Uredba Komisije (ES) št. 1433/2003

z dne 11. avgusta 2003

o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 glede operativnih skladov, operativnih programov in finančne pomoči

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 47/2003 [2], in zlasti člena 48 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Glede na izkušnje pridobljene v zadnjih nekaj letih je treba dopolniti Uredbo Komisije (ES) št. 609/2001 z dne 28. marca 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 glede operativnih programov, operativnih skladov in finančne pomoči Skupnosti in s katero se razveljavlja Uredba (ES) št. 411/97 [3]. Zaradi jasnosti in racionalnosti je primerno navedeno uredbo razveljaviti in zamenjati.

(2) Člen 15 Uredbe (ES) št. 2200/96 določa zagotavljanje finančne pomoči organizacijam proizvajalcev z vzpostavitvijo operativnega sklada v skladu z določenimi pravili in v določenih mejah. Člen 16 te uredbe določa nekatera pravila za uresničevanje operativnih programov. Za uporabo navedenih določb bi bilo treba določiti podrobna pravila.

(3) Zaradi pospeševanja prestrukturiranja preskrbe in lažjega izvajanja nekaterih ukrepov v okviru operativnih programov bi organizacije proizvajalcev morale imeti možnost delno ali celotno izvajanje dejavnosti v okviru svojih operativnih programov prenesti na priznano združenje organizacij proizvajalcev. Vendar so v izogib zlorabam ali podvajanju pomoči potrebne posebne določbe.

(4) Zaradi lažje uporabe sistema je treba jasno določiti trženo proizvodnjo organizacij proizvajalcev, vključno s specifikacijo upravičenosti proizvoda in stopnje trženja, na podlagi katere je treba izračunati vrednost proizvodnje. Da bi se vsem proizvodom, namenjenim za predelavo, ki so upravičeni do sistema pomoči na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 453/2002 [5], ter Uredbo Sveta (ES) št. 2002/96 z dne 28. oktobra 1996 o uvedbi sistema pomoči Skupnosti proizvajalcem določenih agrumov [6], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1933/200 [7] zagotovilo enako obravnavanje, bi bilo treba pomoč iz člena 1 Uredbe (ES) št. 2201/96 in člena 1 Uredbe (ES) št. 2002/96 prišteti k ustrezni vrednosti tržene proizvodnje. Zaradi doslednosti bi bilo treba zgornje meje pomoči izračunati na osnovi vrednosti proizvodnje, tržene v 12-mesečnem obdobju. Zaradi zagotovitve prožnosti tega sistema za subjekte, države članice lahko določijo omejene možnosti za izračun omenjenega 12-mesečnega obdobja. Prav tako je treba omogočiti dodatne postopke izračunavanja tržne proizvodnje v primeru letnih nihanj ali pomanjkljivih podatkov. Zaradi preprečevanja zlorabe sistema bi bilo treba organizacijam proizvajalcev dovoliti spremembo referenčnih obdobij v času trajanja programa.

(5) Zaradi zagotovitve pravilne uporabe pomoči bi bilo treba določiti pravila za upravljanje operativnih skladov in finančnih prispevkov članov v navedene operativne sklade. Zlasti bi bilo treba navesti, da je osnova za finančne prispevke članov organizacij proizvajalk tržna proizvodnja, na podlagi katere je bila pomoč izračunana. Države članice lahko pooblastijo organizacije proizvajalcev za uporabo njihovih lastnih virov sredstev za določitev višine prispevkov, pod pogojem, da vsi proizvajalci prispevajo in izkoriščajo operativni sklad.

(6) V interesu dobrega upravljanja je treba določiti postopke za predstavitev in potrditev operativnih programov vključno z roki, da bi se omogočilo ustrezno vrednotenje informacij s strani pristojnih organov, ter roke in dejavnosti, ki bi jih bilo treba vključiti v programe ali jih iz njih izključiti. Zaradi letnega upravljanja programov je treba določiti, da se programi, ki niso odobreni do določenega datuma, odložijo za eno leto.

(7) Za spreminjanje operativnih programov za naslednje leto bi moral obstajati letni postopek, tako da bi jih bilo mogoče prilagajati z namenom upoštevanja kakršnih koli novih pogojev, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob prvotni predstavitvi. Razen tega je treba omogočiti spreminjanje ukrepov in zneskov operativnih skladov v letu izvajanja programa. Za vse takšne spremembe bi morale veljati določene omejitve in pogoji, ki jih določijo države članice, vključno z obveznim sporočanjem sprememb pristojnim organom zaradi zagotavljanja ohranitve splošnih ciljev odobrenih programov.

(8) Zaradi finančne in pravne varnosti je treba sestaviti sezname postopkov in odhodkov, ki jih smejo ali ne smejo pokrivati operativni programi. Ti seznami naj bi bili izčrpni. Zaradi preglednosti in lažje uporabe predpisov Skupnosti, naj bi merila o izpolnjevanju pogojev nekaterih ukrepov, kjer je to primerno, upoštevala smernice, določene z Uredbo Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21 junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih [8], kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1105/2003 [9]. Nekateri postopki in izdatki se dovolijo začasno ali z nekaterimi omejitvami.

(9) V primeru naložb v posamezna kmetijska gospodarstva, je zaradi preprečevanja neupravičenega bogatenja zasebnika, ki je pretrgal vezi z organizacijo v času življenjske dobe naložbe, treba sprejeti določbe, ki bodo organizaciji omogočile povrnitev preostale vrednosti naložbe, najsi gre za naložbo s strani člana ali s strani organizacije.

