Uredba Sveta (ES) št. 1784/2003

z dne 29. septembra 2003

o skupni ureditvi trga za žita

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 36 in tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2]

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Delovanje in razvoj skupnega trga za kmetijske proizvode mora spremljati oblikovanje skupne kmetijske politike, ki vključuje zlasti skupno ureditev kmetijskih trgov, katere oblika je odvisna od vrste proizvoda.

(2) Skupna kmetijska politika uresničuje cilje iz Pogodbe. Da se stabilizirajo trgi in zagotovi primeren življenjski standard kmetijski skupnosti v sektorju žit, je treba predvideti ukrepe za notranji trg, ki zajemajo zlasti intervencijski sistem ter skupni uvozni in izvozni sistem.

(3) Uredba Sveta (EGS) št. 1766/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za žita [4] je bila večkrat bistveno spremenjena. Zaradi nadaljnjih sprememb jo je treba razveljaviti, zaradi jasnosti pa nadomestiti.

(4) Uredba (EGS) št. 1766/92 predvideva, da se ob upoštevanju razvojnih sprememb trga sprejme sklep o dokončnem znižanju intervencijske cene za žita, ki se začne uporabljati od tržnega leta 2002/2003 naprej. Pomembno je, da so cene na notranjem trgu manj odvisne od zajamčenih cen. Zato je primerno razpoloviti mesečno povečanje, da se poveča pretočnost trga.

(5) Uvedba enotne intervencijske cene za žita je povzročila kopičenje velikih intervencijskih zalog rži zaradi nezadostnega števila prodajnih mest na notranjem in zunanjih trgih. Zato je treba rž izključiti iz intervencijskega sistema.

(6) Intervencijske agencije morajo imeti možnost, da v posebnih okoliščinah sprejmejo intervencijske ukrepe, ki ustrezajo tem okoliščinam. Da se lahko ohrani zahtevana enotnost intervencijskih sistemov, je treba te posebne okoliščine oceniti in določiti ustrezne ukrepe na ravni Skupnosti.

(7) Glede na posebne tržne razmere za žitni in krompirjev škrob se lahko izkaže za potrebno, da se predvidi takšne vrste proizvodno nadomestilo, da so osnovni proizvodi, ki jih uporablja ta industrija, na voljo po ceni, ki je nižja od cene, ki je posledica uporabe skupnih cen.

(8) Oblikovanje enotnega trga Skupnosti za žita vključuje uvedbo trgovinskega sistema na zunanjih mejah Skupnosti. Trgovinski sistem, ki dopolnjuje intervencijski sistem ter vključuje uvozne dajatve in izvozna nadomestila, bi moral načeloma stabilizirati trg Skupnosti. Trgovinski sistem mora temeljiti na obveznostih, sprejetih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj. Sistem izvoznih nadomestil je treba uporabljati za predelane proizvode, ki vsebujejo žita, da se jim omogoči udeležba na svetovnem trgu.

(9) Za spremljanje obsega trgovine z žiti s tretjimi državami je treba predvideti shemo uvoznih in izvoznih dovoljenj, ki vključuje polog varščine, da se zagotovi, da se bodo posli, v zvezi s katerimi se je zaprosilo za takšna dovoljenja, dejansko izvedli.

(10) V glavnem so carine, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode v okviru sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO), določene v skupni carinski tarifi. Za nekatera žita je treba zaradi uvedbe dodatnih mehanizmov sprejeti odstopanja.

(11) Da se preprečijo ali odpravijo škodljivi učinki za trg Skupnosti, ki bi se lahko pojavili zaradi uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, je treba za uvoz enega ali več takšnih proizvodov zaračunati dodatno uvozno dajatev, če so izpolnjeni določeni pogoji.

(12) Pod določenimi pogoji je ustrezno, da se Komisija pooblasti za odprtje in upravljanje tarifnih kvot, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo ali drugimi akti Sveta.

(13) Določbe o odobritvi nadomestila za izvoz v tretje države na podlagi razlike med cenami v Skupnosti in na svetovnem trgu, ki spada v okvir omejitev iz Sporazuma o kmetijstvu STO [5], morajo zaščititi udeležbo Skupnosti v mednarodni trgovini z žiti. Za takšen uvoz morajo veljati omejitve glede količine in vrednosti.

(14) Upoštevanje omejitev glede vrednosti je treba zagotoviti pri določitvi izvoznih nadomestil s spremljanjem plačil na podlagi pravil, ki se nanašajo na Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad. Spremljanje se lahko olajša z obvezno vnaprejšnjo določitvijo izvoznih nadomestil ob tem, da se pri diferenciranih izvoznih nadomestilih dopusti možnost spremembe določenega namembnega kraja v okviru zemljepisnega območja, za katerega se uporablja enotna stopnja izvoznega nadomestila. Pri spremembi namembnega kraja se plača izvozno nadomestilo, ki se uporablja za dejanski namembni kraj, in je navzgor omejeno z zneskom, ki se uporablja za vnaprej določen namembni kraj.

(15) Da se zagotovi upoštevanje količinskih omejitev, je treba uvesti zanesljiv in učinkovit sistem spremljanja. V ta namen je treba za odobritev izvoznih nadomestil predložiti izvozno dovoljenje. Izvozna nadomestila se odobrijo v okviru razpoložljivih omejitev, odvisno od posebnega položaja posameznih zadevnih proizvodov. Izjeme od tega pravila se lahko dovolijo samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi in za katere se ne uporabljajo količinske omejitve, ter za dejavnosti pomoči v hrani, ki so izvzete od vseh omejitev. Treba je predvideti odstopanje od strogega upoštevanja pravil upravljanja, če ni verjetno, da bi izvoz, za katerega se uporabljajo izvozna nadomestila, količinsko presegel določene zgornje meje.

