Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES

z dne 29. aprila 2004

o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti njenega člena 7(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [1],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Svet je z Resolucijo z dne 17. junija 1997 o razvoju telematike v cestnem prometu, zlasti na področju elektronskega pobiranja pristojbin (EPP) [4], pozval Komisijo in države članice k razvoju strategije za zmanjšanje razlik v sistemih EPP, da se doseže ustrezna interoperabilnost na evropski ravni. Sporočilo Komisije o interoperabilnih sistemih za elektronsko pobiranje pristojbin v Evropi je pomenilo prvo fazo te strategije.

(2) Večina držav članic, ki je namestila elektronske cestninske sisteme za pokrivanje stroškov cestne infrastrukture ali za pobiranje pristojbin za uporabo cest (v nadaljevanju enotno poimenovani "elektronski cestninski sistemi"), uporablja mikrovalovno tehnologijo kratkega dosega s frekvencami okrog 5,8 GHz, vendar ti sistemi trenutno niso popolnoma združljivi. Kot rezultat dela v zvezi z mikrovalovno tehnologijo, ki ga je sprejel Evropski odbor za standardizacijo (CEN), so bili januarja 2003, in sicer po sprejetju tehničnih predstandardov leta 1997, pripravljeni tehnični standardi za združljivost elektronskih cestninskih sistemov na frekvenci 5,8 GHz. Vendar ti predstandardi ne zajemajo vseh sistemov namenskih komunikacij kratkega dosega (DSRC) na frekvenci 5,8 GHz, ki so v obratovanju v Skupnosti, in obsegajo dve različici, ki nista popolnoma združljivi. Temeljita na modelu povezovanja odprtih sistemov, ki ga je Mednarodna organizacija za standardizacijo opredelila za komunikacijo med računalniškimi sistemi.

(3) Proizvajalci opreme in upravljavci infrastruktur so se kljub temu v okviru Skupnosti dogovorili, da bodo razvili interoperabilne izdelke na podlagi obstoječih sistemov DSRC 5,8 GHz. Oprema, ki jo bo treba zagotoviti uporabnikom, bo morala zato omogočati komunikacijo s tehnologijami, ki bodo edine lahko uporabljene v novih elektronskih cestninskih sistemih, predvidenih za razmestitev po Skupnosti po 1. januarju 2007, in sicer s tehnologijo za satelitsko določanje položaja, tehnologijo za mobilne komunikacije, ki uporablja standard GSM-GPRS, in mikrovalovno tehnologijo na frekvenci 5,8 GHz.

(4) Bistveno je, da je delo v zvezi s standardizacijo zaključeno v najkrajšem možnem času, zato da se določijo tehnični standardi, ki bodo zagotavljali tehnično združljivost elektronskih cestninskih sistemov, ki temeljijo na mikrovalovni tehnologiji 5,8 GHz in na tehnologijah satelitskega določanja položaja ter mobilnih komunikacij, da se prepreči še večja razdrobljenost trga.

(5) Treba je poskrbeti za obširno razmestitev elektronskih cestninskih sistemov v državah članicah in sosednjih državah, s tem pa nastane potreba po interoperabilnih sistemih, usklajenih s prihodnjim razvojem politike na ravni Skupnosti v zvezi z zaračunavanjem uporabe cest in z bodočimi tehničnimi dosežki.

(6) Elektronski cestninski sistemi morajo biti interoperabilni in morajo temeljiti na javnih standardih, dostopnih vsem dobaviteljem sistemov brez razlikovanja.

(7) Pri uvajanju novih elektronskih cestninskih sistemov je treba zagotoviti dovolj opreme, da ne bi prišlo do razlikovanja med podjetji na tem področju.