(10) Zaradi dobrega upravljanja pomoči bi se organizacija proizvajalcev morala v lastnem imenu in v imenu svojih članov pisno zavezati, da ne bo prejela dveh pomoči Skupnosti ali nacionalnih sredstev glede na ukrepe, ki so upravičeni do pomoči Skupnosti v skladu s to uredbo.

(11) Zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja operativnih programov bi organizacije proizvajalcev morale prejeti obvestilo o odločitvah pristojnih organov o operativnih programih in o odobrenem znesku pomoči najpozneje 15. decembra v letu pred izvajanjem programa.

(12) Za preprečitev težav z denarnim tokom bi moral biti organizacijam proizvajalcev na voljo sistem predplačil z ustreznimi jamstvi. Zaradi preprečevanja sistematične izterjave predplačil je treba določiti, da omenjena plačila ne smejo presegati minimalne ravni pomoči. Za predložena jamstva bi morala obstajati možnost postopne sprostitve skladno z napredovanjem izvedbe operativnega programa do višine 80 % danih predplačil, pri čemer se preostali znesek zadrži do plačila ostanka pomoči. V določenih obdobjih med letom bi moral biti na voljo alternativni sistem za povračilo že nastalih odhodkov.

(13) Zaradi zagotovitve pravilne uporabe sistema je treba opredeliti informacije, ki jih je treba vključiti v zahtevke za pomoč. Zaradi sprejetja ukrepov za nepredvidene okoliščine pri izvajanju operativnih programov se predplačila ali plačilo lahko prenesejo v naslednje leto za postopke, katerih izvedba v določenih rokih ni bila mogoča zaradi vzrokov, na katere organizacija proizvajalcev nima nikakršnega vpliva. Vsi zahtevki bi morali biti predmet administrativne kontrole za potrditev. Zaradi dobrega finančnega poslovanja bi se morale določiti kazni za zamujeno vložitev zahtevkov za pomoč.

(14) Zgornja meja pomoči bi morala veljati za vse zahtevke na ravni, določeni v členu 15(5) Uredbe (ES) št. 2200/96.

(15) Zagotovljeno bi moralo biti spremljanje dejavnosti organizacij proizvajalcev in njihova uspešnost. To je mogoče doseči z občasnimi poročili in oceno.

(16) Glede na visoko stopnjo odgovornosti in iniciativnosti, ki jo imajo organizacije proizvajalcev bi bilo treba določiti stroge postopke nadzora skupaj s kazenskimi ukrepi za primer kršitve. Te kazni bi bilo treba pretehtati glede na resnost kršitve. Zaradi zagotovitve poštene obravnave, bi bilo treba določiti pogoje za pokritje neustreznih dejavnosti, po pomoti vključenih s strani organizacij proizvajalcev v operativni program in odobrenih s strani držav članic, pri čemer države članice ne bi bile obvezne zadržati plačil ali izterjati plačane pomoči, v skladu s sodno prakso Sodišča.

(17) Pristojnim organom, ki so odgovorni za preverjanje izpolnjevanja pogojev predlaganih ukrepov v operativnih programih in njihovega izvajanja bi morala biti dana možnost uvajanja dopolnilnih nacionalnih ukrepov za zagotovitev pravilne uporabe tega sistema.

(18) Ta uredba bi se morala uporabljati za vse operativne programe, ki naj bi se izvajali od leta 2004 dalje. Že odobrene programe, katerih izvajanje se nadaljuje v letu 2004, bi bilo treba spremeniti, razen če to zaradi visoke stopnje njihovega izvajanja ni mogoče.

(19) Zaradi zagotovitve pravilne uporabe tega sistema, bi države članice morale posredovati vse podrobnosti o dopolnilnih ukrepih, ki so bili sprejeti v okviru te uredbe. Komisija bi morala imeti na voljo ustrezno evidenco dejavnosti organizacij proizvajalcev in možnost uporabe operativnih skladov za statistične, proračunske in nadzorne namene.

(20) 20) Upravljalni odbor za sveže sadje in zelenjavo ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN DEFINICIJE

Člen 1

Predmet in področje uporabe

1. Ta uredba določa pravila, ki se uporabljajo za finančno pomoč Skupnosti, v nadaljevanju "pomoč", operativne sklade in operativne programe, kakor je določeno v členih 15 in 16 Uredbe (ES) št. 2200/96.

2. Organizacije proizvajalcev so lahko upravičene do pomoči pod pogoji, določenimi v členih 15 in 16 Uredbe (ES) št. 2200/96 in pod pogoji, določenimi s to uredbo.

Člen 2

Opredelitve

1. V tej uredbi, izraz "organizacije proizvajalcev" pomeni organizacije, ki so priznane v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 2200/96.

2. V tej uredbi se priznano "združenje organizacij proizvajalcev", ki deluje v imenu svojih članov zaradi popolnega ali delnega upravljanja njihovih operativnih skladov in programov v skladu s členom 16(3) Uredbe (ES) št. 220/96, šteje za organizacijo proizvajalcev.

POGLAVJE II VREDNOST TRŽENE PROIZVODNJE

Člen 3

Osnova za izračun

1. V tej uredbi, vrednost tržene proizvodnje temelji na proizvodnji članov organizacij proizvajalcev v skladu s členi 2 do 6.

2. Proizvodnja obsega višino pomoči, kakor je določena v členu 2 Uredbe (ES) št. 2201/96 in člena 1 Uredbe (ES) št. 2202/96, ki so jo organizacije proizvajalcev prejele za enako referenčno obdobje iz člena 4.

3. Proizvodnja obsega proizvodnjo članov, ki zapuščajo ali pristopajo k organizaciji proizvajalcev. Države članice določijo pogoje v izogib dvojnemu obračunu.

