Uredba Sveta (ES) št. 812/2004

z dne 26. aprila 2004

o podrobnih pravilih v zvezi naključnimi ulova kitov in delfinov pri ribolovu in o spremembi Uredbe (ES) št. 88/98

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Cilj skupne ribiške politike, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike [2], je zagotoviti izkoriščanje živih vodnih virov, ki zagotavljajo trajnostno uravnotežene gospodarske, okoljske in socialne razmere. V ta namen bi morala Skupnost med drugim zmanjšati vpliv na najmanjšo mogočo mero za morske ekosisteme in skupna gospodarska politika bi morala biti skladna z drugimi politikami Skupnosti, zlasti z okoljsko politiko.

(2) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst [3] daje status stroge zaščite kitom in delfinom ter zahteva, da se države članice obvežejo, da bodo nadzorovale status ohranitve teh vrst. Države članice bi tudi morale vzpostaviti sistem za nadzor naključnega ulova in ubijanja teh vrst, zato da se sprejmejo nadaljnji raziskovalni in ohranitveni ukrepi, potrebni za zagotovitev, da naključni ulov in ubijanje nimata pomembnega vpliva na zadevne vrste.

(3) Znanstveni podatki, ki so na voljo, ter tehnike, razvite za zmanjševanje naključnega ulova in ubijanja kitov in delfinov pri ribolovu, opravičujejo dodatne ukrepe, sprejete za nadaljnje skupno in dosledno ohranjanje majhnih kitov in delfinov na ravni Skupnosti.

(4) Za odvračanje kitov in delfinov od ribolovnih orodij so bile razvite nekatere akustične naprave in izkazale so se za uspešne pri zmanjševanju prilova kitov in delfinov pri ribolovu z mirujočimi mrežami. Zato bi morala biti uporaba takšnih naprav obvezna v območjih z znanimi ali predvidljivimi visokimi ravnmi prilova majhnih kitov in delfinov, z upoštevanjem stroška/učinkovitosti takšne zahteve. Določiti je treba tudi tehnične specifikacije za učinkovitost akustičnih odvračalnih naprav, ki se jih pri takšnem ribolovu uporablja. Potrebne so znanstvene študije ali pilotni projekti za povečanje znanja o učinkih uporabe akustičnih odvračalnih naprav v teku daljšega časa.

(5) Ta uredba ne bi smela ovirati znanstvenih in tehničnih raziskav, zlasti o novih oblikah aktivnih odvračalnih naprav. Medtem ko naj bi bilo državam članicam dovoljeno, da za namen te uredbe dovolijo začasno uporabo novo razvitih in učinkovitih akustičnih odvračalnih naprav, ki niso v skladu s tehničnimi specifikacijami, določenimi v tej uredbi, je potrebno predvideti posodobitev tehničnih specifikacij za akustične odvračalne naprave kakor hitro je to mogoče in v skladu z Sklepom Sveta št. 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [4].

(6) Neodvisna opazovanja ribolovnih aktivnostih so bistvenega pomena za zagotovitev zanesljivih ocen naključnih ulovov kitov in delfinov. Zato je treba vzpostaviti programe spremljanja z neodvisnimi opazovalci na krovu in uskladiti določitev ribolovov, kjer bi bilo treba takšnemu spremljanju dati prednost. Za zagotovitev reprezentativnih podatkov o zadevnih ribolovih bi morale države članice določiti in izvajati ustrezne programe spremljanja za plovila, ki pljujejo pod njihovo zastavo in izvajajo te ribolove. Za majhna ribiška plovila z manj kot 15 m celotne dolžine, ki včasih niso sposobna za stalno na krov sprejeti dodatne osebe kot opazovalca, bi bilo treba podatke o naključnih ulovih kitov in delfinov zbrati z znanstvenimi študijami ali pilotskimi projekti. Določiti bi bilo treba tudi skupne naloge spremljanja in poročanja.

