno energijo veθ kakor 100 mJ na impulz in «maksimalno moθ» impulza veθ kakor 1 W; ali

b. povpreθno ali CW izhodno moθ veθ kakor 1 W;

e. sestavni deli:

1. zrcala, hlajena z «aktivnim hlajenjem» ali s hlajenim toplovodom;

Tehniθna opomba:

«Aktivno hlajenje» je tehnika ohlajevanja optiθnih komponent z uporabo tekoθin pod povrΉino optiθnih komponent (navadno manj kakor 1 mm pod povrΉino) za odvajanje toplote.

2. optiθna zrcala ali prenosniΉke ali delno prenosniΉke optiθne ali elektrooptiθne komponente, izdelane posebej za uporabo z nadzorovanimi «laserji» ;

f. optiθna oprema:

NAPOTILO: Za optiθne elemente s souporabniΉko odprtino, ki lahko delujejo v napravah z «visokozmogljivostnimi laserji» ( «SHPL» ), glej Sezname vojaΉkega blaga.

1. oprema za dinamiθno merjenje θelnega vala (faze) z zmoΎnostjo kartografiranja najmanj 50 poloΎajev θelnega vala Ύarka, ki ima katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. hitrost slikanja 100 Hz ali veθ in razloθljivost faze najmanj 5 % valovne dolΎine Ύarka; ali

b. hitrost slikanja 1000 Hz ali veθ in razloθljivost faze najmanj 20 % valovne dolΎine Ύarka;

2. «laserska» diagnostiθna oprema z zmoΎnostjo merjenja napak kotnega usmerjenega Ύarka sistemov «SHPL» , ki so enake 10 >ISO_7>μ>ISO_2>rad ali manjΉe;

3. optiθna oprema in komponente, izdelane posebej za sistem faznih nizov «SHPL» za koherentne kombinacije Ύarkov, katerih natanθnost je lambda/10 pri doloθeni valovni dolΎini ali 0,1 >ISO_7>μ>ISO_2>m, kar je manjΉe;

4. projekcijski teleskopi, izdelani posebej za uporabo s sistemi «SHPL» .

6A006 «Magnetometri» , «magnetni gradiometri» , «lastni magnetni gradiometri» in kompenzacijski sistemi ter posebej izdelane komponente zanje:

Opomba: Toθka 6A006 ne ureja instrumentov, izdelanih posebej za biomagnetna merjenja za potrebe medicinske diagnostike.

a. «Magnetometri» , ki uporabljajo «superprevodnike» , «tehnologijo» optiθnega θrpanja, jedrske precesije (proton/Overhauser) ali triosno pretoθno «tehnologijo» s «Ήumnim nivojem» (obθutljivostjo), niΎjim (boljΉim) od 0,05 nT rms na kvadratni koren Hz;

b. «magnetometri» z indukcijsko tuljavo, katerih «Ήumni nivo» (obθutljivost) je niΎji (boljΉi) od

1. 0,05 nT rms/kvadratni koren Hz pri frekvencah manj kakor 1 Hz;

2. 1 Χ 10-3 nT rms/kvadratni koren Hz pri frekvencah 1 Hz ali veθ, vendar najveθ 10 Hz; ali

3. 1 Χ 10-4 nT rms/kvadratni koren Hz pri frekvencah veθ kakor 10 Hz;

c. «magnetometri» z optiθnimi vlakni, katerih «Ήumni nivo» (obθutljivost) je niΎji (boljΉi) od 1 nT rms na kvadratni koren Hz;

d. «magnetni gradiometri» , ki uporabljajo veθkratne «magnetometre» iz toθk 6A006.a, 6A006.b ali 6A006.c;

e. «lastni magnetni gradiometri» z optiθnimi vlakni, katerih «Ήumni nivo» (obθutljivost) je niΎji (boljΉi) od 0,3 nT/m rms na kvadratni koren Hz;

f. «lastni magnetni gradiometri» , ki ne uporabljajo «tehnologije» optiθnih vlaken in imajo «Ήumni nivo» (obθutljivost) magnetnega polja niΎji (boljΉi) od 0,015 nT/m rms na kvadratni koren Hz;

g. magnetni kompenzacijski sistemi za magnetne senzorje, izdelani za delovanje na premiθnih ploΉθadih;

h. «superprevodniΉki» elektromagnetni senzorji, ki vsebujejo komponente, izdelane iz «superprevodniΉkih» materialov in imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. vsaj eden od njihovih «superprevodniΉkih» sestavnih delov je izdelan za delovanje pri temperaturah pod «kritiθno temperaturo» (vkljuθno z napravami na Josephsonov efekt ali superprevodnimi napravami za merjenje kvantne interference (SQUID));

2. so izdelane za zaznavanje sprememb elektromagnetnega polja pri frekvencah 1 kHz ali manj; in

3. imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. imajo tankoplastne SQUID-e z najmanjΉo stranico manj kakor 2 >ISO_7>μ>ISO_2>m in povezana vhodna in izhodna sklopna vezja;

b. izdelane so za delovanje s hitrostjo spremembe izhodne napetosti magnetnega polja veθ kakor 1 Χ 106 kvantov magnetnega pretoka na sekundo;

c. izdelane so za delovanje v Zemljinem magnetnem polju brez magnetnega Ήθita; ali

d. imajo temperaturni koeficient manj (manjΉi) od 0,1 kvanta magnetnega pretoka/K.

6A007 Gravimetri in gravitacijski gradiometri:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 6A107.

a. Gravimetri, izdelani ali prirejeni za talno uporabo s statiθno natanθnostjo manj (boljΉo) kakor 10 >ISO_7>μ>ISO_2>gal;

Opomba: Toθka 6A007.a ne ureja talnih gravimetrov s kvarθnimi elementi (Worden).

b. gravimetri za premiθne ploΉθadi z vsemi naslednjimi znaθilnostmi:

1. s statiθno natanθnostjo manj (boljΉo) kakor 0,7 mgal; in

2. z operativno natanθnostjo manj (boljΉo) kakor 0,7 mgal s θasom umirjanja manj kakor 2 minuti pri kateri koli kombinaciji spremljajoθih korelacijskih kompenzacij in gibalnih vplivov;

c. gravitacijski gradiometri.

6A008 Radarski sistemi, oprema in naprave, ki imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti, in posebej zanje izdelane komponente:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 6A108.

Opomba: Toθka 6A008 ne ureja:

a. radarjev za sekundarni nadzor (SSR);

b. avtomobilskih radarjev za prepreθevanje trθenja;

c. prikazovalnikov ali monitorjev za nadzor zraθnega prometa (ATC), ki nimajo veθ kakor 12 razloθevalnih elementov na mm;

d. meteoroloΉkih (vremenskih) radarjev.

a. Delujejo na frekvencah od 40 GHz do 230 GHz in imajo povpreθno izhodno moθ veθ kakor 100 mW;

b. imajo nastavljivo pasovno Ήirino za veθ kakor ± 6,25 % «osrednje delovne frekvence» ;

Tehniθna opomba:

«Osrednja delovna frekvenca» je enaka polovici vsote najviΉjih in najniΎjih navedenih delovnih frekvenc.

c. imajo zmoΎnost hkratnega delovanja na veθ kakor dveh nosilnih frekvencah;

d. imajo zmoΎnost delovanja kot sintetiθno odprtinski radar (SAR), nasprotno sintetiθno odprtinski radar (ISAR) ali zraθni stranski radar (SLAR);

e. vsebujejo «elektronsko krmiljeni fazni antenski niz» ;

f. so zmoΎni iskanja viΉine nesodelujoθih ciljev;

Opomba: Toθka 6A008.f ne ureja opreme radarja za natanθno pribliΎevanje (PAR), ki izpolnjuje standarde ICAO.

g. so posebej izdelani za uporabo v zraku (vgrajeni v balone ali letala) in z Dopplerjevo «obdelavo podatkov» za odkrivanje premiθnih ciljev;

h. z uporabo obdelave radarskih signalov s:

1. tehnikami «Ήirjenja radarskega spektra» ; ali

2. tehnikami «agilnosti radarskih frekvenc» ;

i. omogoθajo talno delovanje z najveθjim moΎnim «opravilnim obsegom» , ki presega 185 km;

Opomba: Toθka 6A008.i ne ureja:

a. radarjev za nadzor ribolovnih obmoθij;

b. zemeljske radarske opreme, izdelane posebej za nadzor zraθnega prometa, θe so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. ima maksimalni «opravilni obseg» 500 km ali manj;

2. je nastavljen tako, da je mogoθe radarske ciljne podatke prenaΉati samo enosmerno od poloΎaja radarja do enega ali veθ centrov za nadzor zraθnega prometa;

3. nima moΎnosti daljinskega upravljanja stopnje radarskega skeniranja iz centra za nadzor zraθnega prometa; in

4. mora biti trajno nameΉθen;

c. radarjev za sledenje vremenskim balonom.

j. so «laserski» radarji ali oprema za zaznavanje in doloθevanje svetlobe (LIDAR), s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. so «primerni za vesolje» ; ali

2. uporablja heterodinske ali homodinske tehnike odkrivanja in ima kotno loθljivost manj (boljΉo) kakor 20 >ISO_7>μ>ISO_2>rad (mikroradianov);

Opomba: Toθka 6A008.j ne ureja opreme LIDAR, ki je posebej izdelana za zemljemerstvo ali za meteoroloΉka opazovanja.

k. ima podsistem za «obdelavo signalov» , ki uporablja «kompresijo impulzov» , in kar koli od naslednjega:

1. stopnjo «kompresije impulza» veθ kakor 150; ali

2. Ήirino impulza manj kakor 200 ns; ali

l. ima podsisteme za obdelavo podatkov, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. «avtomatsko iskanje cilja» , ki ob kakrΉni koli rotaciji antene daje predvideni poloΎaj cilja v θasu pred naslednjim prehodom antenskega Ύarka;

Opomba: Toθka 6A008.l.1 ne ureja zmoΎnosti konfliktnega alarma sistemov za nadzor zraθnega prometa ali pomorskih ali luΉkih radarjev.

2. izraθunavanje hitrosti cilja na podlagi primarnega radarja z neperiodiθnimi (spremenljivimi) skenirnimi hitrostmi;

3. obdelavo avtomatskega prepoznavanja oblik (ekstrakcija oblik) in primerjavo z bazami podatkov o znaθilnostih (oblike valov ali podobe) za identifikacijo ali razvrΉθanje ciljev; ali

4. superpozicijo in korelacijo ali zdruΎevanje podatkov o cilju iz dveh ali veθ «geografsko razprΉenih» in «medsebojno povezanih radarskih senzorjev» za poveθavo ali razloθevanje ciljev.

Opomba: Toθka 6A008.l.4 ne ureja nadzornih sistemov, opreme in naprav, ki se uporabljajo za nadzor pomorskega prometa.

6A102 «Detektorji» , odporni proti sevanju, razen tistih iz toθke 6A002, posebej izdelani ali prirejeni za zaΉθito pred jedrskimi uθinki (npr. elektromagnetnimi impulzi (EMP), rentgenskimi Ύarki, kombiniranim uθinkom udarnih valov in toplote), ki se uporabljajo v «projektilih» in so izdelani ali prirejeni tako, da vzdrΎijo stopnje sevanja, ki ustrezajo skupni dozi sevanja 5 Χ 105 radov (silicij) ali jo presegajo.

Tehniθna opomba:

V toθki 6A102 je «detektor» , opredeljen kot mehanska, elektriθna, optiθna ali kemiθna naprava, ki avtomatsko prepoznava in zapiΉe ali pa zazna pojave, kakor so na primer sprememba pritiska ali temperature v okolju, elektriθni ali elektromagnetni signal ali sevanje iz radioaktivnega materiala. To vkljuθuje naprave, ki zaznavajo z enkratno operacijo ali napako.

6A107 Gravimetri ali komponente zanje in gravitacijski gradiometri:

a. gravimetri, razen tistih iz toθke 6A007.b, izdelani ali prirejeni za uporabo v zraku ali v pomorstvu, s statiθno in operativno natanθnostjo 7 Χ 10-6 m/s2 (0,7 miligala) ali manj (boljΉo) in ki imajo zmoΎnost registracije v θasu 2 minuti ali manj;

b. komponente, izdelane posebej za gravimetre iz toθke 6A007.b ali 6A107.a in za gravitacijske gradiometre iz toθke 6A007.c.

6A108 Radarski sistemi in sistemi za slednje, razen tistih iz toθke 6A008:

a. radarski sistemi in sistemi laserskih radarjev, izdelani ali prirejeni posebej za uporabo v nosilnih raketah iz toθke 9A004 ali sondirnih raketah iz toθke 9A104;

Opomba: Toθka 6A108.a vkljuθuje naslednje:

a. opremo za kartiranje obrisov ozemlja;

b. opremo za slikovne senzorje;

c. opremo za kartiranje in korelacijo zemljiΉθ (digitalno in analogno);

d. opremo za Dopplerjev navigacijski radar;

b. sistemi za natanθno sledenje, uporabni v «projektilih» :

1. sistemi za sledenje, ki uporabljajo kodnega prevajalca v povezavi bodisi z znaθilnostmi povrΉja ali zraka bodisi v povezavi s sistemi navigacijskih satelitov in katerih namen so realnoθasovne meritve poloΎaja in hitrosti med letom;

2. radarji za merjenje razdalj, vkljuθno s pripadajoθimi optiθnimi/infrardeθimi sledilci, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

a. kotno loθljivost boljΉo od treh miliradianov (0,5 mils);

b. doseg 30 km ali veθ z loθljivostjo obsega, boljΉo od 10 m rms;

c. loθljivost hitrosti boljΉo od 3 m/s.

Tehniθna opomba:

V toθki 6A108.b «projektil» pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg preko 300 km.

6A202 FotopomnoΎevalne elektronke, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

a. povrΉino fotokatode veθjo od 20 cm2; in

b. vzponski θas impulza anode manj kakor 1 ns.

6A203 Kamere in komponente, razen tistih iz toθke 6A003:

a. Mehanske kamere z vrtljivim zrcalom in posebej zanje izdelani sestavni deli:

1. slikovne kamere, ki imajo hitrost snemanja nad 225000 posameznih slik na sekundo;

2. «streak» kamere, ki imajo hitrost zapisa nad 0,5 mm na mikrosekundo;

Opomba: V toθki 6A203.a sestavni deli takΉnih kamer vkljuθujejo tudi elektroniko za sinhronizacijo in sklope rotorjev, ki so sestavljeni iz turbin, zrcal in leΎajev.

b. elektronske «streak» kamere, elektronske slikovne kamere, elektronke in oprema:

1. elektronske «streak» kamere s θasovno loθljivostjo 50 ns ali manj;

2. «streak» elektronke za kamere iz toθke 6A203.b.1;

3. elektronske (ali z elektronskim zaklopom) slikovne kamere, pri katerih je θas osvetlitve slik 50 ns ali manj;

4. slikovne elektronke in polprevodniΉke slikovne naprave za uporabo v kamerah iz toθke 6A203.b.3:

a. elektronke za ojaθenje slike na majhni razdalji, ki imajo fotokatodo s prozorno prevodno oblogo, da zmanjΉajo povrΉinski upor fotokatode;

b. elektronke za ojaθenje z uporabo silicijevega logiθnega sklopa (SIT), pri katerih hitri sistem zagotavlja prehod fotoelektronov iz fotokatode, preden ti doseΎejo ploΉθo SIT;

c. elektrooptiθni zaklopi Kerrove ali Pockelsove celice;

d. druge slikovne elektronke in polprevodniΉke slikovne naprave, ki imajo θas osvetlitve slik 50 ns ali manj in so posebej izdelane za kamere iz toθke 6A203.b.3;

c. TV kamere in posebej izdelane leθe, ki se v njih uporabljajo, posebej izdelane ali prilagojene na sevanje, tako da so sposobne delovanja pri dozah nad 50 Χ 103 Gy (silicij) (5 Χ 106 radov (silicij)), ne da bi priΉlo do tehniθnih napak.

Tehniθna opomba:

Izraz Gy (silicij) se nanaΉa na sevalno energijo v J/kg, ki jo absorbira nezaΉθiteni vzorec silicija, izpostavljen ionizirajoθemu sevanju.