4. Proizvodnja obsega vrednost proizvodov, ki so bili umaknjeni iz proste distribucije v smislu člena 30(1)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 2200/96, ocenjeno na podlagi povprečne cene teh proizvodov, ki jih trži organizacija proizvajalcev.

5. Proizvodnja se proda v skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 11(1)(c)(3) Uredbe (ES) št. 2200/96.

Vendar pa pogoji, določeni v prvi alinei te točke in, v primerih mejnih količin proizvodov, ki jih člani sami tržijo sveže ali predelovalni industriji, v drugi alineji te točke, ne veljajo.

6. Proizvodnja se fakturira na stopnji "franko organizacija proizvajalcev":

(a) kjer je primerno kot "pakiran ali pripravljen, vendar nepredelan proizvod";

(b) brez DDV;

(c) brez internih transportnih stroškov, kadar je razdalja med centraliziranimi prevzemnimi ali pakirnimi točkami organizacije proizvajalcev in distribucijsko točko organizacije proizvajalcev precejšnja.

Države članice poskrbijo za zmanjšanja, ki se uporabijo za fakturirano vrednost za proizvode, fakturirane na različnih stopnjah predelave ali dobave ali transporta.

Člen 4

Referenčno obdobje

1. Letna zgornja meja pomoči iz tretjega pododstavka člena 15(5) uredbe (ES) št. 2200/96 se izračuna vsako leto na osnovi vrednosti tržene proizvodnje med 12-mesečnim referenčnim obdobjem, ki ga določijo države članice.

2. Referenčno obdobje je lahko:

(a) 12-mesečno obdobje, ki se začne najpozneje s 1. januarjem dve leti pred letom, v katerem se operativni program izvaja, in se zaključi najpozneje 1. julija istega leta; ali

(b) povprečna vrednost treh poznejših 12-mesečnih obdobij, ki se začnejo najpozneje 1. januarja štiri leta pred letom, v katerem se operativni program izvaja, in se zaključi najpozneje 1. julija istega leta.

3. Države članice lahko uporabijo različna referenčna obdobja za različne organizacije proizvajalcev zaradi upoštevanja različne proizvodnje, prodaje in obračunskih obdobij ali skupin proizvodov.

Referenčno obdobje se med izvajanjem operativnega programa ne spreminja razen v primerno upravičenih okoliščinah.

4. Kadar je zmanjšanje vrednosti proizvoda posledica vzrokov, ki so primerno utemeljeni na zadovoljstvo države članice in ki niso predmet odgovornosti in nadzora organizacije proizvajalcev, vrednost tržene proizvodnje iz odstavka 1 ne sme biti manjša od 65 % vrednosti zadevnega proizvoda v prejšnjem referenčnem obdobju.

Vzroki iz prvega pododstavka se primerno utemeljijo.

5. Kadar imajo pred kratkim priznane organizacije proizvajalcev premalo preteklih podatkov o trženi proizvodnji za izvajanje odstavka 2, se vrednost tržene proizvodnje šteje kot vrednost tržne proizvodnje, ki jo zagotovi organizacija proizvajalcev z namenom priznanja.

6. Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zbiranje informacij o vrednosti tržene proizvodnje organizacij proizvajalcev, ki niso predložile operativnih programov.

POGLAVJE III OPERATIVNI SKLADI

Člen 5

Upravljanje

1. Operativni skladi, ki so jih ustanovile organizacije proizvajalcev, kakor so navedeni v členu 15(1) Uredbe (ES) št. 2200/96, se uporabljajo izključno za transakcije, povezane z:

(a) izvajanjem operativnega programa;

(b) upravljanjem operativnega sklada;

2. Države članice zagotovijo, da se operativni skladi upravljajo tako, da zunanja revizija lahko letno ugotavlja, preverja in potrjuje njihove odhodke in prihodke.

3. Odhodki, ki se nanašajo na operativni sklad, lahko nastanejo pri hčerinski družbi organizacije proizvajalcev, v smislu člena 2 Uredbe (ES) št. 1432/2003 [10].

Člen 6

Financiranje operativnih skladov

1. Finančni prispevki članov operativnega sklada iz člena 15(1) Uredbe (ES) št. 2200/96 se določijo na podlagi vrednosti obsega in/ali vrednosti tržene proizvodnje.

2. Države članice lahko organizacijam proizvajalcev dovolijo, da:

(a) delno ali v celoti uporabijo svoje lastne vire sredstev, ustvarjene s prodajo proizvodov iz sadja in zelenjave svojih članov, ki se nanašajo na kategorije priznanja, razen tistih, ki prihajajo iz sredstev javne pomoči;

(b) določijo posamezne dajatve za člane proizvajalce na različnih stopnjah.

V primeru uporabe prvega pododstavka, se upoštevajo naslednji pogoji:

(a) vsi proizvajalci prispevajo v operativni sklad;

(b) vsi proizvajalci imajo možnost koristi iz operativnega sklada;

(c) vsi proizvajalci imajo možnost demokratičnega sodelovanja pri odločitvah v zvezi z uporabo skladov organizacij proizvajalcev in s finančnimi prispevki v operativne sklade.

Člen 7

Sporočanje ocenjenega zneska

Organizacije proizvajalcev sporočijo ocenjene zneske operativnih skladov za naslednje leto državam članicam najpozneje do 15. septembra, skupaj z operativnimi programi ali zahtevami za spremembe, ki jih je treba odobriti.

Osnova za izračun ocenjenega zneska operativnih skladov so operativnih programi, ocenjeni izdatki za umike in vrednost tržene proizvodnje.