(16) V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje, je treba sprejeti določbe za urejanje, ali kadar to zahtevajo okoliščine na trgu, prepoved uporabe postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja.

(17) Sistem carin omogoča odpravo vseh drugih zaščitnih ukrepov na zunanjih mejah Skupnosti. Mehanizem notranjega trga in mehanizem carin se v izjemnih okoliščinah lahko izkažeta za nezadostna. Da v takšnih primerih trg Skupnosti ne ostane brez obrambe pred motnjami, ki se lahko pojavijo, mora imeti Skupnost možnost, da nemudoma sprejmejo vsi potrebni ukrepi. Vsi takšni ukrepi morajo biti v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz sporazumov STO.

(18) Ob upoštevanju vpliva cene na svetovnem trgu na notranjo ceno je treba predvideti ustrezne ukrepe, ki se sprejmejo za stabiliziranje notranjega trga.

(19) Pravilno delovanje enotnega trga na podlagi skupnih cen bi bilo z dodelitvijo državne pomoči ogroženo. Zato bi bilo treba določbe Pogodbe, ki urejajo državno pomoč, uporabljati za proizvode, zajete v to skupno tržno ureditev.

(20) Ker se skupni trg za žita nenehno razvija, si morajo države članice in Komisija izmenjavati informacije, pomembne za ta razvoj dogodkov.

(21) Potrebne ukrepe za izvajanje te uredbe je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [6].

(22) Glede na to, da je treba rešiti konkretne in posebne probleme, mora biti Komisija pooblaščena za sprejetje potrebnih ukrepov v nujnih primerih.

(23) Stroške, ki jih imajo države članice zaradi obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, financira Skupnost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike [7].

(24) Skupna ureditev trga za žita mora hkrati ustrezno upoštevati cilje iz členov 33 in 131 Pogodbe.

(25) Sprememba režimov iz Uredbe (EGS) št. 1766/92 v režime iz te uredbe lahko povzroči težave, ki pa jih ta uredba ne ureja. Za urejanje takšnih težav je treba Komisiji dati možnost, da sprejme prehodne ukrepe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Skupna ureditev trga za žita vključuje shemo za notranji trg in trgovino s tretjimi državami ter zajema naslednje proizvode:

Oznaka KN | Poimenovanje |

| |

(a) | 07099060 | Sladka koruza, sveža ali ohlajena |

07129019 | Sušena sladka koruza, cela, razrezana, narezana v kose, zdrobljena ali v prahu, vendar ne naprej pripravljena, razen kot hibrid za setev |

10019091 | Seme navadne pšenice in soržice |

10019099 | Pira, navadna pšenica in soržica, razen za setev |

10020000 | Rž |

100300 | Ječmen |

100400 | Oves |

10051090 | Seme koruze, razen hibridne |

10059000 | Koruza, razen semenske |

10070090 | Sirek v zrnju, razen hibridov za setev |

1008 | Ajda, proso in ptičje seme; druga žita |

(b) | 100110 | Trda pšenica |

(c) | 11010000 | Pšenična ali soržična moka |

11021000 | Ržena moka |

110311 | Pšenični drobljenec in zdrob |

1107 | Slad, pražen ali nepražen |

(d) | Proizvodi iz Priloge I |

Člen 2

Tržno leto za proizvode iz člena 1 se začne 1. julija in konča 30. junija naslednje leto.

Člen 3

Ta uredba se uporablja brez poseganja v ukrepe iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o določitvi skupnih pravil za programe neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in programov podpore za proizvajalce nekaterih pridelkov [8].

POGLAVJE II

NOTRANJI TRG

Člen 4

1. Intervencijska cena za žita, zajeta v intervencijo, se določi na EUR 101,31/t.

Intervencijska cena, ki maja velja za koruzo in sirek v zrnju, ostane veljavna v juliju, avgustu in septembru istega leta.

2. Intervencijska cena se nanaša na fazo prodaje blaga na debelo, dostavljeno v skladišče, pred raztovarjanjem. Velja za vse intervencijske centre Skupnosti, določene za posamezna žita.

3. Intervencijska cena se mesečno povišuje v skladu s tabelo iz Priloge II.

4. Cene, ki so določene v tej uredbi, se lahko spremenijo glede na spremembe razvoja proizvodnje in trgov v skladu s postopkom iz člena 37(2) Pogodbe.

Člen 5

1. Intervencijske agencije, ki jih določijo države članice, odkupijo navadno in trdo pšenico, ječmen, koruzo in sirek, ki se jim ponudijo in so bili pridelani v Skupnosti, če ponudbe izpolnjujejo določene pogoje, zlasti glede kakovosti in količine.

2. Odkupi lahko potekajo samo v naslednjih intervencijskih obdobjih:

(a) od 1. avgusta do 30. aprila za Grčijo, Španijo, Italijo in Portugalsko;

(b) od 1. decembra do 30. junija za Švedsko;

(c) od 1. novembra do 31. maja za druge države članice.

Če intervencijsko obdobje na Švedskem povzroči odtok proizvodov iz odstavka 1 iz drugih držav članic v intervencijo na Švedskem, se sprejmejo podrobna pravila za izboljšanje položaja v skladu s postopkom iz člena 25(2).

3. Odkupi potekajo na podlagi intervencijske cene, po zvišanju ali znižanju cene glede na kakovost, če je potrebno.

Člen 6

Podrobna pravila za uporabo členov 4 in 5 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2), zlasti glede:

(a) določitve intervencijskih centrov;

(b) minimalnih pogojev, zlasti v zvezi s kakovostjo in količino, ki se zahtevata za posamezno žito, da izpolnjuje pogoje za intervencijo;

(c) lestvice za zvišanje ali znižanje cene, ki se uporablja za intervencijo;

(d) postopkov in pogojev, pod katerimi intervencijske agencije blago prevzamejo;

(e) postopkov in pogojev, pod katerimi intervencijske agencije blago odsvojijo.