(7) Da se omogočita izvajanje rednega ocenjevanja na ravni Skupnosti in izdelava temeljite ocena na srednji rok, bi morale države članice letno poročati glede uporabe posebnih sonarjev ter izvajati programe z opazovalcem na krovu ter vključiti vse zbrane podatke o naključnih ulovih in ubijanju kitov in delfinov pri ribolovu.

(8) Nevarnost, ki jo povzroča ribolov z visečo mrežo za ogroženo populacijo delfina v Baltskem morju, zahteva ustavitev uporabe visečih mrež v tem območju. Za plovila Skupnosti, ki ribarijo z visečimi mrežami v tem območju, bodo veljale gospodarske in tehnične omejitve, potrebne zaradi obdobja postopnega opuščanja pred popolno prepovedjo tega orodja z dne 1. januarja 2008. Uredbo Sveta (ES) št. 88/98 z dne 18. decembra 1997 o določitvi nekaterih tehničnih ukrepov za ohranitev ribolovnih virov v vodah Baltskega morja, Beltov in Oresunda [5] bi bilo treba spremeniti, zato da se vključi te ukrepe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa ukrepe, ki imajo za cilj zmanjšanje naključnih ulovov kitov in delfinov z ribiškimi plovili v območjih, navedenih v Prilogah I in III.

Člen 2

Uporaba akustičnih odvračalnih naprav

1. Brez vpliva na druge predpise Skupnosti se plovilom s celotno dolžino 12 m ali daljšo prepove uporaba ribolovnih orodij, določenih v Prilogi I v območjih, za obdobja ter od datumov, navedenih v omenjeni prilogi, brez hkratne uporabe aktivnih akustičnih odvračalnih naprav.

2. Kapitani ribolovnih plovil Skupnosti poskrbijo, da odvračalne naprave polno delujejo, ko namestijo ribolovno orodje.

3. Z odstopanjem, se člen 1 ne uporablja za ribolovne aktivnosti, ki se izvajajo izključno za namene znanstvenih raziskav, ki se opravljajo z dovoljenjem in pod vodstvom držav članic ali zadevnih držav članic in ki so namenjene razvoju novih tehničnih ukrepov za zmanjšanje naključnega ulova ali ubitja kitov in delfinov.

4. Države članice storijo potrebne korake, da s pomočjo znanstvenih študij ali pilotnih projektov spremljajo in ocenijo učinke uporabe posebnih sonarjev v ribolovu na daljši rok in v zadevnih območjih.

Člen 3

Tehnične specifikacije in pogoji uporabe

1. Akustične odvračalne naprave, uporabljene pri izvajanju člena 2(1), ustrezajo enemu kompletu tehničnih specifikacij in pogojev uporabe, opredeljenih v Prilogi II.

2. Z odstopanjem od člena 1 lahko države članice dovolijo začasno uporabo akustičnih odvračalnih naprav, ki ne izpolnjujejo tehničnih specifikacij ali pogojev uporabe, določenih v Prilogi II, pod pogojem, da je bil njihov učinek zmanjšanja naključnih ulovov kitov in delfinov ustrezno dokumentiran. Dovoljenje ne velja več kot dve leti.

3. Države članice Komisijo obvestijo o dovoljenjih v skladu z odstavkom 2 v dveh mesecih od datuma izdaje. Komisiji predložijo tehnične in znanstvene podatke o dovoljeni akustični odvračalni napravi in njenih učinkih na naključne ulove kitov in delfinov.

Člen 4

Programi opazovalca na morju

1. Države članice za ribolov in pod pogoji, določenimi v Prilogi III, oblikujejo in izvajajo programe spremljanja naključnih ulovov delfinov s pomočjo opazovalcev na krovu plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in so celotne dolžine 15 m ali več. Programi spremljanja se oblikujejo za zagotavljanje reprezentativnih podatkov o zadevnem ribolovu.