6A205 «Laserji» , «laserski» ojaθevalniki in oscilatorji, razen tistih iz toθk 0B001.g.5, 0B001.h.6 in 6A005:

a. «laserji» z ioni argona, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. delujejo na valovnih dolΎinah med 400 nm in 515 m; in

2. njihova povpreθna izhodna moθ je veθja od 40 W;

b. oscilatorji z enonastavljivim impulznim naθinom, ki uporabljajo laser z barvilom kot aktivnim sredstvom in imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. delujejo na valovnih dolΎinah med 300 nm in 800 nm;

2. njihova povpreθna izhodna moθ je veθja od 1 W;

3. imajo korak ponovitve nad 1 kHz; in

4. njihova impulzna Ήirina je manjΉa od 100 ns;

c. ojaθevalniki in oscilatorji z nastavljivim impulznim naθinom, ki uporabljajo laser z barvilom kot aktivnim sredstvom in imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. delujejo na valovnih dolΎinah med 300 nm in 800 nm;

2. njihova povpreθna izhodna moθ je veθja od 30 W;

3. imajo korak ponovitve nad 1 kHz; in

4. njihova impulzna Ήirina je manjΉa od 100 ns;

Opomba: Toθka 6A205.c ne ureja oscilatorjev, ki delujejo le v enem naθinu.

d. impulzni «laserji» z ogljikovim dioksidom, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. delujejo na valovnih dolΎinah med 9000 nm in 11000 nm;

2. imajo korak ponovitve nad 250 Hz;

3. njihova povpreθna izhodna moθ je veθja od 500 W; in

4. njihova impulzna Ήirina je manjΉa od 200 ns;

e. paravodikovi Ramanovi preklopniki, ki so izdelani za delovanje pri izhodni valovni dolΎini 16 mikrometrov in imajo korak ponovitve nad 250 Hz;

f. «laserji» z impulznim vzbujanjem s preklopom Q z neodimom (razen stekla), ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. izhodna valovna dolΎina je veθja od 1000 nm, vendar ne presega 1100 nm;

2. trajanje impulza je enako ali veθje od 1 ns; in

3. imajo veθkanalni transverzalni izhod s povpreθno izhodno moθjo veθ kakor 50 W.

6A225 Interferometri za merjenje hitrosti, veθje od 1 km/s v θasovnih intervalih, krajΉih od 10 mikrosekund.

Opomba: Toθka 6A225 vkljuθuje interferometre, kakor so VISAR (Velocity interferometer systems for any reflector) in DLI (Doppler laser interferometer).

6A226 Tlaθni senzorji:

a. manganinovi merilniki za tlake nad 10 GPa;

b. kvarθni tlaθni pretvorniki za tlake nad 10 GPa.

6B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

6B004 Optiθna oprema:

a. oprema za merjenje absolutne odbojnosti z natanθnostjo ± 0,1 % odbojne vrednosti;

b. oprema, razen opreme za merjenje povrΉinske optiθne razprΉenosti, z nezakrito odprtino, veθjo od 10 cm, izdelana posebej za brezkontaktno optiθno primerjalno meritev neravninskih oblik optiθnih povrΉin (obrisov) z natanθnostjo 2 nm ali manj (boljΉo) v razmerju do Ύelenega obrisa.

Opomba: Toθka 6B004 ne ureja mikroskopov.

6B007 Oprema za izdelavo, usklajevanje in kalibriranje gravimetrov na zemeljski povrΉini s statiθno natanθnostjo, boljΉo od 0,1 miligala.

6B008 Sistemi za meritve preseka impulznega radarja, ki imajo Ήirino prenesenega impulza 100 ns ali manj, in posebej zanje izdelane komponente.

NAPOTILO: GLEJ TUDI 6B108.

6B108 Sistemi, razen tistih iz toθke 6B008, izdelani posebej za meritve radarskega preseka, ki se uporabljajo v «projektilih» in njihovih podsistemih.

6C Materiali

6C002 Materiali za optiθne senzorje:

a. naravni telur (Te) θistote 99,9995 % ali veθ;

b. posamiθni kristali (vkljuθno z epitaksialnimi rezinami) naslednjih materialov:

1. kadmijev cink telurid (CdZnTe) z vsebnostjo cinka manj kakor 6 % «molske frakcije» ;

2. kadmijev telurid (CdTe) katere koli θistote; ali

3. Ύivosrebrov kadmijev telurid (HgCdTe) katere koli θistote.

Tehniθna opomba:

«Molska frakcija» je razmerje med moli ZnTe in vsoto molov CdTe in ZnTe v kristalu.

6C004 Optiθni materiali:

a. «polproizvedene podlage» cinkovega selenida (ZnSe) in cinkovega sulfida (ZnS), izdelane s postopkom kemiθnega naparjevanja, s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. s prostornino, veθjo od 100 cm3; ali

2. s premerom, veθjim od 80 mm in debelino 20 mm ali veθ;

b. kosi naslednjih elektrooptiθnih materialov:

1. kalijev titanil-arzenat (KTA);

2. srebro-galijev selenid (AgGaSe2 );

3. talij-arzenov selenid (Tl3 AsSe3 , znan tudi kot TAS);

c. nelinearni optiθni materiali, ki imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. obθutljivost tretjega reda (chi 3) 10-6m2/V2 ali veθ; in

2. odzivni θas krajΉi od 1 ms;

d. «polproizvedene podlage» z nanosi iz silicijevega karbida ali berilijevega berilija (Be/Be), katerih premer ali dolΎina glavne osi presega 300 mm;

e. steklo, vkljuθno s kremenovim steklom, fosfatnim steklom, fluorofosfatnim steklom, cirkonijevim fluoridom (ZrF4 ) in hafnijevim fluoridom (HfF4 ), z vsemi naslednjimi znaθilnostmi:

1. koncentracijo hidroksilnih ionov (OH-), manjΉo od 5 ppm;

2. integrirano kovinsko, θistoto manjΉo od 1 ppm; in

3. visoko homogenostjo (indeks refrakcijske spremembe), manjΉo od 5 Χ 10-6,

f. sintetiθno proizvedeni diamantni materialni z absorpcijo manj kakor 10-5 cm-1 pri valovnih dolΎinah nad 200 nm, vendar ne veθ kakor 14000 nm;

6C005 Materiali za «laserje» , s sintetiθnimi kristali v nedokonθani obliki:

a. s titanijem dopirani safir;

b. aleksandrit.

6D Programska oprema

6D001 «Programska oprema» , izdelana posebej za «razvoj» ali «proizvodnjo» opreme iz toθk 6A004, 6A005, 6A008 ali 6B008.

6D002 «Programska oprema» , izdelana posebej za «uporabo» opreme iz toθk 6A002.b, 6A008 ali 6B008.

6D003 Druga «programska oprema» :

a. 1. «programska oprema» , izdelana posebej za oblikovanje zvoθnega snopa pri «realnoθasovni obdelavi» akustiθnih podatkov za pasivni sprejem pri uporabi vleθenih zaporedij akustiθnih hidrofonov;

2. «izvorna koda» za «realnoθasovno obdelavo» akustiθnih podatkov za pasivni sprejem z uporabo vleθenih zaporedij akustiθnih hidrofonov;

3. «programska oprema» , izdelana posebej za oblikovanje zvoθnega snopa pri «realnoθasovni obdelavi» akustiθnih podatkov za pasivni sprejem z uporabo talnih ali obalnih kabelskih sistemov;

4. «izvorna koda» za «realnoθasovno obdelavo» akustiθnih podatkov za pasivni sprejem z uporabo talnih ali obalnih kabelskih sistemov;

b. 1. «programska oprema» , izdelana posebej za sisteme za magnetno kompenzacijo za magnetne senzorje, izdelane za delovanje na premiθnih ploΉθadih;

2. «programska oprema» , izdelana posebej za odkrivanje magnetnih anomalij na premiθnih ploΉθadih;

c. «programska oprema» , izdelana posebej za izvajanje popravkov zaradi vpliva gibanja pri gravimetrih ali gravitacijskih gradiometrih;

d. 1. aplikacije «programske opreme» za potrebe nadzora zraθnega prometa, ki so nameΉθene na raθunalnikih za sploΉno uporabo v centrih za nadzor zraθnega prometa in ki imajo naslednje zmoΎnosti:

a. obdelava in prikazovanja veθ kakor 150 simultanih «sistemskih sledi» ; ali

b. sprejem podatkov o radarskem cilju iz veθ kakor Ήtirih glavnih radarjev;

2. «programska oprema » za oblikovanje ali «proizvodnjo» kupol radarskih anten, ki:

a. so izdelane posebej za zaΉθito «elektronsko vodljivega faznega antenskega niza» iz toθke 6A008.e; in

b. dajejo antenski vzorec s «povpreθno stransko stopnjo» veθ kakor 40 dB pod maksimalno vrednostjo glavnega snopa.

Tehniθna opomba:

«Povpreθna stranska stopnja» iz toθke 6D003.d.2.b se meri prek celotnega niza, razen kotne povrΉine glavnega Ύarka in prvih dveh stranic na vsaki strani glavnega snopa.

6D102 «Programska oprema» , posebej izdelana ali prirejena za «uporabo» opreme iz toθke 6A108.

6D103 «Programska oprema» za obdelavo posnetih podatkov po poletu in ki omogoθa doloθanje poloΎaja letala na celotni poti poleta, posebej izdelana ali prirejena za «projektile» .

Tehniθna opomba:

V toθki 6D103 «projektil» pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg preko 300 km.

6E Tehnologija

6E001 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» opreme, materialov ali «programske opreme» iz toθk 6A, 6B, 6C ali 6D.

6E002 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «proizvodnjo» opreme ali materialov iz toθk 6A, 6B ali 6C.

6E003 Druga «tehnologija» :

a. 1. «tehnologija» prevlekanja in obdelave optiθnih povrΉin do enotne stopnje 99,5 % ali veθ pri optiθnih prevlekah premera ali dolΎine glavne osi 500 mm ali veθ in celotno izgubo (absorpcija in razprΉevanje) manj kakor 5 Χ 10-3;

NAPOTILO: Glej tudi toθko 2E003.f.

2. «tehnologija» , ki uporablja tehniko enotoθkovnega bruΉenja diamantov, katere namen je oblikovanje povrΉine s konθno natanθnostjo, boljΉo od 10 nm rms na neravni povrΉini, katere ploΉθina je veθja od 0,5 m2;

b. «tehnologija» , «potrebna» za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» posebej izdelanih diagnostiθnih instrumentov ali ciljev za potrebe testiranja «SHPL» ali za potrebe testiranja ali vrednotenja materialov, oΎarθenih s Ύarki «SHPL» ;

c. «tehnologija» , «potrebna» za «razvoj» ali «proizvodnjo» ne-triosnih pretoθnih «magnetometrov» ali sistemov ne-triosnih pretoθnih «magnetometrov» , ki imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. «Ήumni nivo» manjΉi kakor 0,05 nT rms na kvadratni koren Hz pri frekvencah manj kakor 1 Hz; ali

2. «Ήumni nivo» manjΉi kakor 1 Χ 10-3 nT rms na kvadratni koren Hz pri frekvencah Hz ali veθ.

6E101 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «uporabo» opreme ali «programske opreme» iz toθk 6A002, 6A007.b in c, 6A008, 6A102, 6A107, 6A108, 6B108, 6D102 ali 6D103.

Opomba: Toθka 6E101 doloθa «tehnologijo» za opremo iz toθke 6A008 le, θe je namenjena za naprave za uporabo v zraku in θe je uporabna v «projektilih» .

6E201 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «uporabo» opreme iz toθk 6A003, 6A005.a.1.c, 6A005.a.2.a, 6A005.c.1.b, 6A005.c.2.c.2, 6A005.c.2.d.2.b, 6A202, 6A203, 6A205, 6A225 ali 6A226.

SKUPINA 7

NAVIGACIJA IN LETALSKA ELEKTRONIKA

7A Sistemi, oprema in komponente

NAPOTILO: Glede avtomatskih pilotov za podvodna vozila glej Skupino 8.

Glede radarjev glej Skupino 6.

7A001 Linearni merilci pospeΉka, izdelani za uporabo v inercialnih navigacijskih sistemih ali sistemih za vodenje, ki imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti, in posebej izdelane komponente zanje:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 7A101. Glede kotnih ali rotacijskih merilcev pospeΉka glej 7A002.

a. «stabilnost» «prednapetosti» manj (boljΉa) kakor 130 mikro g glede na stalno kalibrirno vrednost v θasu enega leta;

b. «stabilnost» «faktorja lestvice» manj (boljΉa) kakor 130 mikro g glede na stalno kalibrirno vrednost v θasu enega leta; ali

c. namenjeni so za delovanje pri linearnih pospeΉkih veθ kakor 100 g.

7A002 iroskopi, kotni ali rotacijski merilci pospeΉka, ki imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti, in posebej zanje izdelane komponente:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 7A102.

a. «stabilnost» «stopnje zdrsa z delovne toθke» , merjena v 1 g okolja v θasu treh mesecev, z upoΉtevanjem stalne kalibrirne vrednosti:

1. manj (boljΉa) kakor 0,1 ° na uro, kadar so namenjeni za delovanje pri linearnem pospeΉku pod 10 g; ali

2. manj (boljΉa) kakor 0,5 ° na uro, kadar so namenjeni za delovanje pri linearnem pospeΉku med 10 g in vkljuθno 100 g; ali

b. namenjeni so za delovanje pri linearnih pospeΉkih veθ kakor 100 g.

7A003 Inercialni sistemi in naslednje posebej zanje izdelane komponente:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 7A103.

a. Inercialni navigacijski sistemi (INS) (s kardanskim obeΉenjem ali mostom) in inercialna oprema za «letala» , kopenska vozila, plovila (povrΉinska ali podvodna) ali «vesoljska plovila» , za lego, vodenje ali nadzor, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti, in posebej zanje izdelane komponente:

1. navigacijska napaka (prosta inercija) po normalni poravnavi znaΉa 0,8 morske milje na uro (nm/hr) «verjetne cirkularne napake» (CEP) ali manj (boljΉa); ali

2. namenjeni so za delovanje pri linearnih pospeΉkih veθ kakor 10 g;

b. Hibridni inercialni navigacijski sistemi integrirani z globalnimi satelitskimi navigacijskimi sistemi (GNSS) ali s sistemi «navigacije na podlagi podatkovnih baz» ( «DBRN» ) za lego, vodenje ali nadzor, po normalni poravnavi, ki imajo ob izgubi GNSS ali «DBRN» za θas do Ήtirih minut natanθnost navigacijskega poloΎaja INS manjΉo (boljΉo) od 10 metrov «verjetne cirkularne napake» (CEP).

c. Inercialna oprema za doloθanje azimuta, smeri ali severa, ki imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti, in posebej zanje izdelane komponente:

1. izdelana, da ima natanθnost doloθanja azimuta, smeri ali severa enako ali manjΉo (boljΉo) od 6 loθnih minut RMS na 45 stopinjah zemljepisne Ήirine; ali

2. izdelana, da ima neoperativno stopnjo Ήoka pri 900 g ali veθ v trajanju 1 milisekunde ali veθ.

Opomba 1: Parametri iz toθke 7A003.a. in 7A003.b. se uporabljajo v katerem koli od naslednjih okolij:

1. vhodna nakljuθna vibracija s celotno magnitudo 7,7 g rms v prve pol ure in celotno trajanje preizkusa eno uro ali eno uro in pol po osi v vsaki od treh navpiθnih osi, θe imajo nakljuθne vibracije naslednje znaθilnosti:

a. stalno gostoto spektralne moθi (PSD) 0,04 g2/Hz v frekvenθnem intervalu med 15 in 1000 Hz; in

b. duΉenje PSD s frekvenco od 0,04 g2/Hz do 0,01 g2/Hz v frekvenθnem intervalu od 1000 do 2000 Hz;

2. stopnja nagibanja in nihanja je enaka ali veθja od + 2,62 radiana/s (150 deg/s); ali

3. v skladu z nacionalnimi standardi enakovredna toθkama 1 in 2 zgoraj.

Opomba 2: Toθka 7A003 ne ureja inercialnih navigacijskih sistemov, ki so jih civilne oblasti «sodelujoθe drΎave» potrdile za uporabo na «civilnih letalih» .

Opomba 3: Toθka 7A003.c.1 ne ureja teodolitskih sistemov, ki vkljuθujejo inercialno opremo, izdelanih za civilne meritvene namene.

Tehniθne opombe:

1. 7A003.b. se nanaΉa na sisteme, ki imajo INS in druga neodvisna navigacijska pomagala vgrajene (integrirane) v eno enoto, s θimer se doseΎe boljΉe delovanje.

2. «Verjetna cirkularna napaka» (CEP) - pri normalni kroΎni porazdelitvi, polmer kroga, v katerem je bilo opravljenih 50 % posamiθnih meritev, ali polmer kroga, v katerem je verjetnost obstoja 50 %.

7A004 iro-astro kompasi in druge naprave, ki dajejo poloΎaj ali orientacijo z uporabo avtomatskega sledenja nebesnih teles ali satelitov in katerih azimutna natanθnost je enaka ali manjΉa od (boljΉa kakor) 5 kotnih sekund.

NAPOTILO: GLEJ TUDI 7A104.

7A005 Oprema za sprejem za sisteme za globalno satelitsko navigacijo (npr. GPS ali GLONASS) s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti in posebej zanjo izdelane komponente:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 7A105.

a. ki uporablja dekripcijo; ali

b. ima anteno, upravljano z uporabo niθle.