Člen 7

1. Če to narekujejo razmere na trgu, se lahko sprejmejo posebni intervencijski ukrepi. Takšni intervencijski ukrepi se lahko zlasti sprejmejo, če se v eni ali več regij Skupnosti tržne cene znižajo ali jim grozi znižanje glede na intervencijsko ceno.

2. Vrsta in uporaba posebnih intervencijskih ukrepov ter pogoji in postopki za prodajo ali katerikoli drugi način odsvojitve proizvodov, za katere veljajo ti ukrepi, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).

Člen 8

1. Proizvodno nadomestilo se lahko odobri za škrob iz koruze, pšenice ali krompirja ter za določene izvedene proizvode, ki se uporabljajo v proizvodnji določenega blaga.

Če ni pomembnejše domače proizvodnje drugih žit za proizvodnjo škroba, se proizvodno nadomestilo lahko odobri za škrob, pridobljen na Finskem ali Švedskem iz ječmena ali ovsa, če zaradi tega proizvodnja škroba iz teh dveh žit ne presega:

(a) 50000 ton na Finskem,

(b) 10000 ton na Švedskem.

Seznam proizvodov iz prvega pododstavka se sestavi v skladu s postopkom iz člena 25(2).

2. Nadomestilo iz odstavka 1 se določi v rednih časovnih presledkih.

3. V skladu s postopkom iz člena 25(2) se sprejmejo podrobna pravila za uporabo tega člena in določi višina nadomestila.

POGLAVJE III

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 9

1. Za uvoz proizvodov iz člena 1 v Skupnost ali izvoz iz nje je treba predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje. Lahko pa se predvidi odstopanje za proizvode, ki ne vplivajo pomembno na oskrbo trga z žiti.

Dovoljenja izdajo države članice vsakemu vlagatelju, ne glede na njegov sedež v Skupnosti in brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo členov 12 do 17.

Uvozna in izvozna dovoljenja veljajo za celotno ozemlje Skupnosti. Za izdajo takšnih dovoljenj je treba položiti varščino, ki jamči, da se proizvodi uvažajo ali izvažajo v roku veljavnosti dovoljenja. Razen v primerih višje sile se varščina zaseže v celoti ali deloma, če se uvoz ali izvoz v tem roku ne realizirata ali se realizirata samo delno.

2. Rok veljavnosti dovoljenj in druga podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).

Oddelek 1

Določbe, ki se uporabljajo za uvoz

Člen 10

1. Razen če ni v tej uredbi drugače določeno, se za proizvode iz člena 1 uporabljajo stopnje uvoznih dajatev iz Skupne carinske tarife.

2. Ne glede na odstavek 1, je uvozna dajatev za proizvode, ki spadajo pod oznake KN 10011000, 10019091, ex10019099 (visokokakovostna navadna pšenica), 1002, ex1005, razen hibridnega semena, in ex1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 %, minus cif uvozna cena zadevne pošiljke. Vendar pa ta carina ne sme presegati carinske stopnje iz Skupne carinske tarife.

3. Za izračun uvozne dajatve iz odstavka 2 se za proizvode iz tega odstavka določijo redne reprezentativne cif uvozne cene.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).

V podrobnih pravilih se navede zlasti naslednje:

(a) minimalne zahteve za visokokakovostno navadno pšenico,

(b) kotacije cen, ki jih je treba upoštevati,

(c) možnost, če je v posebnih primerih ustrezno, da se izvajalcem ponudi priložnost, da zvejo za veljavno carino pred prispetjem zadevnih pošiljk.

Člen 11

1. Da se preprečijo ali odpravijo škodljivi učinki za trg Skupnosti, ki so lahko posledica uvoza določenih proizvodov iz člena 1, je treba brez poseganja v člen 10(2) plačati dodatno uvozno dajatev za uvoz enega ali več takšnih proizvodov po carinski stopnji iz člena 10, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določi Komisija v skladu z odstavkom 4 tega člena, razen če ni verjetno, da bi takšen uvoz oviral trg Skupnosti, ali če bi bili učinki nesorazmerni glede na želeni cilj.

2. Za uvoz po ceni, ki je nižja od cene, ki jo Skupnost prijavi pri Svetovni trgovinski organizaciji ("sprožitvena cena"), se lahko zaračuna dodatna uvozna dajatev.

Če obseg uvoza v katerem koli letu, ko se škodljivi učinki iz odstavka 1 pojavijo ali je verjetno, da se bodo pojavili, presega raven, določeno na podlagi možnosti za dostop na trg, ki so opredeljene kot uvoz, izražen z odstotkom ustrezne domače porabe v treh predhodnih letih ("sprožitvena količina"), se tudi lahko uvede dodatna uvozna dajatev.

3. Uvozne cene, ki se upoštevajo pri uvedbi dodatne uvozne dajatve v skladu s prvim pododstavkom odstavka 2, se določijo na podlagi cif uvoznih cen za zadevno pošiljko.

Cif uvozne cene za ta proizvod se v ta namen preverijo glede na reprezentativne cene proizvoda na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Skupnosti.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2). V takšnih podrobnih pravilih se zlasti določijo proizvodi, za katere se lahko uporabljajo dodatne uvozne dajatve.

Člen 12

1. Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz člena 1, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz kateregakoli drugega akta Sveta, odpre in upravlja Komisija na podlagi podrobnih pravil, sprejetih v skladu s postopkom iz člena 25(2).