POGLAVJE IV OPERATIVNI PROGRAMI

Člen 8

Vsebina operativnih programov

1. Operativni programi vsebujejo naslednje:

(a) opis začetnega stanja, zlasti v zvezi s proizvodnjo, trženjem in opremo;

(b) cilje programa, ob upoštevanju napovedi za proizvodnjo in prodajo;

(c) podrobno navedbo ukrepov, ki vsebujejo ločene postopke, ki jih je treba sprejeti ter sredstvo za dosego omenjenih ciljev v vsakem letu izvajanja programa;

(d) trajanje programa;

(e) finančne vidike, in sicer:

(i) način izračuna in stopnjo finančnih prispevkov;

(ii) postopek za financiranje operativnega sklada;

(iii) podatke, ki so potrebni za utemeljitev različnih prispevnih stopenj;

(iv) proračun in časovni razpored opravljanja dejavnosti za vsako leto izvajanja programa.

2. Operativni programi lahko vsebujejo točke, ki niso predvidene v odstavku 1, zlasti točke, določene v Prilogi I.

3. Operativni programi ne vsebujejo dejavnosti ali odhodkov s seznama, določenega v Prilogi II, ali kakršnih koli drugih, ki so vsebovani v ukrepih, ki so jih sprejele države članice v skladu s členom 25.

Člen 9

Potrebna dokumentacija

Operativnim programom je treba priložiti:

(a) dokazila o vzpostavitvi operativnega sklada;

(b) pisno izjavo organizacije proizvajalcev, da bo ravnala v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96 in to uredbo;

(c) pisno izjavo organizacije proizvajalcev in njenih članov, da bodisi neposredno bodisi posredno niso prejeli dvojnega nacionalnega financiranja ali financiranja Skupnosti glede ukrepov in/ali dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč v skladu s to uredbo.

Člen 10

Delni operativni programi

1. V primeru uporabe člena 16(3) uredbe (ES) št. 2200/96, države članice lahko priznanim združenjem organizacij proizvajalcev dovolijo predložitev lastnih delnih operativnih programov, ki obsegajo dejavnosti, ki so bile v njihovih operativnih programih ugotovljene, vendar ne tudi uresničene.

2. Enaka pravila se uporabljajo tako za delne operativne programe kakor tudi za druge operativne programe in se obravnavajo skupaj z operativnimi programi sodelujočih organizacij proizvajalcev.

3. Države članice zagotovijo, da:

(a) se dejavnosti v celoti financirajo s prispevki sodelujočih organizacij proizvajalcev, ki se izplačajo iz operativnih skladov teh organizacij;

(b) so dejavnosti in ustrezna finančna udeležba našteti v operativnem programu vsake posamezne organizacije proizvajalcev;

Člen 11

Rok za predložitev operativnih programov

Organizacija proizvajalcev predloži operativne programe v odobritev pristojnemu organu v državi članici, v kateri ima organizacija proizvajalcev svoj sedež, do 15. septembra v letu, ki je pred letom, v katerem je programe treba najpozneje uresničiti.

Vendar pa države članice ta datum lahko odložijo.

Člen 12

Preverjanje

Pristojni nacionalni organ preveri z vsemi primernimi sredstvi, vključno s kontrolnimi pregledi na kraju samem:

(a) točnost podatkov, navedenih v skladu s členom 8(1)(a), (b) in (e);

(b) skladnost ciljev programov s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 2200/96;

(c) izpolnjevanje pogojev s strani predlaganih dejavnosti in odhodkov za pridobitev pomoči, ob upoštevanju člena 8(2) in (3);

(d) gospodarsko skladnost in strokovno kakovost programov, utemeljenost ocen in načrt pomoči ter načrtovanje njegovega izvajanja.

Člen 13

Odločitev

1. Pristojni nacionalni organ, če je primerno:

(a) odobri višino sredstev in programov, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 15 in 16 Uredbe (ES) št. 2200/96 in zahteve iz tega poglavja;

(b) odobri programe, pod pogojem, da organizacija proizvajalcev sprejme nekatere spremembe; ali

2. Pristojni nacionalni organ odloča o programih in skladih najpozneje 15. decembra v letu, v katerem so predloženi.

Države članice o teh odločbah obvestijo organizacije proizvajalcev najpozneje 15. decembra.

Člen 14

Spremembe operativnih programov za naslednja leta

1. Organizacije proizvajalcev lahko zahtevajo spremembe operativnih programov najpozneje 15. septembra, da bi jih lahko uporabljale od 1. januarja naslednjega leta.

Vendar pa države članice lahko odložijo datum za predložitev prošenj.

2. Prošnjam za spremembe mora biti priložena dodatna dokumentacija, s katero se utemeljujejo razlog, vrsta in posledice sprememb.

3. Pristojni organ odloča o prošnjah za spremembe operativnih programov najpozneje 15. decembra, po proučitvi predložene dokumentacije in v skladu s členom 12. Če v tem roku ne sprejme odločitve, se prošnja šteje za zavrnjeno.

Člen 15

Spremembe operativnih programov med letom

1. Države članice lahko dovolijo spremembe operativnih programov med letom pod pogoji, jih same določijo.

2. Pristojni nacionalni organ lahko organizacijam proizvajalcev dovoli, da med letom:

(a) samo delno izvajajo svoje operativne programe;

(b) spreminjajo vsebino operativnih programov, vključno s podaljšanjem njihovega trajanja za pet let;

(s) spremenijo višino operativnega sklada do največ 20 % prvotno odobrenega zneska pod pogojem, da v celoti ohranijo cilje operativnih programov.

3. Države članice določijo pogoje, pod katerimi se operativni programi lahko spremenijo med letom brez predhodne odobritve s strani pristojnega nacionalnega organa.