7A006 ViΉinomeri za uporabo v zraku, ki ne delujejo na frekvencah od 4,2 do vkljuθno 4,4 GHz in imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 7A106.

a. «upravljanje moθi» ; ali

b. uporablja modulacijo s premikom faze.

7A007 Oprema za iskanje smeri, ki deluje pri frekvencah nad 30 MHz in ki ima vse naslednje znaθilnosti, in posebej zanjo izdelane komponente:

a. «trenutno pasovno Ήirino» 1 MHz ali veθ;

b. vzporedno obdelavo veθ kakor 100 frekvenθnih kanalov; in

c. hitrost obdelave veθ kakor 1000 rezultatov iskanih smeri na sekundo in na frekvenθni kanal.

7A101 Merilci pospeΉka, razen tistih iz toθke 7A001, in posebej zanje izdelane komponente:

a. merilci pospeΉka s pragom 0,05 g ali manj ali napako linearnosti v mejah 0,25 % celotne skale ali oboje, ki so izdelani za uporabo v inercialnih navigacijskih sistemih ali sistemih za vodenje vseh vrst;

Opomba: Toθka 7A101.a ne doloθa merilcev pospeΉkov, ki so posebej izdelani in razviti kot MWD (Measurement While Drilling - merjenje med vrtanjem) senzorji za uporabo pri delu v jaΉkih.

b. merilci pospeΉkov z neprekinjenim delovanjem, izdelani za delovanje pri pospeΉkih, ki presegajo 100 g.

7A102 Vse vrste Ύiroskopov, razen tistih iz toθke 7A002, ki se uporabljajo v «projektilih» , katerih nazivna «stabilnost» «stopnja zdrsa z delovne toθke» znaΉa manj kakor 0,5 °/h (1 sigma ali rms) v okolju 1 g, in posebej zanje izdelane komponente.

7A103 Oprema in sistemi za meritve in navigacijo, razen tistih iz toθke 7A003, in posebej zanje izdelane komponente:

a. inercialna ali druga oprema, ki uporablja merilce pospeΉka iz toθk 7A001 ali 7A101 ali Ύiroskope iz toθk 7A002 ali 7A102, in sistemi, ki vsebujejo takΉno opremo;

Opomba: Toθka 7A103.a ne doloθa opreme, ki vsebuje merilce pospeΉka iz toθke 7A001, θe so posebej prirejeni in razviti kot MWD (merjenje med vrtanjem) senzorji za uporabo pri delu v jaΉkih.

b. integrirani sistemi instrumentov za letenje, ki vkljuθujejo Ύirostabilizatorje ali avtomatske pilote, izdelane ali prirejene za uporabo v nosilnih raketah iz toθke 9A004, v zraθnih plovilih brez posadke iz toθke 9A012 ali sondirnih raketah iz toθke 9A104;

c. «integrirani navigacijski sistemi» , izdelani ali prilagojeni za nosilne rakete iz toθke 9A004, za zraθna plovila brez posadke iz toθke 9A012 ali sondirne rakete iz toθke 9A104, ki imajo lahko natanθnost navigacije 200 m CEP (Circle of Equal Probability) ali manj.

Tehniθna opomba:

Za «integrirani navigacijski sistem» je znaθilno, da je sestavljen iz naslednjih sestavnih delov:

1. inercialne merilne naprave (npr. referenθnega sistema za lego in smer, inercialne referenθne enote ali inercialnega navigacijskega sistema);

2. enega ali veθ zunanjih senzorjev za obθasno ali stalno osveΎevanje poloΎaja in/ali hitrosti skozi celoten polet (npr. satelitski navigacijski sprejemnik, radarski viΉinomer in/ali Dopplerjev radar); in

3. integracijske strojne in programske opreme.

7A104 iro-astro kompasi in druge naprave, razen tistih iz toθke 7A004, ki dajejo poloΎaj ali orientacijo z uporabo avtomatskega sledenja nebesnih teles ali satelitov, in posebej zanje izdelane komponente.

7A105 Oprema za sprejem za globalne satelitske navigacijske sisteme (GNSS; npr. GPS GLONASS ali Galileo), ki ima katerokoli od naslednjih znaθilnosti, in posebej zanjo izdelane komponente:

a. izdelana ali prirejena je za uporabo v nosilnih raketah iz toθke 9A004, v zraθnih plovilih brez posadke iz toθke 9A012 ali sondirnih raketah iz toθke 9A104; ali

b. izdelana ali prirejena je za uporabo v zraku in ima katerokoli od naslednjih znaθilnosti:

1. lahko daje navigacijske podatke pri hitrostih nad 600 m/s (1165 navtiθnih milj/uro);

2. za dostop do zavarovanih signalov/podatkov GNSS, uporablja dekripcijo, izdelano ali prilagojeno za vojaΉke ali vladne sluΎbe; ali

3. je posebej izdelana za izkoriΉθanje protimotilnih naprav (npr. antena, upravljana z uporabo niθle, ali elektronsko krmiljena antena) za delovanje v okolju aktivnih in pasivnih protiukrepov.

Opomba: 7A105.b.2. in 7A105.b.3. se ne nanaΉata na opremo, izdelano za sluΎenje komercialnim, civilnim ali Ύivljenjsko-varnostnim (npr. integriteta podatkov, varnost letenja) namenom GNSS.

7A106 ViΉinomeri, razen tistih iz toθke 7A006, radarskega tipa ali tipa laserskega radarja, izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz toθke 9A004 ali sondirnih raketah iz toθke 9A104.

7A115 Pasivni senzorji za doloθanje usmerjanja na doloθen elektromagnetni vir (oprema za iskanje smeri) ali na doloθeno znaθilnost terena, ki so izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz toθke 9A004 ali sondirnih raketah iz toθke 9A104.

Opomba: Toθka 7A115 zajema senzorje za naslednjo opremo:

a. opremo za kartiranje obrisov ozemlja;

b. oprema za slikovne senzorje (aktivne in pasivne);

c. oprema za pasivne interferometre.

7A116 Sistemi za krmarjenje leta in servo ventili, izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz toθke 9A004 ali sondirnih raketah iz toθke 9A104.

a. hidravliθni, mehanski, elektrooptiθni ali elektromehanski sistemi za krmarjenje leta (vkljuθno s krmarjenjem z uporabo raθunalnika);

b. oprema za stabilizacijo in krmiljenje lege v prostoru;

c. Servo ventili za krmarjenje leta, izdelani ali prirejeni za sisteme, navedene v 7A116.a. ali 7A116.b., in izdelani ali prirejeni za delovanje v tresoθem okolju z veθ kot 10 g rms znotraj celotnega frekvenθnega pasu med 20 Hz in 2 kHz.

7A117 «Krmilni sistemi» , uporabni v «projektilih» , z zmoΎnostjo doseganja sistemske natanθnosti 3,33 % ali manj obsega (npr. «CEP» 10 km ali manj v obsegu 300 km).

7B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

7B001 Oprema za testiranje, kalibracijo ali poravnavo, izdelana posebej za opremo iz toθke 7A.

Opomba: Toθka 7B001 ne ureja opreme za testiranje, kalibracijo ali poravnavo za 1. ali 2. stopnjo vzdrΎevanja.

Tehniθne opombe:

1. stopnja vzdrΎevanja I

Napaka enote za inercialno navigacijo se v letalu odkrije na podlagi znakov iz krmilne in prikazovalne enote (CDU) ali s statusom sporoθila iz ustreznega podsistema. Z upoΉtevanjem proizvajalθevih navodil je mogoθe lokalizirati razlog okvare na ravni zamenljive okvarjene enote (LRU). Nato operater odstrani to enoto in jo zamenja z rezervno.

2. stopnja vzdrΎevanja II

Okvarjena enota se poΉlje v popravilo v delavnico (proizvajalθevo ali v delavnico operaterja, ki je pooblaΉθen za II. stopnjo vzdrΎevanja). V delavnici se okvarjena enota testira na razne ustrezne naθine in tako ugotovi in lokalizira nadomestljiv modulski sklop (SRA), ki je povzroθil napako. Ta se odstrani in nadomesti z rezervnim. Okvarjeni modul (ali po moΎnosti celotna okvarjena enota) se poΉlje proizvajalcu.

NAPOTILO: Stopnja vzdrΎevanja II ne vkljuθuje odstranitve merilcev pospeΉka ali Ύirosenzorjev iz modula.

7B002 Oprema, posebej izdelana za oznaθevanje zrcal pri Ύiroskopih z obroθnim «laserjem» :

NAPOTILO: GLEJ TUDI 7B102.

a. merilci razprΉljivosti z merilno natanθnostjo 10 ppm ali manj (boljΉo);

b. merilci profilov z merilno natanθnostjo 0,5 nm (5 angstromov) ali manj (boljΉo).

7B003 Oprema, izdelana posebej za «proizvodnjo» opreme iz toθke 7A.

Opomba: Toθka 7B003 vkljuθuje:

a. testne postaje za nastavitev Ύiroskopov;

b. postaje za uravnoteΎenje dinamiθnih Ύiroskopov;

c. postaje za testiranje zagona in motorjev Ύiroskopov;

d. postaje za evakuacijo in polnjenje Ύiroskopov;

e. napeljavo centrifug za leΎaje Ύiroskopov;

f. postaje za nastavitev osi merilcev pospeΉka.

7B102 Reflektometri, izdelani posebej za oznaθevanje zrcal laserskih Ύiroskopov, katerih merilna natanθnost je 50 ppm ali manj (boljΉa).

7B103 «Proizvodne zmogljivosti» in «proizvodna oprema» :

a. «proizvodne zmogljivosti» , izdelane posebej za opremo iz toθke 7A117;

b. proizvodna oprema in druga oprema za testiranje, kalibracijo in poravnavo, razen tiste iz toθk od 7B001 do 7B003, ki je namenjena ali prirejena za uporabo z opremo iz toθke 7A.

7C Materiali

Jih ni.

7D Programska oprema

7D001 «Programska oprema» , posebej izdelana ali prirejena za «razvoj» ali «proizvodnjo» opreme iz toθke 7A ali 7B.

7D002 «Izvorna koda» za «uporabo» katere koli inercialne navigacijske opreme, skupaj z inercialno opremo, ki je ne urejata toθki 7A003 ali 7A004, ali referenθnih sistemov za lego in smer (AHRS).

Opomba: Toθka 7D002 ne ureja «izvorne kode» za «uporabo» AHRS s kardanskim obeΉenjem.

Tehniθna opomba:

AHRS se navadno razlikuje od inercialnih navigacijskih sistemov (INS), saj AHRS daje podatke o legi in smeri in navadno ne daje podatkov o pospeΉku, hitrosti in poloΎaju, ki so povezani s sistemi INS.

7D003 Druga «programska oprema» :

a. «programska oprema» , posebej izdelana ali prirejena za izboljΉanje operativnih lastnosti ali za zmanjΉanje sistemskih navigacijskih napak na stopnje, navedene v toθkah 7A003 ali 7A004;

b. «izvorna koda» hibridnih integriranih sistemov, ki izboljΉujejo operativne zmogljivosti ali zmanjΉujejo navigacijske napake sistemov na stopnjo iz toθke 7A003 z uporabo neprekinjenega kombiniranja inercialnih podatkov s katerim koli od naslednjih:

1. podatki o hitrosti Dopplerjevega radarja;

2. referenθnimi podatki sistemov za globalno satelitsko navigacijo (GPS ali GLONASS); ali

3. podatki iz sistemov «navigacije na podlagi podatkovnih baz» ( «DBRN» );

c. «izvorna koda» za integrirane sisteme letalske elektronike ali nalog, ki kombinirajo podatke senzorjev in izkoriΉθajo «ekspertne sisteme» ;

d. «izvorna koda» za «razvoj» :

1. digitalnih sistemov za upravljanje leta za «celovito krmarjenje leta» ;

2. integriranih pogonskih sistemov in sistemov za krmarjenje leta;

3. kontrolnih sistemov krmarjenja letala z uporabo raθunalnika ali z uporabo svetlobe;

4. «aktivnih sistemov za krmarjenje leta» , ki preskakujejo napake ali pa imajo zmoΎnost ponovne samokonfiguracije;

5. opreme za avtomatsko iskanje smeri v zraku;

6. sistemov podatkov iz zraka na podlagi statiθnih podatkov povrΉja; ali

7. rastrirnih ali tridimenzionalnih prikazovalnikov;

e. «programska oprema» za raθunalniΉko podprto naθrtovanje (CAD), izdelana posebej za «razvoj» «aktivnih sistemov za krmarjenje leta» , helikopterskih veθosnih krmilnikov za krmarjenje leta z uporabo raθunalnika ali svetlobe ali helikopterskih «cirkulacijsko krmiljenih protivrtilnih ali cirkulacijsko krmiljenih smernih nadzornih sistemov» , katerih «tehnologija» je doloθena v toθkah 7E004.b, 7E004.c.1 ali 7E004.c.2.

7D101 «Programska oprema» , posebej izdelana ali prirejena za «uporabo» opreme iz toθk 7A001 do 7A006, 7A101 do 7A106, 7A115, 7A116.a, 7A116.b, 7B001, 7B002, 7B003, 7B102 ali 7B103.

7D102 Integracijska «programska oprema» :

a. integracijska «programska oprema» za opremo iz toθke 7A103.b;

b. integracijska «programska oprema» , izdelana posebej za opremo iz toθk 7A003 ali 7A103.a.

c. integracijska «programska oprema» , izdelana ali prilagojena za opremo, navedeno v 7A103.c.

Opomba: Obiθajna oblika integracijske «programske opreme» izkoriΉθa Kalmanovo filtriranje.

7D103 «Programska oprema» , izdelana posebej za upodabljanje ali simulacijo «krmilnih sistemov» iz toθke 7A117 ali za njihovo konstrukcijsko integracijo v nosilne rakete iz toθke 9A004 ali sondirne rakete iz toθke 9A104.

Opomba: «Programska oprema» iz toθke 7D103 se Ήe naprej ureja, θe je kombinirana s posebej izdelano strojno opremo iz toθke 4A102.

7E Tehnologija

7E001 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» opreme ali «programske opreme» iz toθk 7A, 7B, ali 7D.

7E002 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «proizvodnjo» opreme iz toθk 7A ali 7B.

7E003 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za popravilo, obnovo ali remont opreme iz toθk 7A001 do 7A004.

Opomba: Toθka 7E003 ne ureja vzdrΎevalne «tehnologije» , ki je neposredno povezana s kalibracijo, odstranjevanjem ali zamenjavo poΉkodovanih ali nepopravljivih enot LRU in SRA v «civilnem letalu» , kakor je opisano v stopnji I ali II vzdrΎevanja.

NAPOTILO: Glej tehniθne opombe k toθki 7B001.

7E004 Druga «tehnologija» :

a. «tehnologija» za «razvoj» ali «proizvodnjo» :

1. opreme za avtomatsko iskanje smeri v zraku, ki deluje na frekvencah veθ kakor 5 MHz;

2. sistemov podatkov iz zraka, ki temeljijo samo na statiθnih podatkih povrΉja in ne potrebujejo konvencionalnih zraθnih sond;

3. rastrirnih ali tridimenzionalnih prikazovalnikov za «letala» ;

4. inercialnih navigacijskih sistemov ali Ύiro-astro kompasov, ki vsebujejo merilce pospeΉka ali Ύiroskope iz toθk 7A001 ali 7A002;

5. elektriθnih proΎil (to je elektromehanskih, elektrohidrostatiθnih in integriranih proΎilnih paketov), izdelanih posebej za «primarno krmarjenje leta» ;

6. «nizov optiθnih senzorjev za krmarjenje leta» , izdelanih posebej za uporabo «aktivnih sistemov za krmarjenje leta» ;

b. «razvojna» «tehnologija» za «aktivne sisteme za krmarjenje leta» (vkljuθno s krmarjenjem letala z uporabo raθunalnika ali svetlobe):

1. oblikovanje konfiguracije za medpovezavo elektronskih obdelovalnih elementov (raθunalniki na krovu), za doseganje «realnoθasovne obdelave» za izvajanje zakonov o kontroli;

2. kompenzacija zakonov o kontroli za upoΉtevanje lokacije senzorjev ali dinamiθne obremenitve letalskega ogrodja, to je kompenzacija za senzorske vibracije ali za spremembe poloΎaja senzorjev od teΎiΉθa;

3. elektronsko upravljanje redundance podatkov ali redundance sistemov za odkrivanje napak, toleranco napak, osamitev napak in za rekonfiguracijo;

Opomba: Toθka 7E004.b.3 ne ureja «tehnologije» za oblikovanje fiziθne redundance.