(8) Uporaba novih tehnologij za satelitsko določanje položaja (GNSS) in za mobilne komunikacije (GSM/GPRS) v elektronskih cestninskih sistemih lahko zaradi velike prilagodljivosti in vsestranskosti še posebej pomaga izpolniti zahteve novih politik na ravni Skupnosti in držav članic za zaračunavanje uporabe cest. Te tehnologije omogočajo obračunavanje kilometrov, prevoženih po posameznih kategorijah cest, ne da bi bilo treba investirati v drago infrastrukturo. Odpirajo tudi vrata dodatnim novim storitvam za varnost in obveščanje potnikov, kakor sta alarm, ki ga vozilo, udeleženo v nesreči, samodejno sproži in javi svoj položaj, ter sprotno obveščanje o prometnih razmerah, gostoti prometa in času trajanja vožnje. V zvezi s satelitskim določanjem položaja je namen projekta Galilelo, ki ga je Skupnost začela leta 2002, da se od leta 2008 dalje zagotavljajo kakovostnejše informacijske storitve od tistih, ki jih zagotavljajo sedanji satelitski navigacijski sistemi, in da bodo optimalne za cestne telematske storitve. Sistem, ki je predhodnik evropske geostacionarne navigacijske storitve (EGNOS), bo začel delovati že leta 2004 in bo dajal podobne rezultate. Ti inovativni sistemi bi lahko povzročili težave glede zanesljivosti kontrol in preprečevanja goljufij. Vendar je zaradi zgoraj navedenih občutnih prednosti treba pri uvajanju novih elektronskih cestninskih sistemov uporabo tehnologij za satelitsko določanje položaja in mobilne komunikacije načeloma priporočiti.

(9) Širjenje tehnologij za elektronski cestninski sistem, ki je že v uporabi ali načrtovan za naslednja leta (predvsem 5,8 GHz mikrovalovi, satelitsko določanje položaja in mobilne komunikacije), in širjenje specifikacij, ki so jih uvedle države članice in sosednje države za svoje elektronske cestninske sisteme, lahko ogrozita nemoteno delovanje notranjega trga in cilje transportne politike. Obstaja verjetnost, da take razmere privedejo do širjenja nezdružljivih in dragih elektronskih škatel v vozniških kabinah težkih tovornih vozil in da vozniki pri njihovi uporabi delajo napake, s čimer se, na primer, nenamerno izognejo plačilu. Tako širjenje je nesprejemljivo za uporabnike in proizvajalce zaradi stroškov, varnosti in pravnih razlogov.

(10) Umetne ovire za delovanje notranjega trga je treba odstraniti, državam članicam in Skupnosti pa omogočiti, da izvajajo raznovrstne politike zaračunavanja uporabe cest za vse vrste vozil na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Naprave, nameščene v vozilih, morajo omogočati, da se take politike zaračunavanja uporabe cest izvajajo v skladu z načeli nediskriminacije državljanov držav članic. Zato je treba interoperabilnost elektronskih cestninskih sistemov na ravni Skupnosti zagotoviti čimprej.

(11) Vozniki so upravičeno zaskrbljeni glede izboljšanja kakovosti storitev na cestni infrastrukturi, zlasti v zvezi z varnostjo, pa tudi glede občutnega zmanjšanja zastojev na cestninskih postajah, posebno v dnevih s povečanim prometom in na posebno obremenjenih točkah cestnega omrežja. V opredelitvi evropskega elektronskega cestninjenja je treba to zaskrbljenost upoštevati. Treba je tudi zagotoviti, da se tehnologije in sestavni deli, kolikor je tehnično mogoče, lahko povežejo tudi z drugimi deli vozila, zlasti z elektronskim tahografom in sistemi za klic v sili. Intermodalni sistemi ne bi smeli biti izključeni v kasnejši fazi.

(12) Namestitev ustrezne opreme bi morala poleg pobiranja cestnine zagotoviti možnost dostopa še do drugih, bodočih načinov uporabe.

(13) Evropsko elektronsko cestninjenje mora zagotoviti interoperabilnost na tehnični, pogodbeni in postopkovni ravni in pri tem zajeti:

(a) enkratno pogodbo med strankami in izvajalci-ponudniki storitev, skladno s sklopom pogodbenih pravil, ki vsem izvajalcem in/ali izdajateljem dovoljujejo opravljati storitev, in omogoča dostop do celotnega omrežja;

(b) sklop tehničnih standardov in zahtev, da industrija lahko dobavi potrebno opremo za opravljanje storitve.

(14) Pogodbena interoperabilnost daje nekaterim uporabnikom cest možnost velike poenostavitve, gospodarskim uporabnikom cest pa znatne administrativne prihranke.