2. Tarifne kvote se upravljajo na podlagi ene od naslednjih metod ali njihove kombinacije:

(a) metoda prednostne obdelave po vrstnem redu prispelih zahtevkov (načelo "prej pride, prej dobi");

(b) metoda razdelitve sorazmerno glede na količine, zaprošene ob vložitvi zahtevkov (metoda "hkratnega preverjanja");

(c) metoda, ki temelji na upoštevanju tradicionalnih trgovinskih tokov (metoda "tradicionalni/novi uvozniki").

Lahko se sprejmejo druge ustrezne metode. Pri tem se je treba izogibati vsakemu neupravičenemu razlikovanju med zadevnimi izvajalci.

3. Sprejeta metoda upravljanja, kjer je ustrezno, upošteva potrebe za oskrbo trga Skupnosti in potrebo po ohranjanju ravnotežja na tem trgu.

4. V podrobnih pravilih iz odstavka 1 se predvidijo letne tarifne kvote, po potrebi ustrezno razdeljene čez vse leto, določi metoda upravljanja, ki jo je treba uporabljati, in, kjer je ustrezno, vključijo:

(a) jamstva, ki pokrivajo vrsto, poreklo in izvor proizvoda;

(b) priznanje dokumenta za preveritev jamstev iz točke (a);

(c) pogoje, pod katerimi se izdajo uvozna dovoljenja, in njihov rok veljavnosti.

Pri tarifni kvoti za uvoz v Španijo v višini 2000000 ton koruze in 300000 ton sirka in tarifni kvoti za uvoz na Portugalsko v višini 500000 ton koruze ta podrobna pravila vključujejo tudi določbe, potrebne za realizacijo uvoza v okviru tarifne kvote in, kjer je ustrezno, za javno skladiščenje količin, ki jih uvozijo intervencijske agencije zadevnih držav članic in za njihovo odsvojitev na trgu teh držav članic.

Oddelek 2

Določbe, ki se uporabljajo za izvoz

Člen 13

1. Če je treba, da se omogoči izvoz naslednjih proizvodov na podlagi kotacij ali cen za te proizvode na svetovnem trgu in v okviru omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se razlika med temi kotacijami ali cenami in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznimi nadomestili:

(a) proizvodov iz člena 1, namenjenih za izvoz brez dodatne predelave;

(b) proizvodov iz člena 1, namenjenih za izvoz v obliki blaga iz Priloge III.

Izvozna nadomestila za proizvode iz točke (b) ne smejo biti višja od nadomestil, ki se uporabljajo za takšne proizvode, izvožene brez dodatne predelave.

2. Metoda, ki se sprejme za razdelitev količin, ki se lahko izvozijo na podlagi nadomestila, je metoda, ki:

(a) je najprimernejša glede na vrsto proizvoda in razmere na zadevnem trgu ter dopušča najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov ob upoštevanju učinkovitosti in strukture izvoza Skupnosti, brez ustvarjanja diskriminacije med velikimi in manjšimi izvajalci;

(b) ki je ob upoštevanju administrativnih zahtev administrativno najmanj obremenjujoča za izvajalce;

(c) ki izključuje diskriminacijo med zadevnimi izvajalci.

3. Izvozna nadomestila so enaka za celotno ozemlje Skupnosti. Spreminjajo se lahko glede na namembni kraj, če to zahtevajo razmere na svetovnem trgu ali posebne zahteve določenih trgov. Izvozna nadomestila se določijo v skladu s postopkom iz člena 25(2). Nadomestila se lahko določijo:

(a) v rednih časovnih presledkih;

(b) z javnim razpisom za proizvode, za katere je bil že prej predviden ta postopek.

Izvozna nadomestila, določena v rednih časovnih presledkih, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na svojo pobudo po potrebi spremeni tudi med presledki.

Člen 14

1. Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 1, ki se izvozijo brez dodatne predelave, se lahko odobrijo samo na podlagi vloženega zahtevka in ob predložitvi izvoznega dovoljenja.

2. Izvozno nadomestilo, ki se uporablja za proizvode iz člena 1, izvožene brez dodatne predelave, ustreza nadomestilu, ki velja na dan vložitve zahtevka za izdajo dovoljenja, v primeru diferenciranega nadomestila pa nadomestilu, ki velja na ta isti dan:

(a) za namembni kraj, naveden v dovoljenju

ali, kjer je ustrezno,

(b) za dejanski namembni kraj, če ni isti, kot je naveden v dovoljenju. V tem primeru uporabljeni znesek ne sme presegati zneska, ki se uporablja za namembni kraj, naveden v dovoljenju.

Lahko se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečitev vsakršne zlorabe fleksibilnosti, predvidene v tem odstavku.

3. Področje uporabe odstavkov 1 in 2 tega člena se lahko razširi na proizvode iz člena 1, ki se izvozijo v obliki blaga iz Priloge III, v skladu s postopkom iz člena 16 Uredbe (ES) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o določitvi trgovinskih režimov, ki se uporabljajo za nekatero blago, ki nastaja pri predelavi kmetijskih proizvodov [9]. Podrobna pravila za izvajanje se sprejmejo v skladu z navedenim postopkom.

4. Odstopanja od odstavkov 1 in 2 tega člena se lahko odobrijo za proizvode iz člena 1, za katere se izvozna nadomestila izplačajo na podlagi dejavnosti za pomoč v hrani, v skladu s postopkom iz člena 25(2).

Člen 15

1. Razen če ni v skladu s postopkom iz člena 25(2) določeno drugače, se nadomestilo za proizvode iz točk (a) in (b) člena 1 v skladu s členom 14(2) uskladi z višino mesečnih zvišanj, ki se uporabljajo za intervencijsko ceno in, kjer je ustrezno, s spremembami te cene.

2. Korekcijski znesek, ki se uporablja za izvozna nadomestila, se lahko določi v skladu s postopkom iz člena 25(2). Po potrebi lahko Komisija korekcijske zneske spremeni.