Vendar pa je za kakršno koli povečanje višine operativnega sklada, odobrenega za črpanje pomoči, kakor določa člen 15(2)(a) Uredbe (ES) št. 2200/96, v vsakem primeru potrebna predhodna odobritev pristojnega organa.

Te spremembe izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči samo, če jih organizacija proizvajalcev nemudoma sporoči pristojnemu organu.

Člen 16

Oblika operativnih programov

1. Operativni programi se izvajajo v letnih obdobjih, ki trajajo od 1. januarja do 31. decembra.

2. Operativni programi, ki so odobreni najpozneje 15. decembra, se izvajajo od 1. januarja naslednjega leta.

Izvajanje programov, ki so odobreni po 15. decembru, se odloži za eno leto.

POGLAVJE V POMOČ

Člen 17

Odobreni znesek pomoči

Po odobritvi programov, države članice določijo odobreni znesek pomoči iz prvega pododstavka člena 16(2) Uredbe (ES) št. 2200/96.

Države članice obvestijo organizacije proizvajalcev o odobrenem znesku pomoči najpozneje do 15. decembra.

Člen 18

Zahtevki za pomoč

1. Organizacije proizvajalcev vložijo zahtevke za pomoč ali preostali znesek pomoči pri pristojnem organu za vsak operativni program, za katerega se zahteva pomoč, najpozneje do 31. januarja tistega leta, ki sledi letu, za katero se zahteva pomoč.

2. Zahtevku mora biti priložena dodatna dokumentacija, iz katere je razvidno:

(a) vrednost tržene proizvodnje;

(b) finančni prispevki, ki so naloženi članom in vplačani v operativni sklad;

(d) delež operativnega sklada, ki je porabljen za pomoč za umik s trga;

(e) višino nadomestil in/ali dodatkov, izplačanih članom;

(f) skladnost z omejitvami, določenimi v tretjem pododstavku člena 15(3) in v členu 23(3), (4) in (5) Uredbe (ES) št. 2200/96.

3. Zahtevki se lahko nanašajo na stroške, ki so bili programirani vendar niso nastali, če se dokažejo naslednji dejavniki:

(a) zadevnih dejavnosti ni bilo mogoče izvesti najpozneje 31. decembra v letu izvajanja operativnega programa iz razlogov, na katere zadevna organizacija proizvajalcev ne more vplivati,

(b) te dejavnosti se lahko izvedejo najpozneje 30. aprila naslednjega leta,

Pomoč se izplača in varščina vplačana v skladu s členom 20(3) se sprosti samo pod pogojem, da se dokazilo o izvajanju programiranih stroškov iz točke (b) prvega pododstavka zagotovi 30. aprila v letu, ki sledi letu, za katero so bili zadevni stroški najpozneje programirani, ter dejansko vzpostavi na osnovi upravičenosti do prejema pomoči.

4. Kadar se zahtevki predložijo po datumu, ki je določen v odstavku 1, se pomoč zmanjša za 1 % za vsak dan zamude.

V izjemnih in primerno utemeljenih primerih, pristojni organ lahko sprejme zahtevke po datumu, ki je določen v členu 1, če so bili kontrolni pregledi iz člena 23 opravljeni in če je bil upoštevan rok za plačilo iz člena 19.

Člen 19

Izplačilo pomoči

Države članice izplačajo zahtevano pomoč najpozneje 30. junija vsako leto, ki sledi letu izvajanja programa.

Vendar države članice lahko ta datum odložijo do 15. oktobra.

Člen 20

Predplačila

1. Organizacije proizvajalcev lahko zaprosijo za predplačilo dela pomoči, ki ustreza predvidljivim stroškom, povezanih z operativnim programom v trimesečnem obdobju, ki se prične z mesecem vložitve zahtevka.

2. Zahtevki za predplačilo se vložijo januarja, aprila, julija in oktobra.

Skupna predplačila, izplačana za določeno leto, ne smejo presegati 90 % prvotno odobrene pomoči za operativni program.

3. Predplačila se izplačajo na podlagi položene varščine, ki ustreza 110 % predplačila v skladu z Uredbo Komisije št. 2220/85 [11].

Države članice določijo pogoje, s katerimi zagotovijo, da se finančni prispevki v operativni sklad zberejo v skladu s členom 5(2) in členom 6 in da se prejšnja predplačila dejansko porabijo.

4. Zahtevki za sprostitev varščine se lahko vložijo med letom in jim mora biti priložena ustrezna dodatna dokumentacija.

Varščine se sprostijo do višine 80 % danih predplačil.

5. Osnovna zahteva v smislu člena 20 Uredbe (ES) št. 2220/85 se nanaša na izvajanje dejavnosti, določenih v operativnih programih v skladu z obveznostmi, določenimi v členu 9(b) in (c) te uredbe.

V primeru neravnanja v skladu z osnovno zahtevo ali resne neizpolnitve obveznosti, določenih v členu 9(b) in (c), varščina zapade brez poseganja v druge kazni, ki se izvajajo v skladu s členom 24.

V primeru neupoštevanja drugih zahtev, varščina zapade skladno z resnostjo ugotovljene nepravilnosti.

Člen 21

Delna izplačila

1. Organizacije proizvajalcev lahko zaprosijo za izplačilo dela pomoči, ki ustreza stroškom, povezanim z operativnim programom, ki so nastali v predhodnih treh mesecih.

Zahtevki se vložijo aprila, julija in oktobra. Priložena jim mora biti dodatna dokumentacija.

Skupna izplačila v zvezi z zahtevki za delna izplačila pomoči ne smejo presegati 90 % prvotno odobrenega zneska pomoči za operativne programe ali realnih stroškov, odvisno od tega, kateri znesek je nižji.