4. sistemi za krmarjenje leta, ki med letom omogoθajo rekonfiguracijo sile in trenutne kontrole za realnoθasovno samostojno krmarjenje zrakoplova;

5. integracija kontrolnih podatkov digitalnega krmarjenja leta, navigacije in pogona v digitalni sistem upravljanja leta za «celovito krmarjenje leta» ;

Opomba: Toθka 7E004.b.5 ne ureja:

a. «razvojne» «tehnologije» za integracijo kontrolnih podatkov digitalnega krmarjenja leta, navigacije in pogona v digitalni sistem upravljanja leta za «optimizacijo poti leta» ;

b. «razvojne» «tehnologije» za «letalske» sisteme instrumentov za letenje, integriranih samo za navigacijo ali pristope VOR, DME, ILS ali MLS.

6. popolno digitalno krmarjenje leta ali sistemi za upravljanje multisenzorskih nalog, ki uporabljajo «ekspertne sisteme» ;

NAPOTILO: Glede «tehnologije» za popolno digitalno krmiljenje motorja (Full Authority Digital Engine Control - «PDKM» ), glej toθko 9E003.a.9.

c. «tehnologija» za «razvoj» helikopterskih sistemov:

1. veθosni raθunalniΉki ali svetlobni krmilniki, ki zdruΎujejo funkcije vsaj dveh izmed naslednjih v en kontrolni element:

a. spreminjanje skupnega osnovnega koraka rotorja;

b. cikliθno spreminjanje kraka rotorja;

c. krmiljenje nihanja;

2. «cirkulacijsko krmiljeni protivrtilni ali cirkulacijsko krmiljeni smerni nadzorni sistemi» ;

3. kraki rotorja s «spremenljivo geometrijo aerodinamiθnega profila» za uporabo v sistemih, ki krmilijo posamezne krake.

7E101 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «uporabo» opreme iz toθk od 7A001 do 7A006, 7A101 do 7A106, 7A115 do 7A117, 7B001, 7B002, 7B003, 7B102, 7B103, 7D101 do 7D103.

7E102 «Tehnologija» za varovanje letalske elektronike in elektriθnih podsistemov pred nevarnostjo elektromagnetnih impulzov (EMP) in elektromagnetne interference (EMI) iz zunanjih virov:

a. «tehnologija» za konstrukcijo zaΉθitnih sistemov;

b. «tehnologija» za konfiguracijo odpornih elektriθnih vezij in podsistemov;

c. «tehnologija» za doloθanje kriterijev odpornosti iz toθk 7E102.a in 7E102.b.

7E104 «Tehnologija» za integracijo podatkov o krmarjenju leta, vodenju in pogonu v sistem upravljanja leta za optimizacijo tirnice raketnega sistema.

SKUPINA 8

POMORSTVO

8A Sistemi, oprema in komponente

8A001 Podvodna vozila in povrΉinska plovila:

Opomba: Glede nadzornega statusa opreme za podvodna plovila glej:

Skupino 5, del 2, «Informacijska varnost» za Ήifrirano komunikacijsko opremo;

Skupino 6 za senzorje;

Skupini 7 in 8 za navigacijsko opremo;

Skupino 8A za podvodno opremo.

a. podvodna plovila s posadko, pripeta, namenjena za delovanje v globinah veθ kakor 1000 m;

b. podvodna plovila s posadko, prosta, s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. izdelana za «samostojno delovanje» in katerih dviΎna zmogljivost je:

a. 10 % ali veθ njihove teΎe v zraku; in

b. 15 kN ali veθ;

2. izdelana za delovanje v globinah veθ kakor 1000 m; ali

3. ima vse naslednje znaθilnosti:

a. so izdelana za prevoz 4 θlanov posadke ali veθ;

b. so izdelana za «samostojno delovanje» 10 ur ali veθ;

c. imajo «doseg» 25 morskih milj ali veθ; in

d. so dolga 21 m ali veθ;

Tehniθne opombe:

1. Za namene toθke 8A001.b «samostojno delovanje» pomeni popolnoma pod vodno gladino, brez cevi za zrak, delovanje vseh sistemov in kriΎarjenje pri minimalni hitrosti, pri θemer lahko podvodno vozilo varno uravnava globino samo z uporabo globinskih naθrtov, brez potrebe po podpori ladje ali podporne baze na vodni povrΉini, morskem dnu ali na obali in z uporabo pogonskega sistema za podvodno ali povrΉinsko uporabo.

2. Za namene toθke 8A001.b «doseg» pomeni polovico najveθje razdalje, ki jo lahko prevozi podmornica.

c. podvodna vozila brez posadke, pripeta, namenjena za delovanje v globinah veθ kakor 1000 m, ki imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. izdelana za manevre z lastnim pogonom z uporabo pogonskih ali odrivnih motorjev iz toθke 8A002.a.2; ali

2. imajo podatkovno povezavo z optiθnimi vlakni;

d. podvodna vozila brez posadke, prosta, s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. izdelana za doloθanje smeri glede na katero koli geografsko danost brez realnoθasovne θloveΉke pomoθi;

2. imajo akustiθno povezavo za izmenjavo podatkov ali ukazov; ali

3. imajo optiθno povezavo za izmenjavo podatkov ali ukazov nad 1000 m;

e. sistemi za reΉevanje iz oceana z dviΎno zmogljivostjo veθ kakor 5 MN, ki se uporabljajo za reΉevanje objektov iz globin veθ kakor 250 m in ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. imajo dinamiθni sistem doloθanja poloΎaja z zmoΎnostjo vzdrΎevanja poloΎaja v krogu 20 m od toθke, ki jo prikaΎe navigacijski sistem; ali

2. imajo sisteme navigacije z uporabo morskega dna in integracijske navigacijske sisteme za globine veθ kakor 1000 m z natanθnostjo doloθitve poloΎaja do 10 m od vnaprej doloθene toθke;

f. vozila za delovanje na vodni povrΉini (popolnoma opremljene s Ήθitniki), z vsemi naslednjimi znaθilnostmi:

1. maksimalna hitrost pri polni obremenitvi presega 30 vozlov pri znaθilni viΉini valov 1,25 m (stanje morja 3) ali veθ;

2. tlak zraθne blazine veθ kakor 3830 Pa; in

3. razmerje izriva med prazno in polno natovorjeno ladjo manj kakor 0,70;

g. vozila za delovanje na vodni povrΉini (trdne stranske stene) z maksimalno hitrostjo pri polni obremenitvi veθ kakor 40 vozlov pri znaθilni viΉini valov 3,25 m (stanje morja 5) ali veθ;

h. hidrokrilna plovila z aktivnimi sistemi za avtomatsko krmiljenje sistemov kril in z maksimalno hitrostjo pri polni obremenitvi 40 vozlov ali veθ pri znaθilni viΉini valov 3,25 m (stanje morja 5) ali veθ;

i. «plovila z zmanjΉano vodno linijo» s katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. izriv pri polni obremenitvi veθ kakor 500 ton in maksimalna hitrost pri polni obremenitvi veθ kakor 35 vozlov pri znaθilni viΉini valov 3,25 m (stanje morja 5) ali veθ; ali

2. izriv pri polni obremenitvi veθ kakor 1500 ton in maksimalna hitrost pri polni obremenitvi veθ kakor 25 vozlov pri znaθilni viΉini valov 4 m (stanje morja 6) ali veθ.

Tehniθna opomba:

«Plovilo z zmanjΉano vodno linijo» je opredeljeno: plovna povrΉina z ugrezom, kakor je predviden v operativnem naθrtu, manj kakor 2 Χ (spodriv pri ugrezu iz operativnega naθrta) 2/3.

8A002 Sistemi in oprema:

Opomba: Glede podvodnih komunikacijskih sistemov glej Skupino 5, del 1 - Telekomunikacije.

a. sistemi in oprema, izdelana ali prirejena posebej za podvodna plovila, ki so namenjena za delovanje v globinah veθ kakor 1000 m:

1. tlaθna ohiΉja ali tlaθne komore z najveθjim notranjim premerom veθ kakor 1,5 m;

2. pogonski motorji na enosmerni tok ali odrivni motorji;

3. centralni kabli s konektorji, ki uporabljajo optiθna vlakna in imajo θlenke sintetiθne trdnosti;

b. sistemi, izdelani ali prirejeni posebej za avtomatsko kontrolo gibanja podvodnih vozil iz toθke 8A001, ki uporabljajo navigacijske podatke in ki imajo servokontrole z zaprto zanko:

1. da omogoθijo plovilu, da se giblje znotraj 10 m od prej doloθene toθke v vodnem stolpu;

2. za vzdrΎevanje poloΎaja plovila znotraj 10 m od prej doloθene toθke v vodnem stolpu; ali

3. za vzdrΎevanje poloΎaja plovila znotraj 10 m med sledenjem kabla na morskem dnu ali pod njim;

c. penetratorji ali konektorji iz optiθnih vlaken za komore;

d. sistemi za podvodno gledanje:

1. televizijski sistemi in televizijske kamere:

a. televizijski sistemi (s kamero ter opremo za nadzor in prenos signalov) z mejno loθljivostjo (merjeno na zraku) veθ kakor 800 θrt, ki so posebej izdelani ali prirejeni za daljinsko vodeno delovanje s podvodnim plovilom;

b. podvodne televizijske kamere z mejno loθljivostjo (merjeno na zraku) veθ kakor 1100 θrt;

c. televizijske kamere za snemanje pri Ήibki svetlobi, izdelane ali prirejene posebej za podvodno uporabo, ki imajo:

1. elektronke za ojaθenje slike iz toθke 6A002.a.2; in

2. veθ kakor 150000 «aktivnih pik» na povrΉinski polprevodniΉki niz;

Tehniθna opomba:

Mejna loθljivost pri televiziji je mera horizontalne loθljivosti, ki se navadno izraΎa z maksimalnim Ήtevilom θrt na viΉino slike, ki se meri na testni tabeli z uporabo standarda IEEE 208/1960 ali drugega enakovrednega standarda.

2. sistemi, izdelani ali prirejeni posebej za daljinsko vodenje delovanja podvodnega plovila, ki uporabljajo tehnike za minimizacijo uθinka razprΉevanja, vkljuθno z iluminatorji z omejenim dosegom ali laserskimi sistemi;

e. fotografske kamere, posebej izdelane ali prirejene za podvodno uporabo v globinah nad 150 m, s formatom filma 35 mm ali veθ, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. pisanje oznaθb na film z uporabo podatkov iz zunanjega vira;

2. avtomatska korekcija ΎariΉθne razdalje; ali

3. avtomatsko krmiljena kompenzacija, izdelana posebej tako, da omogoθa uporabo ohiΉja podvodne kamere v globinah veθ kakor 1000 m;

f. sistemi za elektronsko slikanje, izdelani ali prirejeni posebej za podvodno rabo, z zmoΎnostjo digitalnega shranjevanja veθ kakor 50 eksponiranih slik;

g. sistemi za osvetljevanje, izdelani ali prirejeni posebej za podvodno rabo:

1. stroboskopski sistem osvetljevanja z zmoΎnostjo izhodne svetlobne energije veθ kakor 300 J na blisk in s hitrostjo ponavljanja bliskov veθ kakor 5 na sekundo;

2. sistem za osvetljevanje z uporabo argonskega loka, izdelan posebej za uporabo v globinah nad 1000 m;

h. «roboti» , izdelani posebej za podvodno rabo, krmiljeni z uporabo namenskega raθunalnika, «krmiljenega s shranjenim programom» , ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. sisteme za krmiljenje «robota» , ki uporabljajo podatke senzorjev, ki merijo silo ali vrtilni moment, uporabljen na zunanjem objektu, razdaljo od zunanjega objekta ali obθutek tipa med «robotom» in zunanjim objektom; ali

2. imajo zmoΎnost produkcije sile 250 N ali veθ in vrtilnega momenta 250 Nm ali veθ, njihove strukture pa vsebujejo zlitine na podlagi titana ali «vlaknaste ali filamentne» «kompozitne» materiale;

i. daljinsko vodeni artikulirani manipulatorji, posebej izdelani ali prirejeni za uporabo s podvodnimi vozili, ki imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. sisteme za krmiljenje manipulatorja z uporabo podatkov iz senzorjev, ki merijo vrtilni moment sile, uporabljene na zunanjem objektu, ali obθutek tipa med manipulatorjem in zunanjim objektom; ali

2. so krmiljeni z uporabo sorazmernih nadrejeno-podrejenih tehnik ali z uporabo posebnega raθunalnika, «krmiljenega s shranjenim programom» , in imajo moΎnost svobode gibanja 5 stopinj ali veθ;

Opomba: Pri doloθanju stopinj svobode gibanja veljajo samo funkcije s sorazmernim krmiljenjem z uporabo povratnih podatkov o poloΎaju ali z uporabo posebnega raθunalnika, «krmiljenega s shranjenim programom» .

j. pogonski sistemi, ki ne potrebujejo zraka, izdelani posebej za podvodno uporabo:

1. Braytonovi ali Rankinovi cikliθni pogonski sistemi, neodvisni od zraka, ki imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. sisteme za kemiθno odstranjevanje ali absorpcijo, izdelane posebej za odstranjevanje ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida in delcev iz obtoθnega izpuha motorja;

b. sisteme, izdelane posebej za uporabo monoatomskega plina;

c. naprave ali sklope, izdelane posebej za zmanjΉevanje podvodnega hrupa pri frekvencah pod 10 kHz, ali posebne naprave na blaΎenje sunkov; ali

d. sisteme, izdelane posebej za:

1. stiskanje proizvodov reakcije ali za rafinacijo goriva;

2. shranjevanje proizvodov reakcije; in

3. odvajanje proizvodov reakcije pod pritiskom 100 kPa ali veθ;

2. sistemi z dizelskim cikliθnim motorjem, neodvisnim od zraka, z vsemi naslednjimi znaθilnostmi:

a. sisteme za kemiθno odstranjevanje ali absorpcijo, izdelane posebej za odstranjevanje ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida in delcev iz obtoθnega izpuha motorja;

b. sisteme, izdelane posebej za uporabo monoatomskega plina;

c. naprave ali sklope, izdelane posebej za zmanjΉevanje podvodnega hrupa pri frekvencah pod 10 kHz, ali posebne naprave na blaΎenje sunkov; in

d. posebej izdelani izpuΉni sistemi, ki proizvodov izgorevanja ne odvajajo neprekinjeno;

3. pogonski sistemi z gorivnimi celicami, neodvisni od zraka, z izhodno moθjo veθ kakor 2 kW, ki imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

a. naprave ali sklope, izdelane posebej za zmanjΉevanje podvodnega hrupa pri frekvencah pod 10 kHz, ali posebne naprave na blaΎenje sunkov; ali

b. sisteme, izdelane posebej za:

1. stiskanje proizvodov reakcije ali za rafinacijo goriva;

2. shranjevanje proizvodov reakcije; in

3. odvajanje proizvodov reakcije pod pritiskom 100 kPa ali veθ;

4. pogonski sistemi s Stirlingovim cikliθnim motorjem, neodvisnim od zraka, ki imajo vse naslednje znaθilnosti

a. naprave ali sklope, izdelane posebej za zmanjΉevanje podvodnega hrupa pri frekvencah pod 10 kHz, ali posebne naprave na blaΎenje sunkov; in

b. posebej izdelane izpuΉne sisteme, ki odvajajo proizvode zgorevanja pod pritiskom 100 kPa ali veθ;

k. letve, tesnila in Ήθiti, ki imajo katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. izdelani za tlak zraθne blazine 3830 Pa ali veθ, ki delujejo pri znaθilni viΉini valov 1,25 m (stanje morja 3) ali veθ in so posebej izdelani za delovanje na vodni povrΉini (popolnoma opremljeni s Ήθitniki) iz toθke 8A001.f; ali

2. izdelani za tlak zraθne blazine 6224 Pa ali veθ, ki delujejo pri znaθilni viΉini valov 3,25 m (stanje morja 5) ali veθ in so posebej izdelani za delovanje na vodni povrΉini (trdne stranske stene) iz toθke 8A001.g;

l. dviΎni ventilatorji nazivne moθi veθ kakor 400 kW, posebej izdelani za vozila, ki delujejo na vodni povrΉini iz toθk 8A001.f ali 8A001.g;

m. popolnoma potopljena nadkavitacijska ali podkavitacijska krila, izdelana posebej za plovila iz toθke 8A001.h;

n. aktivni sistemi, posebej izdelani ali prirejeni za avtomatsko krmiljenje nad samogibanjem vozil ali plovil iz toθk 8A001.f, 8A001.g, 8A001.h ali 8A001.i;

o. propelerjev, sistemov za prenos moθi, za proizvodnjo energije in za zmanjΉevanje hrupa:

1. vijaθni propeler ali sistemi za prenos moθi, posebej izdelani za plovila, ki delujejo na povrΉini (popolnoma opremljena s Ήθitniki ali s trdnimi stranskimi stenami), hidrokrilna plovila ali plovila z zmanjΉano vodno linijo iz toθk 8A001.f, 8A001.g, 8A001.h ali 8A001.i:

a. nadkavitacijski, superventilirani, delno potopljeni propelerji ali propelerji, ki reΎejo gladino, nazivne moθi veθ kakor 7,5 MW;

b. sistemi nasprotnosmerno vrteθih se propelerjev nazivne moθi veθ kakor 15 MW;

c. sistemi, ki uporabljajo tehnike predvrtinθenja ali povrtinθenja za umirjanje toka, preden se usmeri v propeler;

d. lahka redukcijska sklopka visokih zmogljivosti (s faktorjem K veθ kakor 300);

e. sistem prenosa moθi, v katerem so komponente iz «kompozitnih» materialov z zmoΎnostjo prenosa veθ kakor 1 MW moθi;

2. vijaθni propeler, sistemi za proizvodnjo energije ali sistemi za prenos moθi, izdelani za uporabo na plovilih:

a. propelerski sistemi s krmiljenim nagibom in sistemi pest z veθ kakor 30 MW;

b. notranje s tekoθino hlajeni elektriθni pogonski stroji z izhodno moθjo veθ kakor 2,5 MW;

c. «superprevodniΉki» pogonski stroji ali motorji s trajnim magnetom z izhodno moθjo veθ kakor 0,1 MW;

d. sistem prenosa moθi, v katerem so komponente iz «kompozitnih» materialov z zmoΎnostjo prenosa veθ kakor 2 MW moθi;

e. ventilitrani propelerski sistemi ali sistemi z ventilirano osnovo z nazivno moθjo veθ kakor 2,5 MW;

3. sistemi za zmanjΉanje hrupa, ki se uporabljajo v plovilih z bruto tonaΎo 1000 ali veθ:

a. sistemi, ki zmanjΉujejo podvodni hrup pri frekvencah pod 500 Hz in so sestavljeni iz sestavljenih akustiθnih okvirov za akustiθno izolacijo dizelskih motorjev, sklopov dizelskih generatorjev, plinskih turbin, sklopov plinskoturbinskih generatorjev, pogonskih motorjev ali redukcijskih pogonskih sklopk, ki so izdelani posebej za zvoθno ali vibracijsko izolacijo, in imajo vmesno maso veθ kakor 30 % mase opreme za vgradnjo;

b. sistemi za aktivno zmanjΉevanje ali popolno duΉenje hrupa ali magnetni leΎaji, izdelani posebej za sisteme za prenos moθi, in ki vsebujejo sisteme elektronskega krmiljenja z zmoΎnostjo aktivnega zmanjΉanja vibracij opreme z ustvarjanjem protizvoθnih ali protivibracijskih signalov neposredno na vire;

p. pogonski sistemi z reaktivnim θrpanjem z izhodno moθjo veθ kakor 2,5 MW, ki uporabljajo tehniko razΉirjajoθih se Ήob in usmerjanja pretoka z lopatami za izboljΉanje pogonskega uθinka ali zmanjΉanje podvodnega hrupa, ki ga povzroθa pogon;

q. aparati za potapljanje in podvodno plavanje z zaprtim ali polzaprtim krogom.

Opomba: Toθka 8A002.q ne ureja posameznih naprav za osebno uporabo, kadar spremljajo uporabnika.

8B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

8B001 Vodni tuneli z lastnim Ήumom manj kakor 100 dB (glede na 1 >ISO_7>μ>ISO_2>Pa, 1 Hz), v frekvenθnem obsegu od 0 do 500 Hz, izdelani za merjenje zvoθnega polja, ki ga ustvarja tok vode okoli modelov pogonskih sistemov.

8C Materiali

8C001 «Sintaktiθna pena» za podvodno uporabo, z vsemi naslednjimi znaθilnostmi:

a. izdelana za morske globine nad 1000 m; in

b. gostote manj kakor 561 kg/m3.

Tehniθna opomba:

«Sintaktiθna pena» je sestavljena iz votlih kroglic iz plastike ali stekla v smolni matrici.

8D Programska oprema

8D001 «Programska oprema» , posebej napisana ali prirejena «razvoju» , «proizvodnji» ali «uporabi» opreme ali materialov iz toθk 8A, 8B ali 8C.

8D002 Posebna «programska oprema» , izdelana ali prirejena posebej za «razvoj» , «proizvodnjo» , popravilo, obnovo ali remont propelerjev, izdelanih posebej za zmanjΉevanje podvodnega hrupa.

8E Tehnologija

8E001 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» ali «proizvodnjo» opreme ali materialov iz toθk 8A, 8B ali 8C;

8E002 Druga «tehnologija» :

a. «tehnologija» za «razvoj» , «proizvodnjo» , popravilo, obnovo ali remont propelerjev, izdelanih posebej za zmanjΉevanje podvodnega hrupa;

b. «tehnologija» za obnovo ali remont opreme iz toθk 8A001, 8A002.b, 8A002.j, 8A002.o ali 8A002.p.

SKUPINA 9

POGONSKI SISTEMI, VESOLJSKA PLOVILA IN SORODNA OPREMA

9A Sistemi, oprema in komponente

NAPOTILO: Glede pogonskih sistemov, izdelanih ali prirejenih tako, da vzdrΎijo prehodno ionizirajoθe sevanje, glej Nadzor vojaΉkega blaga.

9A001 Letalski plinskoturbinski motorji, ki vsebujejo katero koli «tehnologijo» iz toθke 9E003.a:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A101.

a. ki niso odobreni za rabo v specifiθnem «civilnem letalu» , za katero so namenjeni;

b. ki nimajo potrdila letalskih oblasti za uporabo v civilnem letalstvu v «sodelujoθi drΎavi» ;

c. ki so izdelani za potovalne hitrosti nad 1,2 macha, ki trajajo veθ kakor trideset minut.

9A002 «Pomorski plinskoturbinski motorji» , katerih neprekinjena nazivna moθ po standardu ISO je 24245 kW ali veθ in katerih specifiθna poraba goriva ne presega 0,219 kg/kWh na kateri koli toθki med 35 in 100 % moθi, in posebej zanje izdelane naprave in komponente.

Opomba: Izraz «pomorski plinskoturbinski motorji» zajema tiste plinskoturbinske motorje z izvorom v industriji ali letalstvu, ki so prirejeni za pogon plovil ali proizvodnjo krovne energije.

9A003 Posebej izdelane naprave in komponente, ki vsebujejo katero koli «tehnologijo» iz toθke 9E003.a, za naslednje sisteme plinskoturbinskih motorjev:

a. iz toθke 9A001;

b. katerih izvor izdelave ali proizvodnje je iz «nesodelujoθih drΎav» ali pa proizvajalcu neznan.

9A004 Nosilne rakete in «vesoljska plovila» .

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A104.

Opomba: Toθka 9A004 ne ureja tovora.

NAPOTILO: Glede nadzornega statusa blaga, ki sestavlja tovor «vesoljskega plovila» , glej ustrezne skupine.

9A005 Pogonski sistemi z raketami na tekoθe-kapljevito gorivo, ki vsebujejo kateri koli sistem ali komponente iz toθke 9A006.

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A105 in 9A119.

9A006 Sistemi in komponente, izdelani posebej za pogonske sisteme z raketami na tekoθe gorivo:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A106 in 9A108.

a. kriogenski hladilniki, Dewarjeve tovorne posode, kriogenski toplovodi ali kriogenski sistemi, izdelani posebej za uporabo v vesoljskih plovilih in z zmoΎnostjo omejevanja izgube kriogenske tekoθine na manj kakor 30 % na leto;

b. kriogenski kontejnerji ali zaprti hladilni sistemi z zmoΎnostjo hlajenja na temperature 100 K (-173 °C) ali manj za «zrakoplove» , ki zmorejo zdrΎema leteti s hitrostjo veθ kakor 3 mache, nosilne rakete ali «vesoljska plovila» ;

c. sistemi za shranjevanje ali prenos tekoθega vodika;

d. visokotlaθne turboθrpalke (veθ kakor 17,5 Mpa), komponente teh θrpalk in pripadajoθi plinski generatorji ali ekspanzijski cikliθni turbinski sistemi;

e. visokotlaθne potisne komore (veθ kakor 10,6 Mpa) in Ήobe zanje;

f. sistemi za shranjevanje goriva, ki uporabljajo princip kapilarnega zadrΎevanja ali pozitivnega brizganja (tj. z gibkimi mehovi);

g. injektorji za tekoθa goriva s premerom odprtine 0,381 mm ali manj (povrΉina 1,14 Χ 10-3 cm2 ali manj pri odprtinah, ki niso okrogle), izdelani posebej za raketne motorje na tekoθe-kapljevito gorivo;

h. ogljik-ogljikove potisne komore v enem kosu in izhodni stoΎci iz ogljik-ogljika v enem kosu z gostoto veθ kakor 1,4 g/cm3 in z natezno trdnostjo veθ kakor 48 MPa.

9A007 Pogonski sistemi z raketami na trdo gorivo, ki imajo katero koli od naslednjih lastnosti:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A119.

a. skupno impulzno zmogljivost veθ kakor 1,1 MNs;

b. specifiθni impulz 2,4 kNs/kg ali veθ, θe je tok Ήobe razΉirjen na pogoje na nadmorski viΉini 0 na prilagojeni tlak komore 7 MPa;

c. stopenjsko masno frakcijo veθ kakor 88 % in tovor trdnega goriva veθ kakor 86 %;

d. katero koli izmed komponent iz toθke 9A008; ali

e. sistem izolacije in vezave goriva, ki uporablja zasnovo neposredne vezave motorja za vzpostavitev «trdne mehanske vezi» ali prepreke za kemiθne premike med trdnim gorivom in izolacijo ohiΉja motorja.

Tehniθna opomba:

Za namene toθke 9A007.e «trdna mehanska vez» pomeni moθ vezi, ki je enaka ali veθja od moθi goriva.

9A008 Komponente, izdelane posebej za pogonske sisteme z raketami na trdo gorivo:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A108.

a. sistem izolacije in vezave goriva, ki uporablja zaΉθitne obloge za vzpostavitev «trdne mehanske vezi» ali prepreke za kemiθne premike med trdim gorivom in izolacijo ohiΉja motorja;

Tehniθna opomba:

Za namene toθke 9A008.a «trdna mehanska vez» pomeni moθ vezi, ki je enaka ali veθja od moθi goriva.

b. ohiΉja motorjev iz filamentnih «kompozitov» s premerom veθ kakor 0,61 m ali z «razmerjem strukturne uθinkovitosti (PV/W)» veθ kakor 25 km;

Tehniθna opomba:

«Razmerje strukturne uθinkovitosti (PV/W)» je tlak eksplozije (P), pomnoΎen s prostornino plovila (V), deljeno s skupno tlaθno maso plovila (W).

c. Ήobe s stopnjami izriva veθ kakor 45 kN ali Ήobe s hitrostjo erozije vratu manj kakor 0,075 mm/s;

d. premiθne Ήobe ali sistemi za krmiljenje potiska s sekundarnim vbrizgom tekoθine s katero koli izmed naslednjih lastnosti:

1. gibanje po vseh oseh za veθ kakor ± 5°;

2. kotne vektorske rotacije 20 °/s ali veθ; ali

3. kotni vektorski pospeΉki 40 °/s2 ali veθ.

9A009 Hibridni raketni pogonski sistemi s:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A109 in 9A119.

a. skupno impulzno zmogljivost veθ kakor 1,1 MNs; ali

b. z izrivno stopnjo veθ kakor 220 kN pri izrivu v vakuumsko okolje.

9A010 Posebej izdelane komponente, sistemi in strukture za nosilne rakete, pogonske sisteme nosilnih raket ali «vesoljska plovila» :

NAPOTILO: GLEJ TUDI 1A002 IN 9A110.

a. komponente in strukture, katerih mase presegajo 10 kg, posebej izdelane za nosilne rakete z uporabo kovinskih «matrik» , «kompozitov» , organskih «kompozitov» , keramiθnih «matriksov» ali intermetalnih ojaθenih materialov iz toθk 1C007 ali 1C010;

Opomba: Omejitev mase se ne nanaΉa na raketne konice.

b. komponente in strukture, izdelane posebej za pogonske sisteme nosilnih raket iz toθk 9A005 do 9A009, izdelane iz kovinskih matrik, kompozitov, organskih kompozitov, keramiθnih matrik ali intermetalnih ojaθenih materialov iz toθk 1C007 ali 1C010;

c. strukturne komponente in izolacijski sistemi, izdelani posebej za aktivni nadzor nad dinamiθnim odzivom ali distorzijo struktur «vesoljskih plovil» ;

d. impulzni raketni motorji na tekoθe gorivo z razmerjem potisne moθi glede na maso, ki je enako ali veθje od 1 kN/kg, in z odzivnim θasom (θasom, ki je potreben, da se doseΎe 90 % celotne nazivne potisne moθi od zagona) manj kakor 30 ms.

9A011 Ramjet, scramjet ali kombinirani cikliθni motorji in posebej zanje izdelane komponente.

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A111 in 9A118.

9A012 Zraθna plovila brez posadke, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

a. zmoΎnost samostojnega nadzora poleta in navigacije (npr., avtomatski pilot s sistemom inercialne navigacije); ali

b. zmoΎnost nadzorovanja poleta zunaj neposrednega vidnega obmoθja s pomoθjo upravljavca (npr. televizualni daljinski nadzor).

9A101 Lahki turboreaktivni in turboventilacijski motorji (vkljuθno z motorji s turbokomponentami), ki so uporabni v «projektilih» , razen tistih iz toθke 9A001;

a. motorji, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. maksimalno potisno vrednost veθ kakor 400 N (doseΎeno na nevgrajenem motorju), razen motorjev z dovoljenjem za civilno rabo z maksimalno potisno vrednostjo veθ kakor 8890 N (doseΎeno na nevgrajenem motorju), in

2. specifiθno porabo goriva 0,15 kg/N/uro ali manj (pri najveθji neprekinjeni moθi v statiθnih in standardnih pogojih nadmorske viΉine 0);

b. motorji, izdelani ali prirejeni za uporabo v «projektilih» .

9A104 Sondirne rakete z dosegom najmanj 300 km.

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A004.

9A105 Raketni motorji na tekoθe-kapljevito gorivo:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A119.

a. Raketni motorji na tekoθe-kapljevito gorivo, ki se lahko uporabljajo v «projektilih» , razen tistih iz toθke 9A005, ki imajo skupno impulzno zmogljivost 1,1 MNs ali veθ;

b. raketni motorji na tekoθe gorivo, uporabni v celotnih raketnih sistemih ali v zraθnih plovilih brez posadke, z dosegom 300 km, razen tistih iz toθk 9A005 ali 9A105.a, s skupno impulzno zmogljivostjo 0,841 MNs ali veθ.

9A106 Sistemi in komponente, razen tistih iz toθke 9A006, ki so uporabni v «projektilih» , izdelanih posebej za sisteme raketnega pogona na tekoθe-kapljevito gorivo:

a. ablativne zaΉθitne obloge v pogonskih izgorevalnih komorah;

b. raketne Ήobe;

c. podsistemi krmiljenja potiska;

Tehniθna opomba:

Primeri naθinov doseganja krmiljenja potiska iz toθke 9A106.c so:

1. gibljiva Ήoba;

2. vbrizgavanje tekoθin ali sekundarnih plinov;

3. premiθni motor ali Ήoba;

4. odklanjanje toka izpuΉnih plinov (krila ali sonde); ali

5. potisne zanke.

d. krmilni sistemi za tekoθa ali gosta goriva (vkljuθno z oksidanti) in posebej zanje izdelane komponente, izdelani ali prirejeni za delovanje v okolju vibracij, veθjih od 10 g rms, med 20 Hz in 2000 Hz.

Opomba: Edini servo ventili in θrpalke iz toθke 9A106.d so naslednji:

a. servo ventili, izdelani za pretok 24 litrov na minuto ali veθ, katerih absolutni tlak je 7 MPa ali veθ, ki imajo aktivacijski odzivni θas krajΉi od 100 ms;

b. θrpalke za tekoθa goriva s hitrostjo gredi, enako ali veθjo od 8000 rpm, ali s tlakom praznjenja, enakim ali veθjim od 7 MPa.

9A107 Raketni motorji na trdo gorivo, uporabni v celotnih raketnih sistemih ali v zraθnih plovilih brez posadke, z dosegom 300 km, razen tistih iz toθke 9A007, s skupno impulzno zmogljivostjo 0,841 MNs ali veθ.

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A119.