3. Odstavka 1 in 2 tega člena se lahko v celoti ali delno uporabljata za proizvode iz točk (c) in (d) člena 1 ter za proizvode iz člena 1, ki se izvozijo v obliki blaga iz Priloge III. V tem primeru se prilagoditev iz odstavka 1 tega člena popravi z mesečnim zvišanjem koeficienta, ki izraža razmerje med količino osnovnega proizvoda in njegovo količino, ki jo vsebuje predelani proizvod, ki se izvozi ali uporabi za izvoženo blago.

4. Za prve tri mesece tržnega leta ustreza nadomestilo, ki se uporablja za izvoz slada, uskladiščenega konec predhodnega tržnega leta ali proizvedenega iz ječmena, uskladiščenega v tem času, nadomestilu, ki bi se uporabilo za izvoz v okviru zadevnega izvoznega potrdila v zadnjem mesecu predhodnega tržnega leta.

Člen 16

Če je treba upoštevati posebne značilnosti proizvodnje nekaterih žganih pijač, pridobljenih iz žit, se lahko merila za odobritev izvoznih nadomestil iz člena 13(1) in postopek za preveritev prilagodijo tako, da ustrezajo tem posebnim okoliščinam.

Člen 17

Upoštevanje količinskih omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se zagotovi na podlagi izvoznih dovoljenj, ki se izdajo za predvidena referenčna obdobja in se uporabljajo za zadevne proizvode. Kar se tiče upoštevanja obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma o kmetijstvu STO, konec referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

Člen 18

Podrobna pravila za uporabo tega oddelka, vključno z določbami o prerazdelitvi izvoznih količin, ki niso bile dodeljene ali izkoriščene, in zlasti pravila za prilagoditev iz člena 16, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).

Priloga III se spremeni v skladu z istim postopkom.

Oddelek 3

Skupne določbe

Člen 19

1. Če je zaradi ustreznega delovanja skupne ureditve trga za žita potrebno, lahko Svet na predlog Komisije v skladu z glasovalnim postopkom iz člena 37(2) Pogodbe v celoti ali delno prepove izvajanje režima aktivnega ali pasivnega oplemenitenja:

(a) za proizvode iz člena 1, namenjene za uporabo v proizvodnji proizvodov iz točk (c) in (d) navedenega člena; in

(b) v posebnih primerih za proizvode iz člena 1, namenjene za uporabo v proizvodnji blaga iz Priloge III.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena Komisija, če se pojavijo okoliščine iz odstavka 1, v skrajno nujnih primerih in če je moten trg Skupnosti ali mu grozijo motnje zaradi režima aktivnega ali pasivnega oplemenitenja, na zahtevo države članice ali na lastno pobudo odloči o potrebnih ukrepih v skladu s postopkom iz člena 25(2). O takšnih ukrepih se obvestijo Svet in države članice, veljajo pa največ šest mesecev in se začnejo uporabljati takoj. Če Komisija prejme zahtevek države članice, o njem odloči v enem tednu po prejemu zahtevka.

3. Ukrepe, o katerih odloči Komisija, lahko država članica katera koli predloži Svetu v enem tednu po tem, ko je bila o njih obveščena. Svet lahko s kvalificirano večino sklep Komisije potrdi, spremeni ali razveljavi.

Če Svet ne ukrepa v treh mesecih potem, ko mu je bil predložen sklep, za sklep Komisije velja, da je bil razveljavljen.

Člen 20

1. Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in podrobna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za tarifno razvrstitev proizvodov iz te uredbe. Tarifna nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe, se vključi v Skupno carinsko tarifo.

2. Če ta uredba ali določbe, sprejete v skladu z njo, ne določajo drugače, je v trgovini s tretjimi državami prepovedano naslednje:

(a) obračunavanje kakršnih koli dajatev, ki imajo enak učinek kot carina;

(b) uporaba količinske omejitve ali ukrepov z enakim učinkom.

Člen 21

1. Če kotacije ali cene enega ali več proizvodov iz člena 1 na svetovnem trgu dosežejo raven, ki moti ali grozi, da bo motila oskrbo trga Skupnosti, in če bodo takšne razmere verjetno trajale še naprej in se še poslabšale, se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi kot zaščitni ukrepi v primeru izrednih razmer.

2. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).

Člen 22

1. Če je zaradi uvoza ali izvoza trg Skupnosti za enega ali več proizvodov iz člena 1 prizadet ali ogrožen zaradi resnih motenj, ki lahko ogrozijo uresničevanje ciljev iz člena 33 Pogodbe, se lahko v trgovini z državami, ki niso članice STO, uporabljajo ustrezni ukrepi, dokler taka motnja ali njena grožnja ne preneha.

2. Če se pojavijo okoliščine iz odstavka 1, Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo odloči o potrebnih ukrepih. O takšnih ukrepih obvesti države članice, uporabljati pa se začnejo takoj. Če Komisija prejme zahtevek države članice, o njem odloči v treh delovnih dneh po prejemu zahtevka.

3. Ukrepe, za katere se odloči Komisija, lahko katera koli država članica predloži Svetu v treh delovnih dneh potem, ko je bila o njih obveščena. Svet zaseda takoj. S kvalificirano večino lahko spremeni ali razveljavi zadevni ukrep v enem mesecu po dnevu njegove predložitve Svetu.

4. Določbe, sprejete na podlagi tega člena, se uporabljajo ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 23

Če ta uredba ne določa drugače, se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iz člena 1 te uredbe in trgovino z njimi.

Člen 24

Države članice in Komisija si izmenjajo vse podatke, potrebne za uporabo te uredbe in za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti v zvezi z žiti.

Podrobna pravila, na podlagi katerih se določi, kateri podatki so potrebni, kakor tudi obvestilo o njih in njihovo posredovanje, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).