(15) Elektronski cestninski sistemi znatno prispevajo k zmanjšanju nevarnosti za nesreče in tako povečujejo varnost na cestah, k zmanjšanju števila gotovinskih transakcij in zmanjšanju zastojev na cestninskih postajah, posebno v dnevih s povečanim prometom. Zmanjšujejo tudi negativni vpliv na okolje zaradi čakanja in ponovnega vžiganja vozil ter zastojev, pa tudi vpliv, ki ga imajo na okolje na novo vzpostavljene steze za cestninjenje ali širjenje obstoječih cestninskih postaj.

(16) Bela knjiga o evropski prevozni politiki za 2010 vsebuje cilje v zvezi z varnostjo in pretokom cestnega prometa. Interoperabilne pametne prevozne storitve in sistemi so ključno orodje za doseganje teh ciljev.

(17) Uvedba elektronskega cestninskega sistema bo zahtevala obdelavo osebnih podatkov. Ti se morajo obdelovati v skladu s pravili Skupnosti, določenimi med drugim v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov [5] in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/58/ES z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij [6]. Pravica do varstva osebnih podatkov je izrecno priznana v členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(18) Pogoj za avtomatsko bremenitev bančnih računov s cestnino ali računov kreditnih/plačilnih kartic, odprtih v Skupnosti ali zunaj nje, je popolnoma delujoče plačilno območje Skupnosti, na katerem se storitve zaračunavajo brez razlikovanja.

(19) Sistemi elektronskega pobiranja cestnine, nameščeni v državah članicah, morajo zadoščati naslednjim temeljnim merilom: sistem mora biti primeren za enostavno vgradnjo bodočih tehnoloških in sistemskih izboljšav in dosežkov brez dragega ukinjanja starejših modelov in metod, stroški za gospodarske in zasebne uporabnike cest morajo biti neznatni v primerjavi s prednostmi, ki jih imajo ti uporabniki cest kakor tudi družba v celoti, njegovo izvajanje v katerikoli državi članici pa ne sme povzročati nikakršnega razlikovanja med domačimi uporabniki cest in uporabniki iz drugih držav članic.

(20) Ker države članice ne morejo v dovolj veliki meri doseči ciljev te direktive, zlasti interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov na notranjem trgu in uvedbe evropskega elektronskega cestninjenja, ki bi zajemalo celotno cestno omrežje Skupnosti, na katerem se zaračunavajo cestnine, in ker se zato zaradi svoje evropske razsežnosti lahko bolje dosežejo na ravni Skunosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načeli subsidiarnosti, določenimi v članu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena ta direktiva ne zahteva več, kakor je potrebno za dosego teh ciljev.

(21) Predvideti je treba vključitev zainteresiranih strani (kakor so izvajalci cestninjenja, upravljalci infrastruktur, elektronska in avtomobilska industrija ter uporabniki) v posvetovanja Komisije o tehničnih in pogodbenih vidikih vzpostavljanja evropskega elektronskega cestninjenja. Komisija se mora po potrebi posvetovati z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju varstva zasebnosti, varnosti na cestah in okolja.

(22) Za vzpostavitev evropskega elektronskega cestninjenja bo treba najprej določiti smernice, ki jih mora pripraviti Odbor za elektronsko cestninjenje, ki ga vzpostavlja ta direktiva.

(23) Ta direktiva ne vpliva na svobodno določanje pravil držav članic na področju zaračunavanja uporabe cestne infrastrukture in davčnih zadev.

(24) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti skladno s sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [7] –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilj in področje

1. Ta direktiva določa potrebne pogoje za zagotovitev interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti. Velja za vse vrste elektronskega pobiranja cestnih pristojbin na celotnem cestnem omrežju Skupnosti, mestnem in medkrajevnem, na avtocestah, glavnih in stranskih cestah ter raznih objektih, kakor so predori, mostovi in trajekti.

2. Ta direktiva se ne uporablja za:

(a) cestninske sisteme, za katere ne obstajajo elektronske naprave za pobiranje cestnine;

(b) elektronske cestninske sisteme, pri katerih ni potrebno nameščanje opreme v vozila;

(c) majhne, izključno lokalne cestninske sisteme, za katere bi bili stroški za uskladitev z zahtevami te direktive nesorazmerni s prednostmi.