2. Države članice storijo vse potrebno, da s pomočjo ustreznih znanstvenih študij ali pilotnih projektov zbirajo znanstvene podatke o naključnih ulovih kitov in delfinov za plovila skupne dolžine manj kot 15 m in ki so vključena v ribolov, opredeljen v Prilogi III točka 3.

Člen 5

Opazovalci

1. Za izpolnjevanje svoje obveznosti glede zagotovitve opazovalcev države članice imenujejo neodvisno in ustrezno usposobljeno in izkušeno osebje. Za izvajanje svojih nalog mora imeti izbrano osebje naslednje kvalifikacije:

(a) zadostne izkušnje za prepoznavanje vrst delfinov in ribolovnih postopkov;

(b) osnovno znanje o pomorski plovbi in ustrezna varnostna navodila;

(c) sposobnost izpolnjevanja osnovnih znanstvenih nalog, na primer jemanja vzorcev, če je to potrebno, in izvajanja točnih opazovanj in beleženj v tej zvezi;

(d) zadovoljivo znanje jezika države članice zastave opazovanega plovila.

2. Naloga opazovalca je spremljanje naključnih ulovov delfinov in zbiranje podatkov, potrebnih za ekstrapoliranje spremljanega prilova na celotni zadevni ribolov. Opazovalec zlasti:

(a) spremlja ribolovne operacije zadevnih plovil in beleži ustrezne podatke o ribolovnem naporu (karakteristike orodja, mesto in časovno razporeditev začetka in konca efektivnega izvajanja ribolova);

(b) spremlja naključne ulove delfinov.

Opazovalci lahko opravljajo druga takšna opazovanja, kakor lahko določi država članica, za namene prispevanja k znanstvenemu razumevanju sestave ulova zadevnih plovil in biološkega statusa ribiškega staleža.

3. Opazovalec pošlje pristojnim organom zadevne države članice zastave poročilo, ki vsebuje vse podatke, zbrane o ribolovnem naporu in opazovanjih naključnih ulovov kitov in delfinov, vključno s povzetkom njegovih/njenih glavnih ugotovitev.

Poročilo vsebuje zlasti naslednje podatke za zadevno obdobje:

(a) celotno ime plovila;

(b) ime opazovalca in obdobje, v času katerega je bil opazovalec na krovu;

(c) vrsto zadevnega ribolova (vključno s karakteristikami plovila, območja s sklici na Prilogi I in III in ciljne vrste);

(d) trajanje ribolovnega potovanja in ustrezni ribolovni napor (izražen kot skupna neto dolžina x ribolovne ure za mirujoče orodje in številom ribolovnih ur za vlečno orodje);

(e) število naključno ujetih kitov in delfinov, vključno z vrsto in, če je mogoče, dodatnimi podatki o velikosti ali teži, spolu, starosti in, kadar je to primerno, z navedbami živali, izgubljenimi med vleko orodja ali izpuščenimi živimi;

(f) vse dodatne podatke, ki se opazovalcu zdijo uporabni za cilje te uredbe ali vse dodatne podatke o biologiji kitov in delfinov (kot sta izgled delfinov ali posebno obnašanje v zvezi z ribolovno dejavnostjo).

Kapitan ladje lahko zahteva kopijo opazovalčevega poročila.

4. Država članica hrani podatke, ki jih vsebujejo poročila opazovalcev, najmanj pet let po koncu ustreznega poročevalnega obdobja.

Člen 6

Letna poročila

1. Vsako leto do 1. junija države članice pošljejo Komisiji izčrpno letno poročilo o izvajanju členov 2, 3, 4 in 5 v predhodnem letu. Prvo poročilo zajema oboje, preostali del leta po začetku veljavnosti te uredbe in celotno leto, ki sledi.