Člen 25

1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za žita, v nadaljevanju "odbor".

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 26

Odbor lahko obravnava vsako vprašanje, ki mu ga predloži njegov predsednik, bodisi na njegovo pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

Člen 27

Ukrepi, ki so potrebni in upravičeni v izrednih razmerah zaradi rešitve konkretnih in posebnih problemov, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).

Takšni ukrepi lahko odstopajo od določenih delov te uredbe, vendar samo toliko in za toliko časa, kakor je nujno potrebno.

Člen 28

Uredba (ES) št. 1258/1999 in določbe, sprejete za njeno izvajanje, se uporabljajo za izdatke, ki jih imajo države članice pri izpolnjevanju obveznosti na podlagi te uredbe.

Člen 29

Ta uredba se uporablja ob ustreznem in hkratnem upoštevanju ciljev iz členov 33 in 131 Pogodbe.

POGLAVJE V

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 30

1. Uredba (EGS) št. 1766/92 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s tabelo ujemanja iz Priloge IV.

2. Prehodni ukrepi se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).

Člen 31

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne s tržnim letom 2004/2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. septembra 2003

Za Svet

Predsednik

G. Alemanno

[1] Mnenje z dne 5. junija 2003 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

[2] UL C 208, 3.9.2003, str. 39.

[3] Mnenje z dne 2. julija 2003 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

[4] UL L 181, 1.7.1992, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1104/2003 (UL L, 158, 27.6.2003, str. 1).

[5] UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

[6] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[7] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[8] UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

[9] UL L 318, 20.12.1993, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2580/2000 (UL L, 298, 25.11.2000, str. 5).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Proizvodi iz člena 1(d)

Oznaka KN | Poimenovanje |

0714 | Manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir in podobne korenovke in gomoljnice z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; strženi sagovega drevesa |

ex1102 | Moka iz žit, razen pšenične ali soržične: |

110220 | – Koruzna moka |

110290 | – Druga: |

11029010 | – – Ječmenova moka |

11029030 | – – Ovsena moka |

11029090 | – – Druga |

ex1103 | Žitni drobljenci, zdrob in peleti, razen drobljenca in zdroba iz pšenice (tarifna podštevilka 110311), drobljenca in zdroba iz riža (tarifna podštevilka 11031950) in riževih peletov (tarifna podštevilka 11032050) |

ex1104 | Drugače obdelana žitna zrna (na primer, valjana, v kosmičih, obrušena v kašo, razrezana ali zdrobljena) razen riža pod tarifno številko 1006 in riža v kosmičih pod tarifno podštevilko 11041991); kalčki žit, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti |

110620 | Moka in zdrob iz saga ali korenovk ali gomoljnic pod tarifno številko 0714 |

ex1108 | Škrob; inulin: |

– Škrob: |

11081100 | – – Pšenični škrob |

11081200 | – – Koruzni škrob |

11081300 | – – Krompirjev škrob |

11081400 | – – Škrob iz manioke |

ex110819 | – – Drug škrob: |

11081990 | – – – Drugi |

11090000 | Pšenični gluten, osušen ali neosušen |

1702 | Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdni obliki; sladkorni sirupi, brez dodatkov za aromatiziranje ali barvil; umetni med in mešanice umetnega ter naravnega medu; karamelni sladkor |

ex170230 | – Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze ali v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % fruktoze: |

– – Drugi: |

– – – Drugi: |

17023091 | – – – – V obliki belega kristalnega praška, aglomeriranega ali neaglomeriranega |

17023099 | – – – – Drugi |

ex170240 | – Glukoza in glukozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje najmanj 20 mas. % in največ 50 mas. % fruktoze, brez izoglukoze pod tarifno podštevilko 17024010 |

ex170290 | – Drugi, vključno z invertnim sladkorjem: |

17029050 | – – Maltodekstrin in maltodekstrinski sirup |

– – Karamelni sladkor: |

– – – Drugi: |

17029075 | – – – – V prahu, aglomeriran ali neaglomeriran |

17029079 | – – – – Drugi |

2106 | Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |

ex210690 | – Drugi: |

– – Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi: |

– – – Drugi |

21069055 | – – – – Glukozni sirup in maltodekstrinski sirup |

ex2302 | Otrobi in drugi ostanki, v obliki peletov ali ne, pridobljeni pri presevanju, mletju ali drugi obdelavi žit |

ex2303 | Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, pesni rezanci, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, odpadki in ostanki iz pivovarn ali destilarn, v obliki peletov ali ne: |

230310 | – Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki |

23033000 | – Ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn |

2306 | Oljne pogače in drugi trdni ostanki, zmleti ali ne, ali v obliki peletov, ki nastanejo pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen pod tarifnima številkama 2304 in 2305: |

23067000 | – iz koruznih kalčkov |

2308 | Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, rastlinski ostanki in stranski proizvodi, v obliki peletov ali ne, ki se uporabljajo kot krma za živali in niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |

23080040 | – Želod in divji kostanj; sadne tropine, razen iz grozdja |

2309 | Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali: |

ex230910 | – Hrana za pse ali mačke, pripravljena za prodajo na drobno: |

230910112309101323091031230910332309105123091053 | – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup in spada pod tarifne podštevilke 17023051 do 17023099, 17024090, 17029050 in 21069055, ali mlečne proizvode, razen pripravkov in krme, ki vsebuje 50 mas. % ali več mlečnih proizvodov |

ex230990 | – Drugi: |

– – Drugi, vključno s predmešanicami: |

230990312309903323099041230990432309905123099053 | – – – Drugi, ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup, ki spadajo pod tarifne podštevilke 17023051 do 17023099, 17024090, 17029050 in 21069055, ali mlečne proizvode, razen pripravkov in krme, ki vsebuje mas. 50 % ali več mlečnih proizvodov |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Mesečna povišanja intervencijske cene iz člena 4(3)