3. Cilj iz odstavka 1 se doseže z vzpostavitvijo evropskega elektronskega cestninjenja. Ta storitev, ki dopolnjuje nacionalno elektronsko cestninjenje držav članic, zagotavlja interoperabilnost po vsej Skupnosti za uporabnike elektronskih cestninskih sistemov, ki so jih države članice že uvedle, in za tiste, ki bodo v prihodnosti uvedeni v okviru te direktive.

Člen 2

Tehnološke rešitve

1. Za vse nove elektronske cestninske sisteme, dane v uporabo 1. januarja 2007 ali pozneje, se bodo za izvajanje elektronskih cestninskih transakcij uporabljale naslednje tehnologije:

(a) satelitsko določanje položaja;

(b) mobilne komunikacije z uporabo standarda GSM-GPRS (sklic na GSM TS 03.60/23 060);

(c) mikrovalovna tehnologija na frekvenci 5,8 GHz.

2. Evropsko elektronsko cestninjenje se da v uporabo v skladu s členom 3(1). Izvajalci v skladu s časovnim razporedom iz člena 3(4) dajo zainteresiranim uporabnikom na voljo opremo za v vozila, ki je ustrezna za vse elektronske cestninske sisteme v uporabi v državah članicah, ki uporabljajo tehnologije iz odstavka 1, in ki se lahko uporablja v vseh vrstah vozil. Ta oprema bo morala biti vsaj interoperabilna in omogočati komunikacijo z vsemi sistemi, ki delujejo v državah članicah in uporabljajo eno ali več tehnologij, naštetih v odstavku 1. To bo podrobneje uredil odbor iz člena 5(1), vključno vse potrebno za pridobitev opreme za v vozila, da bo zadostil povpraševanju zainteresiranih uporabnikov.

3. Priporoča se, da novi elektronski cestninski sistemi, dani v uporabo po sprejetju te direktive, uporabljajo tehnologije satelitskega določanja položaja in mobilnih komunikacij, naštete v odstavku 1. Komisija glede morebitnega prehoda sistemov, ki uporabljajo druge tehnologije, na sisteme s temi tehnologijami v sodelovanju z Odborom iz člena 5(1) sestavi poročilo do 31. decembra 2009. Poročilo bo vsebovalo študijo o uporabi posamezne tehnologije iz odstavka 1 ter analizo stroškov in koristi. Komisija po potrebi opremi poročilo s predlogom za Evropski parlament in Svet o strategiji prehoda.

4. Brez vpliva na odstavek 1 je oprema v vozilu lahko primerna tudi za druge tehnologije pod pogojem, da to ne pomeni dodatne obremenitve za uporabnike ali ustvarjanje razlik med njimi. Kadar je potrebno, je oprema v vozilu lahko povezana z njegovim elektronskim tahografom.

5. Države članice, ki imajo cestninske sisteme, sprejmejo potrebne ukrepe za povečanje uporabe elektronskih cestninskih sistemov. Prizadevati si morajo zagotoviti, da bo najkasneje do 1. januarja 2007 vsaj 50 % prometa skozi posamezno cestninsko postajo teklo preko elektronskega cestninskega sistema. Steze za elektronsko pobiranje cestnine se lahko ob potrebnem upoštevanju varnosti uporabljajo tudi za pobiranje na druge načine.

6. Dela v zvezi z interoperabilnostjo obstoječih cestninskih tehnologij, začeta v zvezi z evropskim elektronskim cestninjenjem, bodo zagotovila popolno združljivost in vmesniško povezovanje teh tehnologij s tehnologijami iz odstavka 1 ter njihove opreme.

7. Države članice zagotovijo, da se osebni podatki, potrebni za delovanje evropskega elektronskega cestninjenja, obdelujejo v skladu s pravili Skupnosti o varstvu svobode in temeljnih pravic posameznikov, vključno njihove zasebnosti, in še zlasti spoštujejo določbe direktiv 95/46/ES in 2002/58/ES.