2. Organizacije proizvajalcev lahko zaprosijo za izplačilo dela pomoči za umik s trga.

Zahtevke je mogoče vložiti skupaj z zahtevki iz odstavka 1. Zahtevki morajo biti skladni z omejitvami, določenimi v tretjem pododstavku člena 15(3) in v členu 23(3), (4) in (5) Uredbe (ES) št. 2200/96.

POGLAVJE VI SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 22

Poročila organizacij proizvajalcev

1. Organizacije proizvajalcev predložijo letna poročila o izvajanju operativnih programov in dejavnostih umika, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč iz operativnega sklada, ki so priložena zahtevkom za pomoč.

Ta poročila se nanašajo na:

(a) operativne programe, ki so bili izvedeni v prejšnjem letu in umike s trga;

(b) glavne spremembe operativnih programov;

2. Za končno leto izvajanja operativnega programa, končno poročilo nadomesti letno poročilo iz odstavka 1.

Končna poročila vsebujejo oceno operativnih programov, ki jih je mogoče pripraviti s pomočjo specializirane svetovalne organizacije. V njih mora biti prikazano, v kakšnem obsegu so bili izpolnjeni zastavljeni programski cilji. Vsebovati morajo razlago sprememb dejavnosti in/ali postopkov, ki se upoštevajo ali ki bodo upoštevani pri pripravi poznejših operativnih programov ali pri spreminjanju obstoječih operativnih programov.

Člen 23

Kontrolni pregledi

1. Države članice opravljajo kontrolne preglede na kraju samem v organizacijah proizvajalcev na podlagi vnaprejšnjega obvestila zelo kratek čas pred pričetkom pregleda ali brez kakršnegakoli vnaprejšnjega obvestila, da bi zagotovile izpolnitev pogojev za odobritev pomoči.

Ti kontrolni pregledi se zlasti nanašajo na:

(a) izvajanje ukrepov v okviru operativnih programov, pri čemer se posebna pozornost posveča ukrepom, ki se nanašajo na naložbe;

(b) dejanske stroške in odhodke v primerjavi s prijavljeno pomočjo.

2. Kontrolni pregledi iz odstavka 1 se vsako leto nanašajo na znaten vzorec zahtevkov. Vzorec predstavlja najmanj 20 % organizacij proizvajalcev in 30 % skupnega zneska pomoči.

Če kontrolni pregledi razkrijejo precejšnje nepravilnosti v regiji ali delu regije ali v določeni organizaciji proizvajalcev, pristojni organ opravi dodatne kontrolne preglede med zadevnim letom in poveča odstotek ustreznih zahtevkov, ki jih je treba pregledati v naslednjem letu.

3. Pristojni organ presodi, katero organizacijo proizvajalcev bo pregledoval na osnovi analize tveganja in reprezentativnost pomoči.

Analiza tveganja upošteva:

(a) višino pomoči;

(b) gibanje letnih programov glede na prejšnje leto;

(d) druge parametre, ki jih določijo države članice, zlasti glede na to, ali so organizacije proizvajalcev vključene v pristop kakovosti, ki ga uradno priznavajo države članice ali neodvisni certifikacijski organi.

4. Za vsako organizacijo proizvajalcev se pred izplačilom pomoči ali preostalega zneska pomoči, ki se nanaša na končno leto njenega operativnega programa, opravi najmanj en kontrolni pregled.

Člen 24

Izterjava in kazni

1. Neupravičeno izplačana pomoč se izterja in zahtevek za pomoč se zavrne v skladu z odstavkom 3, pri čemer se zadevnemu upravičencu/vlagatelju naložijo kazni kadar:

(a) je dejanska vrednost tržene proizvodnje nižja od vrednosti, uporabljene pri izračunu pomoči;

(b) se operativni sklad vodi na način, ki ni skladen z drugim pododstavkom člena 15(1) Uredbe (ES) št. 2200/96, ali se uporabi za druge namene od tistih, omenjenih v členu 15(2) te uredbe; ali

(c) se operativni sklad izvaja na način, ki ni v skladu s pogoji za njegovo odobritev s strani zadevne države članice, ne glede na člena 14 in 15 te uredbe.

2. Ne glede na člen 7(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 [12], v primeru ukrepa, za katerega se naknadno izkaže, da ne izpolnjuje pogojev za dodelitev pomoči in ki se je izvajal v skladu z operativnim programom, ki ga je odobrila država članica, slednja lahko izplača ustrezno dolgovano pomoč ali pa ne pristopi k izterjavi že izplačane pomoči, če bi tako postopala zaradi primerljivih primerov, financiranih iz državnega proračuna in če ravnanje organizacije proizvajalcev ni posledica malomarnosti.

3. Kadar se uporablja odstavek 1, se od upravičenca/vlagatelja za pomoč zahteva:

(a) kadar je pomoč že izplačana:

(i) v primeru očitne napake, povračilo neupravičeno izplačane pomoči s pripadajočimi obrestmi;

(ii) v primeru goljufije, povračilo dvojnega zneska neupravičeno izplačane pomoči s pripadajočimi obrestmi;

(iii) v vseh drugih primerih, povračilo zneska neupravičeno izplačane pomoči, povečanega za 50 % s pripadajočimi obrestmi;

(b) kadar so bili zahtevki za pomoč vloženi, vendar ni bila izplačana nikakršna pomoč:

(i) v primeru goljufije, plačilo neupravičeno zahtevane pomoči;

(ii) v vseh drugih primerih, razen primerov očitne napake, plačilo 50 % neupravičeno zahtevane pomoči.