9A108 Komponente, razen tistih iz toθke 9A008, ki so uporabne v «projektilih» , izdelanih posebej za pogonske sisteme z raketami na trdo gorivo:

a. ohiΉja raketnih motorjev, «notranje obloge» in «izolacija» zanje;

b. raketne Ήobe;

c. podsistemi krmiljenja potiska;

Tehniθna opomba:

Primeri naθinov doseganja krmiljenja potiska iz toθke 9A108.c so:

1. gibljiva Ήoba;

2. vbrizgavanje tekoθin ali sekundarnih plinov;

3. premiθni motor ali Ήoba;

4. odklanjanje toka izpuΉnih plinov (krila ali sonde); ali

5. potisne zanke.

9A109 Hibridni raketni motorji, uporabni v «projektilih» , razen tistih iz toθke 9A009, in posebej zanje izdelane komponente.

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A119.

9A110 Kompozitne strukture, laminati in proizvodi iz njih, razen tistih iz toθke 9A010, ki so izdelani posebej za uporabo v nosilnih raketah iz toθke 9A004 ali sondirnih raketah iz toθke 9A104 ali podsistemih iz toθk 9A005, 9A007, 9A105.a, 9A106 do 9A108, 9A116 ali 9A119.

NAPOTILO: GLEJ TUDI 1A002.

9A111 Impulzni reaktivni motorji, uporabni v «projektilih» , in posebej zanje izdelane komponente.

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A011 in 9A118.

9A115 Oprema za podporo izstreljevanju:

a. aparati in naprave za upravljanje, nadzor, sproΎenje ali izstrelitev, izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz toθke 9A004, v zraθnih plovilih brez posadke iz toθke 9A012 ali sondirnih raketah iz toθke 9A104;

b. vozila za prevoz, premikanje, nadzor, sproΎenje ali izstrelitve, izdelana ali prirejena za uporabo v nosilnih raketah iz toθke 9A004 ali sondirnih raketah iz toθke 9A104.

9A116 Povratna vozila, uporabna v «projektilih» , in zanje izdelana ali prirejena oprema:

a. povratna vozila;

b. toplotni Ήθiti in komponente zanje iz keramike ali ablativnega materiala;

c. toplotni odvodi in komponente zanje, izdelani iz lahkih materialov z veliko toplotno kapaciteto;

d. elektronska oprema, izdelana posebej za povratna vozila.

9A117 Mehanizmi za zdruΎevanje in razdruΎevanje ter medstopnje, uporabni v «projektilih» .

9A118 Naprave za uravnavanje izgorevanja, uporabne v motorjih, ki so uporabni v «projektilih» iz toθke 9A011 ali 9A111.

9A119 Posamezne raketne stopnje, uporabne v kompletnih raketnih sistemih ali v zraθnih plovilih brez posadke, z dosegom 300 km, razen tistih iz toθk 9A005, 9A007, 9A009, 9A105, 9A107 in 9A109.

9B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

9B001 Oprema, orodje in pribor, izdelana posebej za proizvodnjo lopatic plinskih turbin, kril ali za vlivanje okovja:

a. oprema za vlivanje z usmerjenim ali monokristalnim strjevanjem;

b. keramiθna jedra ali lupine;

9B002 Realnoθasovni kontrolni sistemi, merilne naprave (vkljuθno s senzorji) ali oprema za avtomatsko pridobivanje in obdelavo podatkov, izdelana posebej za «razvoj» plinskoturbinskih motorjev, naprav ali komponent, ki vsebujejo tehnologije iz toθke 9E003.a.

9B003 Oprema, izdelana posebej za «proizvodnjo» ali testiranje krtaθnih tesnil plinskih turbin, izdelanih za delovanje pri hitrosti nad 335 m/s in temperaturi nad 773 K (500 °C), ter posebej izdelane komponente in pribor zanje.

9B004 Orodja, matrice in naprave za spajanje v trdnem stanju «superzlitinskih» , titanovih ali intermetalnih kombinacij kril in diskov iz toθk 9E003.a.3 ali 9E003.a.6 za plinske turbine.

9B005 Realnoθasovni kontrolni sistemi, merilne naprave (vkljuθno s senzorji) ali oprema za avtomatsko pridobivanje in obdelavo podatkov, izdelana posebej za uporabo v naslednjih vetrovnikih ali napravah:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9B105.

a. vetrovniki, izdelani za hitrosti 1,2 macha ali veθ, razen tistih, ki so izdelani za izobraΎevalne namene in katerih «velikost testnega dela» (merjena boθno) je manjΉa od 250 mm;

Tehniθna opomba:

«Velikost testnega dela» iz toθke 9B005.a pomeni premer kroga ali stranice kvadrata, ali daljΉe stranice pravokotnika na najΉirΉem koncu testnega dela.

b. naprave za simulacijo okolja tokov za hitrosti nad 5 machov, vkljuθno s tuneli za vroθe brizganje, tuneli s plazemskim lokom, cevmi za sunke, tuneli za sunke, plinskimi tuneli in topovi na lahki plin; ali

c. vetrovniki ali vetrovne naprave, razen dvodimenzionalnih delov, ki lahko simulirajo Reynoldsovo Ήtevilo toka nad 25 Χ 106.

9B006 Oprema za testiranje zvoθnih vibracij z zmoΎnostjo vzpostavitve zvoθnega tlaka 160 dB ali veθ (glede na 20 >ISO_7>μ>ISO_2>Pa), z nazivno izhodno moθjo 4 kW ali veθ pri temperaturi testne celice nad 1273 K (1000 °C), in posebej zanjo izdelani kvarθni grelci.

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9B106.

9B007 Oprema, izdelana posebej za pregled celovitosti raketnih motorjev in ki uporablja nedestruktivne tehnike testiranja (NDT), razen planarnih analiz z rentgenskimi Ύarki ali osnovnih fizikalnih ali kemiθnih analiz.

9B008 Pretvorniki, izdelani posebej za neposredne meritve trenja zunanje plasti stene testnega toka s stagnacijsko temperaturo veθ kakor 833 K (560 °C).

9B009 Obdelovalni postopki, namenjeni posebej za metalurgijo prahu za rotorske komponente turbinskih motorjev, katerih delovanje je odporno proti sunkom stopnje 60 % skrajne natezne trdnosti (UTS) in temperaturam kovine 873 K (600 °C) ali veθ.

9B105 Vetrovniki za hitrosti 0,9 macha ali veθ, uporabni za «projektile» in njihove podsisteme.

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 9B005.

9B106 Okoljske in gluhe sobe:

a. okoljske sobe z zmoΎnostjo simulacije naslednjih pogojev leta:

1. vibracij 10 g rms ali veθ med 20 Hz in 2000 Hz in sile 5 kN ali veθ; in

2. viΉine 15000 m ali veθ; ali

3. temperatur od najmanj 223 K (- 50 °C) do 398 K (+125°C);

b. gluhe sobe z zmoΎnostjo simulacije naslednjih pogojev leta:

1. zvoθnega okolja s sploΉnim zvoθnim tlakom 140 dB ali veθ (glede na 20 >ISO_7>μ>ISO_2>Pa) ali z nazivno izhodno moθjo 4 kW ali veθ; in

2. viΉine 15000 m ali veθ; ali

3. temperatur od najmanj 223 K (- 50 °C) do 398 K (+ 125 °C);

9B115 Posebej izdelana «proizvodna oprema» za sisteme, podsisteme in komponente iz toθk od 9A005 do 9A009, 9A011, 9A101, 9A105 do 9A109, 9A111, 9A116 do 9A119.

9B116 Posebej izdelane «proizvodne zmogljivosti» za nosilne rakete iz toθke 9A004 ali sisteme, podsisteme in komponente iz toθk 9A005 do 9A009, 9A011, 9A101, 9A104 do 9A109, 9A111 ali 9A116 do 9A119.

9B117 Testne mize ali stojala za rakete ali raketne motorje na tekoθa-kapljevita ali trda goriva, ki imajo katero koli od naslednjih lastnosti:

a. zmogljivost obvladovanja veθ kakor 90 kN potiska; ali

b. zmoΎnost hkratnega merjenja treh aksialnih izrivnih komponent.

9C Materiali

9C110 S smolo impregnirani vlakneni prepregi in s kovino prevleθene predoblike vlaken zanje, za kompozitne strukture, laminate in proizvode iz toθke 9A110, izdelani iz organske ali kovinske matrike z uporabo vlaknenih ali filamentnih ojaθitev s «specifiθno natezno trdnostjo» veθ kakor 7,62 Χ 104 m in s «specifiθnim modulom» veθ kakor 3,18 Χ 106 m.

NAPOTILO: GLEJ TUDI 1C010 in 1C210.

Opomba: Edini s smolo impregnirani prepregi, ki jih doloθa toθka 9C110, so tisti, ki uporabljajo smole s toθko steklenitve (Tg ), po vulkanizaciji, ki je viΉja od 418 K (145 °C), merjeno po metodi ASTM D4065 ali po drugi ekvivalentni metodi.

9D Programska oprema

9D001 «Programska oprema» , posebej izdelana ali prirejena za «razvoj» opreme ali «tehnologije» iz toθke 9A, 9B ali 9E003.

9D002 «Programska oprema» , posebej izdelana ali prirejena za «proizvodnjo» opreme iz toθke 9A ali 9B.

9D003 «Programska oprema» izdelana ali prirejena posebej za «uporabo» «popolnega digitalnega krmiljenja motorja» ( «PDKM» ) za pogonski sistem iz toθke 9A ali opremo iz toθke 9B:

a. «programska oprema» v digitalnih elektronskih kontrolah pogonskih sistemov, v zmogljivostih za vesoljsko testiranje ali za testiranje motorjev za vsesavanje zraka;

b. «programska oprema» za preskakovanje napak, ki se uporablja v sistemu PDKM za pogonske sisteme in pripadajoθe testne zmogljivosti.

9D004 Druga «programska oprema» :

a. «programska oprema» za dvodimenzionalni ali tridimenzionalni viskozni tok, preverjena v vetrovnikih ali s podatki testnih letov, potrebna za natanθno uprizarjanje toka motorja;

b. «programska oprema» za testiranje zraθnih plinskoturbinskih motorjev, naprav ali komponent, izdelana posebej za realnoθasovno zbiranje, redukcijo in analizo podatkov in z zmoΎnostjo povratnega krmiljenja, vkljuθno z dinamiθnimi prilagoditvami testiranega predmeta ali testnih pogojev med testiranjem;

c. «programska oprema» , izdelana posebej za nadzor nad smernim strjevanjem ali vlivanjem posameznih kristalov;

d. «programska oprema» v «izvorni kodi» , «objektni kodi» ali strojni kodi, potrebna za «uporabo» sistema aktivne kompenzacije pri krmiljenju lopatic rotorja.

Opomba: Toθka 9D004.d ne ureja «programske opreme» , vgrajene v opremi, ki ni zajeta ali ki je potrebna za vzdrΎevalne dejavnosti v zvezi s kalibracijo ali popravilom ali posodabljanjem sistemov aktivne kompenzacije krmiljenja.

9D101 «Programska oprema» , napisana ali prirejena posebej za «uporabo» blaga iz toθke 9B105, 9B106, 9B116 ali 9B117.

9D103 «Programska oprema» , napisana posebej za oblikovanje, simuliranje ali integracijo konstrukcije nosilnih raket iz toθke 9A004 ali sondirnih raket iz toθke 9A104 ali podsistemov iz toθke 9A005, 9A007, 9A105.a, 9A106, 9A108, 9A116 ali 9A119.

Opomba: «Programska oprema» iz toθke 9D103 se Ήe naprej ureja, θe je kombinirana s posebej izdelano strojno opremo iz toθke 4A102.

9D104 «Programska oprema» , posebej napisana ali prirejena za «uporabo» blaga iz toθke 9A001, 9A005, 9A006.d, 9A006.g, 9A007.a, 9A008.d, 9A009.a, 9A010.d, 9A011, 9A101, 9A105, 9A106.c, 9A106.d, 9A107, 9A108.c, 9A109, 9A111, 9A115.a, 9A116.d, 9A117 ali 9A118.

9D105 «Programska oprema» , ki usklajuje funkcije veθ kakor enega podsistema, posebej napisana ali prirejena za "uporabo" v nosilnih raketah iz toθke 9A004 ali sondirnih raketah iz toθke 9A104.

9E Tehnologija

Opomba: «Razvojna» ali «proizvodna» «tehnologija» iz toθk 9E001 do 9E003 za plinskoturbinske motorje se Ήe naprej ureja, θe se uporablja za popravila, obnovo ali remont. Iz nadzora so izvzeti: tehniθni podatki, skice ali dokumentacija za vzdrΎevanje, ki je v neposredni povezavi s kalibriranjem, odstranitvijo ali zamenjavo poΉkodovane ali nepopravljive enote, vkljuθno z zamenjavo kompletnega motorja ali njegovega modula.

9E001 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» opreme ali «programske opreme» iz toθke 9A001.c, 9A004 do 9A011, 9B ali 9D.

9E002 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «proizvodnjo» opreme iz toθke 9A001.c, 9A004 do 9A011 ali 9B.

NAPOTILO: Glede «tehnologije» za popravila struktur, laminatov ali materialov, ki so predmet nadzora, glej toθko 1E002.f.

9E003 Druga «tehnologija» :

a. «Tehnologija» , «potrebna» za «razvoj» ali «proizvodnjo» naslednjih komponent ali sistemov plinskoturbinskih motorjev:

1. lopatic plinskih turbin, kril ali konic iz smerno strjenih (DS) ali enokristalnih (SC) zlitin, ki imajo Ύivljenjsko dobo (smer Millerjevega indeksa 001) veθ kakor 400 ur obremenitve pri temperaturi 1273 K (1000 °C) in napetosti 200 MPa, na podlagi povpreθnih vrednosti lastnosti;

2. gorilnikov z veθ kupolami, ki delujejo pri povpreθni izhodni temperaturi gorilnika veθ kakor 1813 K (1540 °C), ali gorilnikov, ki vsebujejo toplotno loθene zgorevalne obloge, nekovinske obloge ali nekovinske lupine;

3. komponent, izdelanih iz:

a. organskih «kompozitnih» materialov, izdelanih za delovanje nad 588 K (315 °C);

b. kovinske «matrike» , «kompozitov» , keramiθne «matrike» intermetalnih ali ojaθenih intermetalnih materialov iz toθke 1C007; ali

c. «kompozitnih» materialov iz toθke 1C010 in proizvedenih s smolami iz toθke 1C008.

4. nehlajenih lopatic turbin, kril, konic ali drugih komponent, izdelanih za delovanje pri temperaturah plinskega toka 1323 K (1050 °C) ali veθ;

5. hlajenih turbinskih lopatic, kril ali konic, razen tistih iz toθke 9E003.a.1, izpostavljenih temperaturam plinskega toka 1643 K (1370 °C) ali veθ;

6. lopatic s kombinacijo kril in diskov z uporabo spajanja v trdnem stanju;

7. komponent plinskoturbinskih motorjev s «tehnologijo» «difuzijske vezave» niz toθke 2E003.b;

8. rotacijskih komponent plinskoturbinskih motorjev, odpornih na poΉkodbe, iz materialov metalurgije prahov iz toθke 1C002.b;

9. «PDKM» za plinskoturbinske motorje in motorje s kombiniranim ciklom in sorodnih diagnostiθnih komponent, senzorjev in posebej izdelanih komponent;

10. nastavljive geometrije iztoka in pripadajoθih krmilnih sistemov za:

a. turbine plinskega generatorja;

b. ventilatorske ali napajalne turbine;

c. pogonske Ήobe;

Opomba 1: Nastavljiva geometrija iztoka in pripadajoθi krmilni sistemi iz toθke 9E003.a.10 ne vkljuθujejo kril na vstopnih vodilih, ventilatorjev s spremenljivim nagibom, spremenljivih statorjev ali odjemnih ventilov za kompresorje.

Opomba 2: Toθka 9E003.a.10 ne ureja «razvojne» ali «proizvodne» «tehnologije» za nastavljivo geometrijo iztoka za povratni potisk.