2. Na podlagi poročil opazovalca, predloženih v skladu s členom 5(3) ter vsemi drugimi ustreznimi podatki, vključno s tistimi o ribolovnem naporu, zbranimi z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1543/2000 z dne 29. junija 2000 o oblikovanju okvira Skupnosti za zbiranje in upravljanje podatkov, potrebnih za izvajanje skupne ribiške politike [6], letno poročilo vključuje ocene skupnih naključnih ulovov kitov in delfinov v vsakem zadevnem ribolovu. To poročilo vključuje oceno zaključkov poročil opazovalcev in vse druge ustrezne podatke, vključno z vsemi raziskavami, izvajanimi v državah članicah, za zmanjšanje naključnih ulovov kitov in delfinov pri ribolovu. Pri poročanju o rezultatih znanstvenih študij ali pilotnih projektov, kot je predvideno v členih 2(4) in 4(2), države članice zagotovijo, da so doseženi dovolj visoki standardi, njihova zasnova in izvajanje in da se Komisiji predložijo podrobne informacije glede teh standardov.

Člen 7

Celovita ocena in pregled

1. Najkasneje eno leto po tem, ko države članice predložijo svoje drugo letno poročilo, Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o dejavnostih te uredbe z vidika podatkov, ki so na voljo kot rezultat uporabe člena 6 in ocene poročil držav članic, ki jo je izdelal Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo Poročilo zlasti prouči uporabo te uredbe za tipe plovil in območja, kakovost informacij, izpeljanih iz programov opazovalcev in kakovost pilotnih projektov ter ga lahko spremljajo ustrezni predlogi.

2. To poročilo se posodobi po tem, ko države članice predložijo četrto letno poročilo.

Člen 8

Prilagoditev tehničnemu napredku in dodatni tehnični napotki

1. V skladu s postopkom, določenim v členu 30(2) Uredbe (EG) št. 2371/2002, se sprejme naslednje:

(a) operativni in tehnični napotki glede nalog opazovalcev, kot je določeno v členu 6;

(b) podrobni predpisi glede zahtev za poročanje, kot je določeno v členu 6.

2. Spremembe Priloge II, ki so potrebne zaradi prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku, se sprejmejo v skladu s predpisanim postopkom, določenim v členu 30(3) Uredbe (EG) št. 2371/2002.

Člen 9

Sprememba Uredbe (ES) št. 88/98

Vstavijo se naslednji členi :

"Člen 8a

Omejitve glede visečih mrež

1. Od 1. januarja 2008 je prepovedano viseče mreže hraniti na krovu ali jih uporabljati za ribolov.

2. Do 31. decembra 2007 sme plovilo hraniti na krovu ali uporabljati za ribolov viseče mreže, če so to dovolili pristojni organi države članice zastave.

3. Največje število plovil, ki jih država članica odobri hraniti na krovu ali uporabljati za ribolov viseče mreže, v letu 2005 ne sme presegati 60 % ribiških plovil, ki so uporabljala viseče mreže v obdobju 2001 do 2003.

V letih 2006 in 2007 največje število plovil ne bo preseglo 40 % in 20 % glede na ribolovna plovila, ki so uporabljala viseče mreže v obdobju 2001 do 2003.

4. Vsako leto do 30. aprila države članice Komisiji sporočijo seznam plovil, ki so jim dovoljene ribolovne aktivnosti z visečimi mrežami, za leto 2004 se podatki pošljejo najkasneje do 31. avgusta 2004.

Člen 8b

Pogoji za viseče mreže

1. Na vsak konec mreže morajo biti pritrjene plavajoče boje z radarskimi odsevniki, tako da je kadarkoli mogoče ugotoviti njen položaj. Boje morajo biti neizbrisno označene z registracijsko črko (črkami) in številko plovila, ki mu pripadajo.

2. Kapitan ribiškega plovila, ki uporablja viseče mreže, vodi ladijski dnevnik, v katerega mora vsak dan zapisati naslednje podatke:

(a) skupno dolžino mrež na krovu;

(b) skupno dolžino mrež, uporabljenih v vsaki ribolovni operaciji;

(c) količino prilova delfinov;

(d) datum in kraj takih ulovov.