Člen 3

Vzpostavitev evropskega elektronskega cestninjenja

1. Vzpostavi se evropsko elektronsko cestninjenje, ki zajema vsa cestna omrežja v Skupnosti, na katerih se cestnine ali pristojbine za uporabo cest pobirajo elektronsko. To elektronsko cestninjenje bo opredeljeno s sklopom pogodbenih pravil, ki bodo izvajalcem in/ali izdajateljem dovoljevala opravljati storitev, s sklopom tehničnih standardov in zahtev ter podpisom enkratne naročniške pogodbe med koristniki in izvajalci in/ali izdajatelji, ki nudijo storitev. Ta pogodba omogoča dostop do storitve na celem omrežju, naročnino pa bo mogoče skleniti pri izvajalcu za katerikoli del omrežja in/ali pri izdajatelju.

2. Evropsko elektronsko cestninjenje ni odvisno od temeljnih odločitev držav članic, da zaračunavajo cestnine za določene vrste vozil, od višine dajatev in od namena, zaradi katerega se take dajatve zaračunajo. Gre samo za način pobiranja cestnin ali pristojbin. Storitev omogoča, da se pogodbe sklenejo ne glede na kraj registracije vozila, na narodnost pogodbenih strank ter predela ali točke na cestnem omrežju, za katerega se plačuje cestnina.

3. Sistem omogoča razvoj intermodalnosti, ne da bi prikrajšal druge načine prevoza.

4. Če imajo države članice nacionalni sistem elektronskega pobiranja cestnine, zagotovijo, da izvajalci in/ali izdajatelji ponudijo evropsko elektronsko cestninjenje svojim strankam v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a) za vsa vozila nad 3.5 t in za vsa vozila, ki smejo prevažati več kakor devet potnikov (voznik + 8), najkasneje tri leta po sprejeti odločitvi o opredelitvi evropskega elektronskega cestninjenja iz člena 4(4);

(b) za vse vrste vozil najkasneje pet let po sprejeti odločitvi o opredelitvi evropskega elektronskega cestninjenja iz člena 4(4).

Člen 4

Značilnosti evropskega elektronskega cestninjenja

1. Evropsko elektronsko cestninjenje temelji na točkah, naštetih v Prilogi k tej direktivi.

2. Ta priloga se po potrebi zaradi tehničnih razlogov lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 5(2).

3. Evropsko elektronsko cestninjenje uporablja tehnološke rešitve iz člena 2 v skladu s specifikacijami, ki so javno dostopne.

4. Odločitve glede opredelitve evropskega elektronskega cestninjenja sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 5(2) do 1. julija 2006. Take odločitve sprejme le, če na podlagi ustreznih študij oceni, da obstajajo razmere, ki omogočajo delovanje interoperabilnosti na vseh ravneh, vključno tehnični, pravni in gospodarski.

5. Če Komisija odločitev iz odstavka 4 ne sprejme do 1. julija 2006, v skladu s postopkom iz člena 5(2) določi nov datum, do katerega je treba take odločitve sprejeti.

6. Tehnične odločitve glede izvedbe evropskega elektronskega cestninjenja sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 5(2).

7. Komisija v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 98/34/ES z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov [8], zaprosi ustrezna standardizacijska telesa, zlasti CEN, da po svojih najboljših močeh kar najhitreje sprejme standarde za področje elektronskih cestninskih sistemov glede na tehnologije, naštete v članu 2(1).

8. Oprema za evropsko elektronsko cestninjenje mora ustrezati predvsem zahtevam iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/5/ES z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in opremi za telekomunikacijske terminale in o medsebojnem priznavanju njihove skladnosti [9] ter Direktive Sveta 89/336/EGS z dne 3. maja 1989 o približevanju zakonodaje držav članic na področju elektromagnetne združljivosti [10].

Člen 5

Postopek odbora

1. Komisiji pomaga Odbor za elektronsko cestninjenje (v nadaljevanju Odbor).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa.

Rok, ki je predpisan v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 6

Izvajanje

Države članice zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo, uveljavijo pred 20. novembrom 2005. Besedilo teh določb skupaj s preglednico vzporeditve teh določb s to direktivo takoj pošljejo Komisiji.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 8

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 29. aprila 2004

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

M. McDowell

[1] UL L 32, 5.2.2004, str. 36.