4. Obresti iz odstavka 3(a) se obračunajo:

(a) na podlagi obdobja, ki je preteklo med izplačilom in povračilom s strani upravičenca;

(b) po stopnji, ki jo Evropska centralna banka uporablja za svoje glavne posle refinanciranja, objavljene v seriji "C"Uradnega lista Evropske unije in veljavne na dan plačila nezapadlega zneska, povečani za tri odstotne točke.

5. Pomoč, izterjana v skladu z odstavkom 3 se izplača pooblaščeni plačilni agenciji, ki jo odšteje od stroškov, ki jih financira Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad.

6. V primeru napačne izjave, ki je bila dana namerno ali zardi hude malomarnosti, zadevne organizacije proizvajalcev ne prejmejo pomoči za leto, ki sledi letu, za katero je bila napačna izjava ugotovljena.

Člen 25

Predpisi držav članic

Države članice lahko sprejmejo dopolnilne predpise k Uredbi (ES) št. 2200/96 in k tej uredbi v zvezi z dejavnostmi ali stroški, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči.

Člen 26

Poročanje držav članic

1. Do 1. junija vsako leto, države članice sporočijo finančne in kvalitativne podatke o organizacijah proizvajalcev, operativnih skladih in operativnih programih ter kontrolnih pregledih in kaznih, določenih v Prilogi III.

2. Države članice sporočijo Komisiji vse ukrepe in pogoje, ki so jih zagotovile v okviru te uredbe, in sicer zlasti:

(a) način, postopek in informacije iz člena 8(1)(e)(i), (ii) in (iii);

(b) ocenjene zneske operativnih skladov iz člena 7;

(d) pogoje, ki so določeni za dovolitev sprememb operativnih programov med letom, kakor je določeno v členu 15;

(e) ukrepe, ki so bili sprejeti, če je to potrebno, za uporabo člena 24(2);

(f) predpise, sprejete na podlagi člena 25.

POGLAVJE VII RAZVELJAVITEV IN KONČNE DOLOČBE

Člen 27

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 609/2001 se razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo šteje kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 28

Prehodne določbe

Operativni programi, ki so jih države članice odobrile pred začetkom veljavnosti te uredbe in ki ostanejo v veljavi v letu 2004, morajo biti skladni s to uredbo. Organizacije proizvajalcev zahtevajo potrebne spremembe najpozneje 15. septembra 2003.

Države članice lahko določijo zadržanje odobrenih programov pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,11. avgusta 2003

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 297, 21.11.1996, str. 1.

[2] UL L 7, 11.1.2003, str. 64.

[3] UL L 90, 30.3.2001, str. 4.

[4] UL L 297, 21.11.1996, str. 29.

[5] UL L 72, 14.3.2002, str. 9.

[6] UL L 297, 21.11.1996, str. 49.

[7] UL L 262, 2.10.2001, str. 6.

[8] UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

[9] UL L 158, 27.6.2003, str. 3.

[10] UL L 203, 12.8.2003, str. 18.

[11] UL L 205, 3.8.1985, str. 5.

[12] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Izbirna vsebina operativnih programov

1. Stroški rastlin v primeru trajnih nasadov (trajnice, drevesa, grmičje).

2. Za največ 10 let za posamezno dejavnost, posebni stroški

(a) organske, integrirane ali poskusne pridelave [1];

(b) material za organsko zaščito rastlin [2];

(d) ukrepi za izboljšanje kakovosti vključno s certificiranimi semeni, micelijem in rastlinami.

Da bi izračunale dodatne stroške v primerjavi s konvencionalnimi stroški, države članice za vsako kategorijo zgoraj omenjenih upravičenih posebnih stroškov lahko primerno utemeljeno določijo standardne pavšalne tarife.

3. Režijski stroški, ki se posebej nanašajo na operativni sklad ali program s plačilom pavšalnega zneska v višini 2 % odobrenega operativnega sklada in do največ 180000 EUR [3]. Ta 2 % sta sestavljena iz 1 % pomoči Skupnosti in 1 % od organizacij proizvajalcev.

V primeru združenja organizacij proizvajalcev iz člena 9 Uredbe (ES) št. 1432/2003 [4], se ta pavšalni znesek lahko pomnoži s številom organizacij proizvajalcev, ki so članice tega združenja, do največ 1250000 EUR.

4. Stroški dela (vključno z odhodki za plače zaposlenih, če jih nosi organizacija proizvajalcev), ki so posledica ukrepov:

(a) za izboljšanje ali ohranjanje visoke ravni kakovosti varstva okolja;

(b) za izboljšanje ravni trženja.

Izvajanje teh ukrepov posebej vključuje uporabo usposobljenega osebja. V takšnih primerih organizacija proizvajalcev uporablja svoje lastne zaposlene ali člane proizvajalce, pri čemer se dejansko opravljene delovne ure dokumentirajo.

Če država članica želi zagotoviti drugo možnost, namesto omejevanja financiranja na dejanske stroške za vse zgoraj omenjene upravičene stroške dela, določi ex ante in na primerno utemeljen način pavšalne zneske do največ 20 % odobrenega operativnega sklada. Ta odstotek se lahko poveča v primerno utemeljenih primerih.

Da bi lahko zahtevale omenjene pavšalne zneske, organizacije proizvajalcev predložijo državam članicam zadovoljive dokaze o izvajanju dejavnosti.

5. Naložbe v prevozna sredstva, opremljena z napravami za hlajenje ali za prevoz pod nadzorovanimi klimatskimi pogoji.

6. Dodatni zunanji stroški prevoza v primerjavi s stroški cestnega prevoza blaga, nastali pri uporabi železnice in/ali ladje kot dela ukrepov spoštovanja okolja, ki so jih pavšalno določile države članice na kilometer.