11. votlih Ήirokih lopatic ventilatorjev brez opore;

b. «tehnologija» , «potrebna» za «razvoj» ali «proizvodnjo» :

1. aeromodelov za vetrovnike, opremljenih z neintruzivnimi senzorji z zmoΎnostjo prenosa podatkov od senzorjev v sistem za pridobivanje podatkov; ali

2. lopatic propelerjev ali propelerskih ventilatorjev iz «kompozitov» z zmoΎnostjo absorpcije veθ kakor 2000 kW pri hitrosti leta veθ kakor 0,55 machov;

c. «tehnologija» , «potrebna» za «razvoj» ali «proizvodnjo» komponent plinskoturbinskih motorjev pri vrtanju z «laserjem» , vodnim snopom ali s postopkom ECM ali EDM za vrtanje lukenj:

1. z vsemi naslednjimi znaθilnostmi:

a. globina je veθ kakor Ήtirikrat veθja od premera;

b. premer je manj kakor 0,76 mm; in

c. vpadni koti so enaki ali manjΉi kakor 25 °; ali

2. z vsemi naslednjimi znaθilnostmi:

a. globina je veθ kakor petkrat veθja od premera;

b. premer je manj kakor 0,4 mm; in

c. vpadni koti so veθji od 25 °;

Tehniθna opomba:

Za namene toθke 9E003.c se vpadni kot meri iz ravnine, ki je tangencialna povrΉini krila na toθki, kjer os luknje vstopa v povrΉino krila.

d. «tehnologija» , «potrebna» za «razvoj» ali «proizvodnjo» helikopterskih sistemov za prenos moθi ali sistemov prenosa moθi nihajoθega rotorja ali nihajoθega krila pri «zrakoplovih» ;

e. «tehnologija» za «razvoj» ali «proizvodnjo» pogonskih sistemov vzajemnega pogona dizelskih motorjev kopenskih vozil, ki imajo vse naslednje lastnosti:

1. «prostornino» 1,2 m3 ali manj;

2. skupno izhodno moθ veθ kakor 750 kW glede na 80/1269/EGS, ISO 2534 ali enakovredni domaθi standard; in

3. gostoto moθi veθ kakor 700 kW/m3 «prostornine» ;

Tehniθna opomba:

«Prostornina» v toθki 9E003.e. pomeni zmnoΎek treh pravokotnih dimenzij, izmerjenih na naslednji naθin:

dolΎina: : dolΎina roθiθne gredi od prednje prirobnice do sprednje strani vztrajnika; Ήirina: : najΉirΉa od naslednjih:

a. zunanja dimenzija med pokrovi ventilov;

b. dimenzije zunanjih robov glav cilindra; ali

c. premer ohiΉja vztrajnika;

viΉina: : najdaljΉa od naslednjih:

a. velikost srediΉθnice roθiθne gredi do najviΉje ravnine pokrova ventila (ali glave cilindra) plus dvakratni takt; ali

b. premer ohiΉja vztrajnika.

f. «tehnologija» , «potrebna» za «proizvodnjo» posebej izdelanih komponent, za dizelske motorje visokih zmogljivosti:

1. «tehnologija» , «potrebna» za «proizvodnjo» sistemov motorjev z vsemi naslednjimi komponentami iz keramiθnih materialov iz toθke 1C007:

a. obloge cilindra;

b. bati;

c. glave cilindra; in

d. ena ali veθ komponent (skupaj z izpuΉnimi ventili, turbopolnilniki, vodili ventilov, sklopi ventilov ali izoliranimi vbrizgalniki goriva);

2. «tehnologija» , «potrebna» za «proizvodnjo» turbopolnilniΉkih sistemov z enostopenjskimi kompresorji, ki imajo vse naslednje lastnosti:

a. delujejo pri razmerju tlaka 4:1 ali veθ;

b. masni tok v razredu od 30 do 130 kg na minuto; in

c. zmoΎnost spremenljive povrΉine toka v kompresorju ali v turbinskih delih;

3. «tehnologija» , «potrebna» za «proizvodnjo» sistemov za vbrizg goriva, posebej prilagojenih za razliθna goriva (npr. dizel ali gorivo za reaktivne motorje), z viskoznostjo od dizelskega goriva (2,5 cSt pri 310,8 K (37,8 °C)) do bencina g (0,5 cSt pri 310,8 K (37,8 °C)), ki ima obe naslednji znaθilnosti:

a. koliθino vbrizga veθjo od 230 mm3 na vbrizg na cilinder; in

b. posebej izdelane lastnosti elektronskega krmiljenja za avtomatsko preklapljanje regulatorja glede na lastnosti goriva, da je mogoθe zagotoviti enak vrtilni moment za uporabo primernih senzorjev;

g. «tehnologija» , «potrebna» za «razvoj» ali «proizvodnjo» dizelskih motorjev visokih zmogljivosti za mazanje sten cilindrov s trdim, plinastim ali tekoθim filmom (ali njihovo kombinacijo), ki omogoθa delovanje pri temperaturah nad 723 K (450 °C), merjenih na steni cilindra na skrajni toθki poti zgornjega obroθa bata.

Tehniθna opomba:

Dizelski motorji visokih zmogljivosti: dizelski motorji z doloθenim povpreθnim efektivnim tlakom zavore 1,8 MPa ali veθ pri hitrosti 2300 rpm, θe je nazivna hitrost 2300 rpm ali veθ.

9E101 «Tehnologija» v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji za «razvoj» ali «proizvodnjo» blaga iz toθke 9A101, 9A104 do 9A111 ali 9A115 do 9A119.

9E102 «Tehnologija» v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji za «uporabo» nosilnih raket iz toθke 9A004 ali blaga iz toθke 9A005 do 9A011, 9A101, 9A104 do 9A111, 9A115 do 9A119, 9B105, 9B106, 9B115, 9B116, 9B117, 9D101 ali 9D103.

(1) Proizvajalci, ki izraθunavajo natanθnost nastavitev v skladu s standardom ISO 230/2 (1997), se morajo posvetovati s pristojnimi organi v drΎavi θlanici, v kateri so registrirani.

(2) Proizvajalci, ki izraθunavajo natanθnost nastavitev v skladu s standardom ISO 230/2 (1997), se morajo posvetovati s pristojnimi organi v drΎavi θlanici, v kateri so registrirani.

(3) Proizvajalci, ki izraθunavajo natanθnost nastavitev v skladu s standardom ISO 230/2 (1997), se morajo posvetovati s pristojnimi organi v drΎavi θlanici, v kateri so registrirani.

(4) Proizvajalci, ki izraθunavajo natanθnost nastavitev v skladu s standardom ISO 230/2 (1997), se morajo posvetovati s pristojnimi organi v drΎavi θlanici, v kateri so registrirani.

(5) Proizvajalci, ki izraθunavajo natanθnost nastavitev v skladu s standardom ISO 230/2 (1997), se morajo posvetovati s pristojnimi organi v drΎavi θlanici, v kateri so registrirani.

(6) Proizvajalci, ki izraθunavajo natanθnost nastavitev v skladu s standardom ISO 230/2 (1997), se morajo posvetovati s pristojnimi organi v drΎavi θlanici, v kateri so registrirani.

(7) Proizvajalci, ki izraθunavajo natanθnost nastavitev v skladu s standardom ISO 230/2 (1997), se morajo posvetovati s pristojnimi organi v drΎavi θlanici, v kateri so registrirani.

(8) Proizvajalci, ki izraθunavajo natanθnost nastavitev v skladu s standardom ISO 230/2 (1997), se morajo posvetovati s pristojnimi organi v drΎavi θlanici, v kateri so registrirani.

PRILOGA II

SPLO©NO IZVOZNO DOVOLJENJE SKUPNOSTI Ήt. EU001

(iz θlena 6 Uredbe (ES) Ήt. 1334/2000)

Organ, ki izdaja dovoljenje: Evropska skupnost

Del 1

To izvozno dovoljenje zajema naslednje:

vse blago z dvojno rabo, doloθeno v Prilogi I k tej uredbi, razen tistega, ki je naΉteto v Delu 2 spodaj.

Del 2

Vse blago, navedeno v Prilogi IV.

- 0C001 «Naravni uran» ali «osiromaΉeni uran» ali torij v obliki kovine, zlitine, kemiθnih spojin ali koncentratov in kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali veθ prej naΉtetih materialov; - 0C002 «Posebni cepljivi materiali» razen tistih, ki so navedeni v Prilogi IV. - 0D001 «Programska oprema» , posebej izdelana ali prirejena za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» blaga iz Skupine 0, θe se nanaΉa na toθko 0C001 ali na tiste izdelke iz toθke 0C002, ki so izkljuθeni iz Priloge IV . - 0E001 «Tehnologija» v skladu z Opombo o jedrski tehnologiji za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» blaga iz Skupine 0, θe se nanaΉa na toθko 0C001 ali na tiste izdelke iz toθke 0C002, ki so izkljuθeni iz Priloge IV . - 1A102 Ponovno nasiθeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za vesoljska plovila iz toθke 9A004 ali za sondirne rakete iz toθke 9A104. - 1C351 ΘloveΉki patogeni, zoonoze in «toksini» . - 1C352 ivalski patogeni. - 1C353 Genetski elementi in genetsko modificirani organizmi. - 1C354 Rastlinski patogeni. - 7E104 «Tehnologija» za integracijo podatkov o krmarjenju leta, vodenju in pogonu v sistem upravljanja leta za optimizacijo tirnice raketnega sistema. - 9A009.a. Hibridni raketni pogonski sistemi s skupno impulzno zmogljivostjo veθ kakor 1,1 MNs. - 9A117 Mehanizmi za zdruΎevanje in razdruΎevanje ter medstopnje, uporabni v «projektilih» . Del 3

To izvozno dovoljenje velja povsod v Skupnosti za izvoz v naslednje drΎave:

Avstralijo

Kanado

Japonsko

Novo Zelandijo

NorveΉko

©vico

ZdruΎene drΎave Amerike

Opomba: Dela 2 in 3 se lahko spreminjata le v skladu z ustreznimi obveznostmi in zavezami, ki jih je sprejela vsaka drΎava θlanica kot θlanica mednarodnih reΎimov za neΉirjenje jedrskega oroΎja in reΎimov za nadzor izvoza, in v skladu z interesi javne varnosti vsake drΎave θlanice, kakor se kaΎejo v njeni odgovornosti, da odloθa o vlogah za odobritev izvoza blaga z dvojno rabo iz θlena 6(2) te uredbe.

Pogoji in zahteve za uporabo tega dovoljenja

(1) To sploΉno dovoljenje se ne uporablja, θe so izvoznika pristojni organi drΎave θlanice, v kateri je registriran, obvestili, da se zadevno blago uporablja ali se lahko uporablja, v celoti ali deloma, v zvezi z razvojem, proizvodnjo, ravnanjem, z delovanjem, vzdrΎevanjem, skladiΉθenjem, odkrivanjem, prepoznavanjem ali razΉirjanjem kemiθnega, bioloΉkega ali jedrskega oroΎja ali drugih jedrskih eksplozivnih naprav ali za razvoj, proizvodnjo, vzdrΎevanje ali skladiΉθenje projektilov, ki lahko takΉno oroΎje prenaΉajo, ali θe se izvoznik zaveda, da je zadevno blago namenjeno za takΉno uporabo.

(2) To sploΉno dovoljenje se ne uporablja, θe so izvoznika pristojni organi drΎave θlanice, v kateri je registriran, obvestili, da se zadevno blago uporablja ali se lahko uporablja v vojaΉke namene, kakor je navedeno v θlenu 4(2) te uredbe v drΎavi, ki je pod embargom EU, OVSE ali ZN za oroΎje, ali θe se izvoznik zaveda, da je zadevno blago namenjeno takΉni uporabi.

(3) To sploΉno dovoljenje se ne uporablja, θe se zadevno blago izvaΎa v prostocarinsko obmoθje ali v prostocarinsko skladiΉθe, ki je na obmoθju, zajetem v tem dovoljenju.

(4) Zahteve o registraciji in poroθanju, ki so priloΎene uporabi tega sploΉnega dovoljenja, in dodatni podatki, ki jih lahko zahteva drΎava θlanica, iz katere se izvaΎa, za blago, ki je predmet izvoza na podlagi tega dovoljenja, doloθijo drΎave θlanice. TakΉne zahteve morajo temeljiti na zahtevah, doloθenih za uporabo sploΉnih izvoznih dovoljenj, ki jih dodeljujejo drΎave θlanice, ki takΉna dovoljenja doloθajo.

PRILOGA III a

>REFERENCE TO A GRAPHIC>

>REFERENCE TO A GRAPHIC>

>REFERENCE TO A GRAPHIC>

PRILOGA III b

SKUPNI ELEMENTI ZA OBJAVO SPLO©NIH IZVOZNIH DOVOLJENJ

(iz θlena 10(3))

(1) Naslov sploΉnega izvoznega dovoljenja

(2) Organ, ki dovoljenje izdaja

(3) Veljavnost v ES. Uporabi se naslednje besedilo:

«This is a general export authorisation under the terms of Article 6(2) of Regulation (EC) No 1334/2000. «To je sploΉno izvozno dovoljenje na podlagi pogojev iz θlena 6(2) Uredbe (ES) Ήt. 1334/2000. This authorisation, in accordance with Article 6(2) of that Regulation, is valid in all Member States of the European Community» . To dovoljenje velja v vseh drΎavah θlanicah Evropske skupnosti v skladu s θlenom 6(2) navedene uredbe.»

(4) Zadevno blago: uporabi se naslednje uvodno besedilo:

«This export authorisation covers the following items» «To izvozno dovoljenje zajema naslednje»

(5) Zadevna obmoθja: uporabi se naslednje uvodno besedilo:

«This export authorisation is valid for exports to the following destinations» «To izvozno dovoljenje velja za izvoz na naslednja obmoθja»

(6) Pogoji in zahteve

PRILOGA IV

(Seznam iz θlena 21(1) Uredbe (ES) Ήt. 1334/2000)

Toθke ne vsebujejo vedno celotnega poimenovanja blaga in opomb iz Priloge I(1). Celoten opis blaga navaja samo Priloga I.

Navedba blaga v tej prilogi ne vpliva na uporabo doloθb, ki zadevajo proizvode mnoΎiθnega trga v Prilogi I.

Del 1

(moΎnost nacionalnega sploΉnega dovoljenja za trgovino znotraj Skupnosti)

Blago za tehnologijo prikrivanja

1C001 Materiali, posebej izdelani za uporabo kot absorbenti elektromagnetnih valov ali intrinsiθno prevodni polimeri.

NAPOTILO: GLEJ TUDI TOΘKO 1C101.

1C101 Materiali ali naprave za zmanjΉano opaznost, kakor je radarska odbojnost, ultravijoliθni/infrardeθi znaki in zvoθni znaki, razen tistih iz toθke 1C001, ki se uporabljajo v «projektilih» in njihovih podsistemih. 1D103 «Programska oprema» , pripravljena posebej za analizo zmanjΉane opaznosti, kakor je radarska odbojnost, ultravijoliθni/infrardeθi in akustiθni znaki. 1E101 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «uporabo» blaga iz toθk 1C101 ali 1D103. 1E102 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» «programske opreme» iz toθke 1D103. 6B008 Impulzivni radarski sistemi za merjenje preseka (preθnega prereza) s Ήirino oddajnega impulza 100 ns ali manj in posebej zanje izdelane komponente.

NAPOTILO: GLEJ TUDI 6B108.

6B108 Sistemi, izdelani posebej za radarsko merjenje preseka, ki se uporabljajo v «projektilih» , in njihovi podsistemi. Blago strateΉkega nadzora Skupnosti

1C239 Moθni eksplozivi, razen tistih, ki so zajeti v nadzoru vojaΉkega blaga, ali snovi ali meΉanice z masnim deleΎem takΉnih eksplozivov, veθjim od 2 %, in katerih kristalna gostota je veθja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa veθja od 8000 m/s. 1E201 «Tehnologija» v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji za «uporabo» blaga iz 1C239. 3A229 VΎigalni kompleti in enakovredni generatorji impulzov z visokotokovno jakostjo ...

NAPOTILO: GLEJ TUDI NADZOR VOJA©KEGA BLAGA.

3A232 Detonatorji in veθtoθkovni vΎigalni sistemi ...

NAPOTILO: GLEJ TUDI NADZOR VOJA©KEGA BLAGA.