3. Vsa ribolovna plovila, ki uporabljajo viseče mreže, na krovu hranijo dovoljenje iz člena 8a(2)."

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 1. julija 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 26. aprila 2004

Za Svet

Predsednik

J. Walsh

[1] Mnenje, podano dne 10. februarja 2004.

[2] UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

[3] UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[4] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[5] UL L 9, 15.1.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) 48/1999 (UL L 13, 18.1.1999, str. 1).

[6] UL L 176, 15.7.2000, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Ribolov, pri katerem je uporaba akustičnih odvračalnih naprav obvezna

Območje | Orodje | Obdobje | Datum začetka |

A.Baltsko morje, ki ga omejuje linija, ki teče od švedske obale na točki 13° vzhodne dolžine, od tam južno do 55° severne širine, od tam proti vzhodu do 14° vzhodne dolžine, potem od tam proti severu do obale Švedske; ter območje, ki ga omejuje linija, ki teče z vzhodne obale Švedske na točki 55°30′ severne širine, od tam proti vzhodu do 15° vzhodne širine, od tam proti severu do 56° severne širine, od tam proti vzhodu do 16° vzhodne dolžine, od tam proti severu do obale Švedske | (a)Kakršna koli stoječa zabodna mreža ali zapletna mreža | Celo leto | 1. junij 2005 |

(b)Kakršna koli viseča mreža | Celo leto | 1. junij 2005 |

B.podobmočje ICES IV in razdelek III a | (a)Kakšna koli stoječa zabodna mreža ali zapletna mreža, ali kombinacija teh mrež, katerih skupna dolžina ne presega 400 m | (a)1. avgust — 31. oktober | 1. avgust 2005 |

(b)Kakršna koli stoječa zabodna mreža ali zapletna mreža z velikostjo mrežnega očesa > 220 mm | (b)Celo leto | 1. junij 2005 |

C.ICES razdelekVII e, f, g, h, in j | (a)Kakršna koli stoječa zabodna mreža ali zapletna mreža | (a)Celo leto | 1. januar 2006 |

D.ICES razdelek VII d | (a)Kakršna koli stoječa zabodna mreža ali zapletna mreža | (a)Celo leto | 1. januar 2007 |

E.Baltsko morje, podrazdelek 24 (razen območja, ki je zajeto pod A) | (a)Kakršna koli stoječa zabodna mreža ali zapletna mreža | (a)Celo leto | 1. januar 2007 |

(b)Kakršna koli viseča mreža | (b)Celo leto | 1. januar 2007 |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Tehnične specifikacije in pogoji uporabe akustičnih odvračalnih naprav

Kakršna koli akustična odvračalna naprava, uporabljena pri izvajanju člena 2(1), izpolnjuje enega od naslednjih kompletov parametrov signala in prenosa:

| Komplet 1 | Komplet 2 |

| |

| | Parametri signala |

* | združitev signala | Digitalna | Analogna |

* | Tonski/širok pas | Širok pas/tonski | Tonski |

* | Nivoji izvora (maks - min) re 1 mPa@1m | 145 dB | 130 — 150 dB |

* | Osnovna frekvenca | (a)20-160 KHz širok pas pometa(b)10 kHz tonski | 10 kHz |

* | Visoko frekvenčne vibracije | Da | Da |

* | Trajanje impulza (nominalno) | 300 ms | 300 ms |

* | Interval impulza | (a)4-30 sekund narejeno naključno;(b)4 sekunde | 4 sekunde |

| | Parametri prenosa |

* | Maksimalna razdalja med dvema akustičnima odvračalnima napravama vzdolž mrež | 200 m, po ena akustična naprava pritrjena na vsak konec mreže (ali kombinacije mrež, pritrjenih skupaj) | 100 m, po ena akustična naprava pritrjena na vsak konec mreže (ali kombinacije mrež, pritrjenih skupaj) |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Ribolov, ki ga je treba spremljati, in najnižje ravni ribolovnega napora, ki ga spremljajo opazovalci na krovu

1. Splošne obveznosti spremljanja

Programi spremljanja se oblikujejo na letni osnovi in so določeni za spremljanje prilova kitov in delfinov na reprezentativni način pri ribolovih, opredeljenih v tabeli iz odstavka 3.