[2] UL L 73, 23.3.2004, str. 54.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 22. marca 2004 (UL C 95 E, 20.4.2004, str. 53) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2004.

[4] UL L 194, 25.6.1997, str. 5.

[5] UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[6] UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

[7] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[8] UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

[9] UL L 91, 7.4.1999, str. 10. Direktiva, spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

[10] UL L 139, 23.5.1989, str. 19. Direktiva, nazadnje spremenjena z Uredbo 93/68/EGS (UL L 220, 30.8.1993, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA

Elementi, potrebni za opredelitev in razmestitev evropskega elektronskega cestninjenja

Spodaj naštete zadeve so bistvene za opredelitev in razmestitev evropskega elektronskega cestninjenja, vzpostavljenega po tej direktivi. Razdeljene so na tehnična, postopkovna in pravna vprašanja.

Tehnična vprašanja:

(a) operativni postopki storitve: sklenitev naročnine, navodila za uporabo, namestitev in pritrditev opreme v vozila, obdelava transakcij na cestninskih postajah ali za neprekinjeno zaračunavanje, postopki za obnovitev podatkov o transakcijah v primeru okvare na napravah ali motenj v delovanju, nadzorni sistemi, izdajanje računov in pobiranje dolgovanih zneskov, poprodajne storitve, pomoč strankam, opredelitev obsega storitve, ponujenega kupcem; pri oblikovanju teh operativnih postopkov se upoštevajo obstoječi postopki držav članic;

(b) funkcionalne specifikacije storitve: opis funkcij opreme za v vozila in stacionarne opreme;

(c) tehnične specifikacije stacionarne opreme in opreme za v vozila, ki podpira storitev, ter standardi, postopki potrjevanja in omejitve, ki jih je treba upoštevati;

(d) začetek delovanja in nadaljnje spremljanje ustreznih standardizacijskih teles, ter tehnični dodatki k uporabljenim standardom ali predstandardom za zagotovitev interoperabilnosti;

(e) specifikacije za namestitev opreme v vozilo;

(f) transakcijski modeli: natančna opredelitev transakcijskih algoritmov za posamezno vrsto cestnine (cestninjenje na določenih točkah ali neprekinjeno zaračunavanje) ter opredelitev podatkov, izmenjanih med opremo v vozilu in stacionarno opremo, in njihovih formatov;

(g) dogovori v zvezi s ponudbo opreme za v vozila, da se zadosti povpraševanju vseh zainteresiranih uporabnikov;

Postopkovna vprašanja:

(h) postopki za preverjanje tehničnega delovanja opreme za v vozila, obcestne opreme in načina nameščanja opreme v vozila;

(i) parametri za klasifikacijo vozil: potrditev veljavnosti seznama tehničnih parametrov Skupnosti, s katerega bo vsaka država članica izbrala tiste, ki jih želi uporabljati v svoji politiki zaračunavanja. Parametri bodo predstavljali fizične, motorne in okoljske značilnosti vozil. Razrede vozil bodo na podlagi teh parametrov določale države članice;

(j) izvajanje postopkov za reševanje posebnih primerov, kakor so kakršne koli motnje v delovanju. To se zlasti nanaša na primere, ko so izvajalci cestninjenja in stranka iz različnih držav;

Pravna vprašanja:

(k) potrditev veljavnosti izbranih tehničnih rešitev v odnosu do pravil Skupnosti, ki varujejo svobodo in temeljne pravice posameznikov, vključno zasebnost. Treba bo zlasti zagotoviti skladnost z Direktivo 95/46/ES in Direktivo 2002/58/ES;

(l) določitev nediskriminatornih skupnih pravil in minimalnih zahtev, ki jih morajo potencialni ponudniki storitev pri izvajanju storitve spoštovati;

(m) ocena možnosti uskladitve pravil o uporabi prisile v zvezi z elektronskimi cestninami;

(n) memorandum o soglasju med izvajalci cestninjenja, ki omogoča izvajanje evropskega elektronskega cestninjenja, ter postopki za reševanje sporov.

--------------------------------------------------