(EUR/tono) |

Julij | – |

Avgust | – |

September | – |

Oktober | – |

November | – |

December | 0,46 |

Januar | 0,92 |

Februar | 1,38 |

Marec | 1,84 |

April | 2,30 |

Maj | 2,76 |

Junij | 3,22 |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Proizvodi iz člena 13(1)(b) in člena 19(1)(b)

Oznaka KN | Poimenovanje |

ex0403 | Pinjenec, kislo mleko in smetana, koncentrirani ali nekoncentrirani ali z dodatkom sladkorjem ali drugih sladil ali aromatizirani ali z dodanim sadjem, lupinastim sadjem ali kakavom: |

040310 | – Jogurt: |

do | – – Aromatiziran ali z dodanim sadjem, lupinastim sadjem ali kakavom |

040390 | – Drugi: |

do | – – Aromatizirani ali z dodanim sadjem, lupinastim sadjem ali kakavom |

ex0710 | Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene: |

07104000 | – Sladka koruza |

ex0711 | Vrtnine, začasno konzervirane (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplani vodi ali v drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerne za takojšnjo prehrano: |

07119030 | – Sladka koruza |

ex1704 | Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava, razen ekstrakta sladke koreninice pod tarifno podštevilko 17049010 |

1806 | Čokolada in drugi pripravki hrane, ki vsebujejo kakav |

ex1901 | Sladni ekstrakt; pripravki hrane iz moke, zdroba, škroba ali sladnega ekstrata, ki ne vsebujejo kakava ali i vsebujejo manj kot 40 mas. % kakava, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso določena ali vključena drugje; pripravki hrane iz proizvodov pod tarifnimi številkami 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali vsebujejo manj kot 5 mas. % kakava, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |

19011000 | – Proizvodi za otroško hrano, pripravljeni za prodajo na drobno |

19012000 | – Mešanice in testo za pripravo pekovskih izdelkov pod tarifno številko 1905 |

190190 | – Drugi: |

do | – – Sladni ekstrakt |

| – – Drugi: |

19019099 | – – – Drugi |

ex1902 | Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi živili) ali drugače pripravljene, kot so špageti, makaroni, rezanci, lazanja, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen: |

| – Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene: |

19021100 | – – ki vsebujejo jajca |

190219 | – – Druge |

ex190220 | – Polnjene testenine (kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene): |

| – – Druge: |

19022091 | – – – Kuhane |

19022099 | – – – Druge |

190230 | – Druge testenine |

190240 | – Kuskus |

19030000 | Tapioka in njeni nadomestni proizvodi iz škroba, v obliki kosmičev, zrn, perl, ostankov pri presejanju in podobni obliki |

1904 | Pripravljena živila, pridobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze) v zrnu, predkuhana ali drugače pripravljena |

1905 | Kruh, pecivo in drugi pekovski izdelki, ki vsebujejo kakav ali ne; |

ex2001 | Vrtnine, sadje, lupinasto sadje in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini: |

| – Druge: |

20019030 | – – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata) |

20019040 | – – Kitajski krompir, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki po teži vsebujejo najmanj 5 % škroba |

ex2004 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov pod tarifno številko 2006: |

| – Krompir: |

| – – Druge: |

20041091 | – – – V obliki moke, zdroba ali kosmičev |

| – Druge vrtnine in mešanice vrtnin: |

20049010 | – – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata) |

ex2005 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov pod tarifno številko 2006: |

| – Krompir: |

20052010 | – – V obliki moke, zdroba ali kosmičev |

20058000 | – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata) |

ex2008 | Sadje, lupinasto sadje in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, z dodanim sladkorjem ali drugim sladilom ali alkoholom ali brez, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |

| – Drugi, vključno z mešanicami, razen mešanic pod tarifno podštevilko 200819: |

| – – Drugi: |

| – – – Brez dodanega alkohola: |

| – – – – Brez dodanega sladkorja: |

20089985 | – – – – – Koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata) |

20089991 | – – – – – Kitajski krompir, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki po teži vsebujejo najmanj 5 % škroba |

ex2101 | Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali mate čaja in pripravki na osnovi teh proizvodov ali na osnovi kave, čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi nadomestki kave ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati: |

| – – Pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave: |

21011298 | – – – Drugi |

210120 | – Ekstrakti, esence in koncentrati pravega čaja ali mate čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc in koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali mate čaja: |

21012098 | – – – Drugi |

210130 | Pražena cikorija in drugi praženi nadomestki kave ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati: |

| – – Pražena cikorija in drugi praženi nadomestki kave |

21013019 | – – – Drugi |

| – – Ekstrakti, esence in koncentrati pražene cikorije in drugih praženih nadomestkov kave: |

21013099 | – – – Drugi |

ex2102 | Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (brez cepiv pod tarifno številko 3002), pripravljeni pecilni praški: |

| – Aktivni kvas |

in | – – Kvas |

210500 | Sladoled, s kakavom ali brez |

ex2106 | Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |

| – Drugi: |

21069010 | – – Sirovi fondiji |

| – – Drugi: |

21069092 | – – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečne maščobe, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba |

21069098 | – – – Drugi |

2202 | Vode, vključno mineralne vode in sodavice, z dodanim sladkorjem ali drugim sladilom ali sredstvi za aromatiziranje, in druge brezalkoholne pijače, ki ne vsebujejo sadnih ali zelenjavnih sokov pod tarifno številko 2009 |