Programe spremljanja se izdela dovolj reprezentativno z ustrezno razporeditvijo opazovalcev preko flot, časa in ribolovnih območij.

Praviloma programi spremljanja temeljijo na strategiji vzorčenja, oblikovani tako, da dopušča oceno stopnje prilova kitov in delfinov, za najbolj pogoste vrste v prilovu na enoto napora z dano floto, da se dobi koeficient variacije, ki ne presega 0,30. Strategija vzorčenja se izdela na podlagi obstoječih informacij o variabilnosti prejšnjih opazovanja prilova.

2. Pilotski programi spremljanja

Če zaradi pomanjkanja podatkov o variabilnosti prilova ni mogoče izdelati strategije vzorčenja tako, da bi se dosegel koeficient variacije znotraj meja, določenih v odstavku 1, države članice izvajajo pilotske programe opazovalca na krovu v teku dveh zaporednih let, začenši z datumi iz odstavka 3 za zadevne ribolove.

Ti pilotski programi opazovanja temeljijo na strategiji vzorčenja z namenom opredelitve variabilnosti prilova, ki daje temelj za izdelavo poznejših strategij vzorčenja pod pogoji odstavka 1, ter nudijo tudi ocene prilova kitov in delfinov na enoto napora, razčlenjene po vrstah.

Ti pilotski programi pokrivajo najmanj naslednje minimalne vrednosti ribolovnega napora:

(a) za vse ribolove, določene v točki 3, razen pelagičnih vlečnih mrež (posameznih ali v paru) od 1. decembra do 31. marca v ICES podobmočjih VI, VII in VIII:

| Flote z več kot 400 plovili | Flote z več kot 60 in manj kot 400 plovili | Flote z manj kot 60 plovili |

Minimalni ribolovni napor, ki ga pokriva pilotski program | Ribolovni napor 20 plovil | 5 % ribolovnega napora | 5 %, ki pokriva najmanj tri različna plovila |

(b) za pelagične vlečne mreže (posamezne ali v paru) od 1. decembra do 31. marca v ICES podobmočjih VI, VII in VIII:

| Flote z več kot 60 plovili | Flote z manj kot 60 plovili |

Minimalni ribolovni napor, ki ga pokriva pilotski program | 10 % ribolovnega napora | 10 %, ki pokriva najmanj tri različna plovila |

3. Ribolov, ki se ga spremlja in datumi začetka spremljanja

Območje | Orodje | Datum začetka |

A.ICES podobmočja VI, VII in VIII. | Pelagične vlečne mreže (posamezne in v paru) | 1. januar 2005 |

B.Sredozemsko morje (vzhodno od linije 5° 36′ zahodno | Pelagične vlečne mreže (posamezne in v paru) | 1. januar 2005 |

C.ICES razdelek VI a, VII a in b, VIII a, b in c, in IX a | Stoječa zabodna mreža ali zapletna mreža z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 80 mm | 1. januar 2005 |

D.ICES podobmočje IV, razdelek VI a, in podobmočje VII razen razdelek VII c in VII k | Viseče mreže | 1. januar 2006 |

E.ICES podobmočja III a, b, c, III d južno od 59° S, III d severno od 59° S (samo od 1. junija do 30. septembra), IV in IX | Pelagične vlečne mreže (posamezne in v paru) | 1. januar 2006 |

F.ICES podobmočja VI, VII in VIII ter IX | Vlečne mreže z visokim ustjem | 1. januar 2006 |

G.ICES podobmočje III b, c, d, razen območij iz vrstic A in E Priloge I | Stoječa zabodna mreža ali zapletna mreža z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 80 mm | 1. januar 2006 |

--------------------------------------------------