3E201 «Tehnologija» v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji za «uporabo» opreme iz 3A229 ali 3A232. 6A001 Naslednje blago s podroθja akustike: 6A001.a.1.b Sistemi za odkrivanje ali doloθanje poloΎaja objektov s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

1. oddajno frekvenco pod 5 kHz ;

6. izdelani so tako, da prenesejo ...;

6A001.a.2.a.1 Hidrofoni ... ki vsebujejo ... 6A001.a.2.a.2 Hidrofoni ... ki imajo ... 6A001.a.2.a.5 Hidrofoni ... izdelani za ... 6A001.a.2.b Vleθena zaporedja akustiθnih hidrofonov ... 6A001.a.2.c Procesna oprema, izdelana posebej za realnoθasovne aplikacije z vleθenimi veθelementnimi akustiθnimi hidrofoni, ki imajo «uporabniku dostopno programirljivost» ter moΎnost procesiranja in koreliranja v θasovnem ali frekvenθnem prostoru, vkljuθno s spektralno analizo, digitalnim filtriranjem in oblikovanjem snopa z uporabo hitre Fouriereve ali druge transformacije ali procesa. 6A001.a.2.e Podmorski kabelski sistemi, ki imajo katero koli od naslednjih znaθilnosti:

1. vsebujejo hidrofone ... ali

2. vsebujejo multipleksne signalne module skupin hidrofonov ...;

6A001.a.2.f Procesna oprema, izdelana posebej za realnoθasovne aplikacije s podmorskimi kabelskimi sistemi, ki imajo «uporabniku dostopno programirljivost» ter moΎnost procesiranja in koreliranja v θasovnem ali frekvenθnem prostoru, vkljuθno s spektralno analizo, digitalnim filtriranjem in oblikovanjem snopa z uporabo hitre Fouriejeve ali druge transformacije ali procesa. 6D003.a «Programska oprema» za «realnoθasovno obdelavo» akustiθnih podatkov; 8A002.o.3 sistemi za zmanjΉanje hrupa, ki se uporabljajo v plovilih z bruto tonaΎo 1000 ali veθ:

b) sistemi za aktivno zmanjΉevanje ali popolno duΉenje hrupa ali magnetni leΎaji, ki so izdelani posebej za sisteme za prenos moθi in vsebujejo sisteme elektronskega krmiljenja z zmoΎnostjo aktivnega zmanjΉanja vibracij opreme z ustvarjanjem protizvoθnih ali protivibracijskih signalov neposredno na vire;

8E002.a «Tehnologija» za «razvoj» , «proizvodnjo» , popravilo, obnovo ali remont propelerjev, izdelanih posebej za zmanjΉevanje podvodnega hrupa. Blago strateΉkega nadzora Skupnosti - Kriptografija - skupina 5, del 2

5A002.a.2 Oprema, izdelana ali prirejena za izvajanje kriptoanalitiθnih funkcij. 5D002.c.1 Samo programska oprema, ki ima znaθilnosti ali opravlja ali simulira funkcije opreme iz toθke 5A002.a.2. 5E002 Samo «tehnologija» za «razvoj» , «proizvodnjo» ali «uporabo» blaga iz toθke 5A002.a.2 ali 5D002.c.1 zgoraj. Blago tehnologije MTCR

7A117 «Usmerjevalni sklopi» , za uporabo v «projektilih» z zmoΎnostjo doseganja sistemske natanθnosti 3,33 % ali manj dosega (npr. «CEP» 10 km ali manj v dosegu 300 km), razen «usmerjevalnih sklopov» , izdelanih za projektile z dosegom pod 300 km ali zrakoplove s posadko . 7B001 Oprema za testiranje, kalibracijo ali priagoditev, naθrtovana posebej za opremo iz toθke 7A117 zgoraj.

Opomba: Toθka 7B001 ne ureja opreme za testiranje, kalibracijo ali poravnavo za 1. ali 2. stopnjo vzdrΎevanja.

7B003 Oprema, naθrtovana posebej za «proizvodnjo» opreme iz toθke 7A117 zgoraj. 7B103 «Proizvodne zmogljivosti» , naθrtovane posebej za opremo iz toθke 7A117 zgoraj. 7D101 «Programska oprema» , naθrtovana posebej za «uporabo» opreme iz toθk 7B003 ali 7B103 zgoraj. 7E001 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» opreme ali «programske opreme» iz toθk 7A117, 7B003, 7B103 ali 7D101 zgoraj. 7E002 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «proizvodnjo» opreme iz toθk 7A117, 7B003 in 7B103 zgoraj. 7E101 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «uporabo» opreme iz toθk 7A117, 7B003, 7B103 in 7D101 zgoraj. 9A004 Nosilne rakete z zmogljivostjo prenosa vsaj 500 kg tovora najmanj 300 km daleθ.

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A104.

Opomba 1 : Toθka 9A004 ne ureja tovora.

9A005 Pogonski sistemi z raketami na tekoθe-kapljevito gorivo, vsebujoθi katere koli sisteme ali komponente iz toθke 9A006, ki se lahko uporabljajo za nosilne rakete iz toθke 9A004 zgoraj ali za sondirne rakete iz toθke 9A104 spodaj.

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A105 in 9A119.

9A007.a Pogonski sistemi z raketami na trdo gorivo, ki se lahko uporabljajo za nosilne rakete iz toθke 9A004 zgoraj ali za sondirne rakete iz toθke 9A104 spodaj, s katero koli izmed naslednjih znaθilnosti:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A119.

a. skupno impulzno zmogljivost veθ kakor 1,1 MNs;

9A008.d Komponente, izdelane posebej za pogonske sisteme z raketami na trdo gorivo:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A108.c.

d. premiθne Ήobe ali sistemi za krmiljenje potiska s sekundarnim vbrizgom tekoθine, ki se lahko uporabljajo za nosilne rakete iz toθke 9A004 zgoraj ali za sondirne rakete iz toθke 9A104 spodaj , ki imajo naslednje zmogljivosti:

1. gibanje po vseh oseh za veθ kakor ± 5°;

2. kotne vektorske rotacije 20 °/s ali veθ; ali

3. kotni vektorski pospeΉki 40 °/s2 ali veθ.

9A104 Sondirne rakete z zmogljivostjo prenosa vsaj 500 kg tovora najmanj 300 km daleθ.

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A004.

9A105.a Raketni motorji na tekoθe-kapljevito gorivo:

NAPOTILO: GLEJ TUDI 9A119.

a. Raketni motorji na tekoθe-kapljevito gorivo, ki se lahko uporabljajo v «projektilih» , razen tistih iz toθke 9A005, ki imajo skupno impulzno zmogljivost 1,1 MNs ali veθ; razen apogejskih motorjev na tekoθe-kapljevito gorivo, ki so izdelani ali prirejeni za satelitsko uporabo in imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. premer vratu Ήob 20 mm ali manj; in

2. tlak v izgorevalni komori 15 barov ali manj.

9A106.c Sistemi in komponente, razen tistih iz toθke 9A006, ki so uporabni v «projektilih» , izdelanih posebej za sisteme raketnega pogona na tekoθe-kapljevito gorivo:

c. podsistemi krmiljenja potiska, razen tistih, ki so izdelani za raketne sisteme brez zmoΎnosti prenosa vsaj 500 kg tovora vsaj 300 km daleθ.

Tehniθna opomba:

Primeri naθinov doseganja krmiljenja potiska iz toθke 9A106.c so:

1. gibljiva Ήoba;

2. vbrizgavanje tekoθin ali sekundarnih plinov;

3. premiθni motor ali Ήoba;

4. odklanjanje toka izpuΉnih plinov (krila ali sonde); ali

5. potisne zanke.

9A108.c Komponente, razen tistih iz toθke 9A008, ki so uporabne v «projektilih» , izdelanih posebej za pogonske sisteme z raketami na trdo gorivo:

c. podsistemi krmiljenja potiska, razen tistih, ki so izdelani za raketne sisteme brez zmoΎnosti prenosa vsaj 500 kg tovora vsaj 300 km daleθ.

Tehniθna opomba

Primeri naθinov doseganja krmiljenja potiska iz toθke 9A108.c so:

1. gibljiva Ήoba;

2. vbrizgavanje tekoθin ali sekundarnih plinov;

3. premiθni motor ali Ήoba;

4. odklanjanje toka izpuΉnih plinov (krila ali sonde); ali

5. potisne zanke.

9A116 Povratna vozila, ki se lahko uporabljajo v «projektilih» , in zanje izdelana ali prirejena oprema, razen povratnih vozil, izdelanih za tovor, ki ni oroΎje:

a. povratna vozila;

b. toplotni Ήθiti in komponente zanje iz keramike ali ablativnega materiala;

c. toplotni odvodi in komponente zanje, izdelani iz lahkih materialov z veliko toplotno kapaciteto;

d. elektronska oprema, izdelana posebej za povratna vozila.

9A119 Posamezne raketne stopnje, uporabne v kompletnih raketnih sistemih ali v zraθnih plovilih brez posadke, z zmogljivostjo prenosa vsaj 500 kg tovora 300 km daleθ, razen tistih iz toθk 9A005 ali 9A007.a zgoraj. 9B115 Posebej izdelana «proizvodna oprema» za sisteme, podsisteme in komponente iz toθke 9A005, 9A007.a, 9A008.d, 9A105.a, 9A106.c, 9A108.c, 9A116 ali 9A119 zgoraj. 9B116 Posebej izdelane «proizvodne zmogljivosti» za nosilne rakete iz toθke 9A004 ali sistemi, podsistemi in komponente iz toθke 9A005, 9A007.a, 9A008.d, 9A104, 9A105.a, 9A106.c, 9A108.c, 9A116 ali 9A119 zgoraj. 9D101 «Programska oprema» , ki je posebej napisana za «uporabo» blaga iz toθke 9B116 zgoraj. 9E001 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» opreme ali «programske opreme» iz toθke 9A004, 9A005, 9A007.a, 9A008.d, 9B115, 9B116 ali 9D101 zgoraj. 9E002 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «proizvodnjo» opreme iz toθke: 9A004, 9A005, 9A007.a, 9A008.d, 9B115 ali 9B116 zgoraj.

Opomba: Glede «tehnologije» za popravila struktur, laminatov ali materialov, ki so predmet nadzora, glej toθko 1E002.f.

9E101 «Tehnologija» v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji za «razvoj» ali «proizvodnjo» blaga iz toθke 9A104, 9A105.a, 9A106.c, 9A108.c, 9A116 ali 9A119 zgoraj. 9E102 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «uporabo» nosilnih raket iz toθke 9A004, 9A005, 9A007.a, 9A008.d, 9A104, 9A105.a, 9A106.c, 9A108.c, 9A116, 9A119, 9B115, 9B116 ali 9D101 zgoraj. Izjeme:

Priloga IV ne ureja naslednjega blaga tehnologije MTCR:

1) ki se prenaΉajo na podlagi naroθil, ki jih v okviru pogodbenega odnosa izdaja Evropska vesoljska agencija (ESA), ali ki jih prenaΉa ESA pri izvajanju svojih uradnih nalog;

2) ki se prenaΉajo na podlagi naroθil, ki jih v okviru pogodbenega odnosa izdaja nacionalna vesoljska organizacija drΎave θlanice, ali ki jih takΉna organizacija prenaΉa pri izvajanju svojih uradnih nalog;

3) ki se prenaΉajo na podlagi naroθil, ki se v okviru pogodbenega odnosa izdajo v zvezi z razvojem in proizvodnim programom za vesoljske izstrelitve Skupnosti, ki ga podpiΉeta dve ali veθ evropskih vlad;

4) ki se prenaΉajo na vesoljsko izstreliΉθe pod nadzorom drΎave, ki je v drΎavi θlanici, razen θe drΎava θlanica nadzira takΉen prenos v skladu s to uredbo.

Del II

(brez nacionalnega sploΉnega dovoljenja za trgovino znotraj Skupnosti)

Blago CWC (Konvencija o kemiθnem oroΎju)

1C351.d.4 Ricin 1C351.d.5 Saksitoksin Blago tehnologije NSG

Celotna Skupina 0 Priloge I je vkljuθena v Prilogo IV, pod naslednjimi pogoji:

0C001: to blago ni vkljuθeno v Prilogo IV.

0C002: to blago ni vkljuθeno v Prilogo IV, razen posebnih fisijskih materialov:

a. loθeni plutonij;

b. «uran, obogaten v izotopa 233 ali 235» na veθ kakor 20 %.

0D001 (programska oprema) je vkljuθena v Prilogo IV, razen θe se nanaΉa na toθko 0C001 ali na tiste proizvode iz toθke 0C002, ki so izkljuθeni iz Priloge IV.

0E001 (tehnologija) je vkljuθena v Prilogo IV, razen θe se nanaΉa na toθko 0C001 ali na tiste proizvode iz toθke 0C002, ki so izkljuθeni iz Priloge IV.

NAPOTILO : Za toθki 0C003 in 0C004 , samo θe je za uporabo v «jedrskem reaktorju» (v okviru toθke 0A001.a).

1B226 Elektromagnetni loθevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali veθ ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega curka 50 mA ali veθ.

Opomba: Toθka 1B226 zajema loθevalnike, ki:

a. lahko obogatijo stabilne izotope;

b. imajo ionski vir in tudi kolektorje v magnetnem polju, njihova zgradba pa je takΉna, da so sami zunaj polja.

1C012 Materiali:

Tehniθna opomba:

Ti materiali se navadno uporabljajo kot jedrski toplotni viri.

b. «predhodno loθeni» neptunij 237 v kateri koli obliki.

Opomba: Predmet nadzora toθke 1C012.b niso dobave, ki vsebujejo 1 g ali manj neptunija 237.

1B231 Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:

a. objekti ali obrati za proizvodnjo, rekuperacijo, ekstrakcijo, koncentracijo tritija ali za druge naθine ravnanja z njim;

b. oprema za objekte ali obrate za ravnanje s tritijem:

1. vodikove ali helijeve hladilne enote z zmogljivostjo hlajenja na 23 K (- 250 C°) ali manj, z zmogljivostjo odvajanja toplote veθ kot 150 W;

2. sistemi za shranjevanje ali θiΉθenje vodikovega izotopa, ki uporabljajo kovinske hidride kot medij za shranjevanje ali θiΉθenje.

1B233 Objekti ali obrati za loθevanje litijevih izotopov in oprema zanje:

a. objekti ali obrati za loθevanje litijevih izotopov;

b. oprema za loθevanje litijevih izotopov:

1. posebno razvrΉθeni stolpi za izmenjavo med tekoθinama, ki so posebej izdelani za litijeve amalgame;

2. θrpalke za Ύivo srebro ali litijev amalgam;

3. celice za elektrolizo litijevega amalgama;

4. uparjalniki za koncentrirane raztopine litijevega hidroksida.

1C233 Litij, obogaten z izotopom litij-6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij: elementarni litij, zlitine, spojine, meΉanice, ki vsebujejo litij, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.

Opomba : Toθka 1C233 ne zajema termoluminescenθnih dozimetrov.

Tehniθna opomba:

Masni deleΎ izotopa litij-6 v naravi znaΉa pribliΎno 6,5 ut. % (7,5 at. %).

1C235 Tritij, tritijeve spojine, meΉanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi veθje od 1:1000, in proizvodi ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.

Opomba: 1C235 ne zajema izdelkov ali naprav, ki vsebujejo manj kakor 1,48 Χ 103 GBq (40 Ci) tritija.

1E001 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «razvoj» ali «proizvodnjo» opreme ali materialov iz toθke 1C012.b. 1E201 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «uporabo» blaga iz toθk 1B226, 1B231, 1B233, 1C233 ali 1C235. 3A228 Preklopne naprave:

a. elektronke s hladno katodo, polnjene s plinom ali brez, ki delujejo podobno kakor iskrilo in imajo vse naslednje znaθilnosti:

1. vsebujejo tri elektrode ali veθ;

2. maksimalno vrednost anodne napetosti, ki je enaka ali veθja od 2,5 kV;

3. maksimalno vrednost anodnega toka, ki je enaka ali veθja od 100 A; in

4. zakasnitveni θas na anodi, ki je enak ali krajΉi od 10 >ISO_7>μ>ISO_2>s;

Opomba: Toθka 3A228 vkljuθuje plinske kritronske in vakuumske spritronske elektronke.

b. proΎilno vezana iskrila, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

1. zakasnitveni θas na anodi, ki je enak ali krajΉi od 15 >ISO_7>μ>ISO_2>s; in

2. maksimalno vrednost anodnega toka, ki je enaka ali veθja od 500 A;

3A231 Nevtronski generatorski sistemi, vkljuθno z elektronkami, ki imajo obe naslednji znaθilnosti:

a. izdelani so za delovanje brez prisotnosti zunanjega vakuumskega sistema; in

b. izkoriΉθajo elektrostatiθni pospeΉek za sproΎanje jedrske reakcije med tritijem in devterijem.

3E201 «Tehnologija» , ki je v skladu s SploΉno opombo o tehnologiji namenjena za «uporabo» opreme iz toθk 3A228.a., 3A228.b. ali 3A231. 6A203 Kamere in komponente, razen tistih iz toθke 6A003:

a. Mehanske kamere z vrtljivim zrcalom in posebej zanje izdelani sestavni deli:

1. slikovne kamere, ki imajo hitrost snemanja nad 225000 posameznih slik na sekundo;

2. «streak» kamere, ki imajo hitrost zapisa nad 0,5 mm na mikrosekundo;

Opomba: V toθki 6A203.a sestavni deli takΉnih kamer vkljuθujejo tudi elektroniko za sinhronizacijo in sklope rotorjev, ki so sestavljeni iz turbin, zrcal in leΎajev.

6A225 Interferometri za merjenje hitrosti, veθje od 1 km/s v θasovnih intervalih, krajΉih od 10 mikrosekund.

Opomba: Toθka 6A225 vkljuθuje interferometre, kakor so VISAR (Velocity interferometer systems for any reflector) in DLI (Doppler laser interferometer).

6A226 Tlaθni senzorji:

a. manganinovi merilniki za tlake nad 10 GPa;

b. kvarθni tlaθni pretvorniki za tlake nad 10 GPa.

(1) Razlike v besedilu/obsegu med Prilogo I in Prilogo IV so oznaθene v krepkem leΎeθem tisku.