2205 | Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali drugimi snovmi |

ex2208 | Nedenaturirani etanol z vsebnostjo alkohola manj kot 80 % vol; žgane pijače, likerji in druge alkoholne pijače: |

| – Viski: |

do | – – Razen bourbona |

220850 | – Džin in brinjevec |

220860 | – Vodka |

220870 | – Likerji in krepilne pijače |

| – Druge: |

| – – Druge žgane pijače in druge alkoholne pijače, v posodah, ki držijo: |

| – – – 2 litra ali manj: |

22089041 | – – – – Ouzo |

| – – – – Druge: |

| – – – – – Žgane pijače (brez likerjev) |

| – – – – – – Druge: |

22089052 | – – – – – – – Korn |

22089054 | – – – – – – – Tekila |

22089056 | – – – – – – – Druge |

22089069 | – – – – – Druge žgane pijače |

| – – – Več kakor 2 litra: |

| – – – – Žgane pijače (brez likerjev): |

22089075 | – – – – – Tekila |

22089077 | – – – – – Druge |

22089078 | – – – – Druge žgane pijače |

29054300 | Manitol |

290544 | D-glucitol (sorbitol) |

ex3302 | Mešanice dišav in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi pripravki na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo za proizvodnjo pijač: |

| – Za uporabo v živilski industriji in industriji pijač: |

| – – Za uporabo v industriji pijač: |

| – – – Preparati, ki vsebujejo vse aromatične snovi, značilne za določeno vrsto pijače |

| Druge (z volumenskim deležem dejanskega alkohola največ 0,5 vol. %): |

33021029 | Druge |

ex Poglavje 35 | Beljakovinske snovi; modificirani škrob, lepila; encimi: |

3505 | Dekstrini in drugi modificirani škrob (npr. preželatinizirani in esterificirani škrobi), lepila na osnovi škroba ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov |

ex3809 | Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja ali fiksiranje barvil ter drugi proizvodi in pripravki (npr. sredstva za apreturo in jedkanje), za uporabo v tekstilni, papirni, usnjarski ali podobni industriji, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |

380910 | – na osnovi škrobnih snovi |

382460 | Sorbitol, razen sorbitola pod tarifno podštevilko 290544 |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

Tabela ujemanja

Uredba (EGS) št. 1766/92 | Ta uredba |

Člen 1(1) | Člen 1 |

Člen 1(2) | – |

Člen 2 | Člen 2 |

– | Člen 3 |

Člen 3(1) | Člen 4(1) |

Člen 3(2) | Člen 4(3) |

Člen 3(3) | Člen 4(2) |

Člen 3(4) | Člen 4(4) |

Člen 4(1) | Člen 5(1) |

Člen 4(2), prvi pododstavek, prva alinea | Člen 5(2), prvi pododstavek (a) |

Člen 4(2), prvi pododstavek, druga alinea | Člen 5(2), prvi pododstavek (b) |

Člen 4(2), prvi pododstavek, tretja alinea | Člen 5(2), prvi pododstavek (c) |

Člen 4(2), drugi pododstavek | Člen 5(2), drugi pododstavek |

Člen 4(3) | Člen 5(3) |

Člen 5, prva alinea | Člen 6(a) |

Člen 5, druga alinea | Člen 6(b) |

Člen 5, tretja alinea | Člen 6(c) |

Člen 5, četrta alinea | Člen 6(d) |

Člen 5, peta alineja | Člen 6(e) |

Člen 6 | Člen 7 |

Člen 7 | Člen 8 |

Člen 8 | – |

Člen 9 | Člen 9 |

Člen 10 | Člen 10 |

Člen 11 | Člen 11 |

Člen 12(1) | Člen 12(1) |

Člen 12(2), prvi pododstavek, prva alinea | Člen 12(2), prvi pododstavek (a) |

Člen 12(2), prvi pododstavek, druga alinea | Člen 12(2), prvi pododstavek (b) |

Člen 12(2), prvi pododstavek, tretja alinea | Člen 12(2), prvi pododstavek (c) |

Člen 12(2), drugi in tretji pododstavek | Člen 12(2), drugi pododstavek |

Člen 12(3) in (4) | Člen 12(3) in (4) |

Člen 13(1), (2) in (3) | Člen 13(1), (2) in (3) |

Člen 13(4), (5), (6) in (7) | Člen 14(1), (2), (3) in (4) |

Člen 13(8), prvi pododstavek | Člen 15(1) |

Člen 13(8), drugi in tretji pododstavek | Člen 15(2) in (3) |

Člen 13(8), četrti pododstavek | Člen 15(4) |

Člen 13(9) | Člen 16 |

Člen 13(10) | Člen 17 |

Člen 13(11) | Člen 18 |

Člen 14(1), prva alinea | Člen 19(1)(a) |

Člen 14(1), druga alinea | Člen 19(1)(b) |

Člen 14(2) in (3) | Člen 19(2) in (3) |

Člen 15(1) | Člen 20(1) |

Člen 15(2), prva alinea | Člen 20(2)(a) |

Člen 15(2), druga alinea | Člen 20(2)(b) |

Člen 16 | Člen 21 |

Člen 17(1), prvi pododstavek | Člen 22(1) |

Člen 17(1), drugi pododstavek | – |

Člen 17(2), (3) in (4) | Člen 22(2), (3) in (4) |

Člen 18 | – |

Člen 19 | Člen 23 |

Člen 20 | – |

Člen 21, prvi stavek | Člen 24(1) |

Člen 21, drugi stavek | Člen 21(2) |

Člen 22 | – |

Člen 23 | Člen 25 |

Člen 24 | Člen 26 |

– | Člen 27 |

– | člen 28 |

Člen 25 | Člen 29 |

Člen 26(1) | Člen 30(1) |

Člen 26(2) | – |

Člen 26(3) | Člen 32(2) |

Člen 27 | Člen 31 |

Priloga A | Priloga I |

Priloga B | Priloga III |

Priloga C | Priloga IV |

Priloga D | Priloga II |

--------------------------------------------------