7. Stroški sejnin in programov usposabljanja, povezani z izvajanjem dejavnosti v okviru operativnega programa, vključno z dnevnicami za udeležence, ki obsegajo stroške prevoza in nastanitve (kjer je primerno, v pavšalnem znesku).

8. Splošna promocija in pospeševanje oznak kakovosti. Zemljepisna imena so dovoljena samo če:

(a) pomenijo zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ki jo pokriva Uredba Sveta (EES) št. 2081/92 [5]; ali

(b) so v vseh primerih, v katerih se določba iz točke (a) ne uporablja, ta zemljepisna imena drugotnega pomena za osnovno sporočilo.

Promocijsko gradivo se opremi s simbolom Evropske skupnosti (samo v primeru vizualnih medijev) in vsebuje naslednjo legendo: "Akcija, financirana s pomočjo Evropske skupnosti".

9. Promocija blagovnih znamk organizacij proizvajalcev.

10. Odvetniški in sodni stroški ter stroški upravljanja organizacij proizvajalcev ali njihova pridobitev, kakor tudi odvetniški in sodni stroški ter stroški upravljanja, ki se nanašajo na ustanovitev nadnacionalnih organizacij proizvajalcev ali nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev; študije o gospodarski upravičenosti in predlogi, ki so jih v ta namen naročile organizacije proizvajalcev.

11. Rabljena oprema pod pogoji, ki jih določa Pravilo št. 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1685/2000 [6].

12. Nepozidano zemljišče, kjer je nakup, ki je potreben za izvedbo investicije, vključen v program, pod pogoji, ki jih določajo odstavki 1(1.1)(a), (b) in (c) ter 1.2 Pravila št. 5 Uredbe (ES) št. 1685/2000 [7].

13. Zakup v mejah čiste tržne vrednosti proizvoda in v okviru pogojev, ki jih določa odstavek 3 Pravila št. 10 Uredbe (ES) št. 1685/2000.

14. Finančni stroški pod pogoji, ki jih določa Pravilo št. 3 Uredbe Komisije (ES) št. 1685/2000.

15. Najem kot druga možnost nakupa, v primerih, ko je po mnenju držav članic zadovoljivo ekonomsko upravičen.

16. Nakup nepremičnin pod pogoji, ki jih določajo odstavki 2.1, 2.2 in 2.3 Pravila št. 6 Uredbe (ES) 1685/2000.

17. Naložbe ali dejavnosti na posameznih kmetijskih gospodarstvih pod pogojem, da prispevajo k ciljem operativnega programa. Države članice zagotovijo, da so sprejeti ustrezni ukrepi za izterjavo naložbe ali njene preostale vrednosti, če član zapusti organizacijo.

18. Naložbe v delnice družb, če naložba prispeva k uresničitvi ciljev operativnega programa.

19. Nadomestila za naložbe, pod pogojem, da se preostala vrednost zamenjane naložbe:

(a) prišteje k operativnemu skladu organizacije proizvajalcev ali

(b) odšteje od stroškov zamenjave.

Naložbe, vključno s tistimi na podlagi zakupnih pogodb, pri katerih rok vračila presega trajanje operativnega programa, se lahko prenesejo v naslednji operativni program na podlagi primerno utemeljenih razlogov, zlasti v primerih, kadar je davčna amortizacijska doba daljša od petih let.

[1] Pristojni nacionalni organ določi merila izpolnjevanja pogojev za poskusno pridelavo ob upoštevanju novosti postopka ali zasnove ter s tem povezanega tveganja.

[2] Materiali za organsko zaščito rastlin (kot so feromoni in roparske živali), uporabljeni bodisi v organski, integrirani ali klasični pridelavi.

[3] Okoljsko upravljanje embalaže je treba primerno utemeljiti in se mora ravnati v skladu z merili Priloge II k Direktivi 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

[4] Vključno s stroški upravljanja in dela, poročil in ocenjevalnih študij, stroški vodenja in upravljanja z računi iz člena 3(1)(b).

[5] Države članice lahko omejijo financiranje na dejanske stroške; v tem primeru morajo določiti upravičene stroške.

[6] UL L 203, 12.8.2003, str. 18.

[7] UL L 27, 20.1.1997, str. 50.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Neustrezne dejavnosti in izdatki

1. Splošni proizvodni stroški, zlasti:

- semena, micelij in rastline,

- sredstva za varstvo rastlin vključno z integriranimi kontrolnimi materiali, gnojili in drugi inputi,

- stroški pakiranja, stroški skladiščenja, tudi kot del novih postopkov, stroški embaliranja,

- stroški prevzema ali transporta (notranji ali zunanji),

- tekoči obratovalni stroški (zlasti električne energije, goriva in vzdrževanja).

2. Režijski stroški.

3. Dodatki k dohodkom ali cenam.

4. Stroški zavarovanj, vključno s premijami za zavarovanje posameznikov ali skupin, ter vzpostavitev zavarovalnih skladov znotraj organizacij proizvajalcev.

5. Vračilo (predvsem v obliki letnih plačil) posojil, najetih za dejavnosti, ki so bile opravljene delno ali v celoti pred začetkom izvajanja operativnega programa.

6. Nakup nepozidanih zemljišč.

7. Plačila proizvajalcem, ki se udeležujejo sej in programov usposabljanj, iz naslova nadomestil za izpad dohodka.

8. Dejavnosti ali stroški, ki se nanašajo na količine, ki so jih proizvedli člani organizacije proizvajalcev zunaj Skupnosti.

9. Dejavnosti, ki bi lahko izkrivile konkurenco v drugih gospodarskih dejavnostih organizacije proizvajalcev; dejavnosti ali ukrepi, ki neposredno ali posredno koristijo drugim gospodarskim dejavostim organizacije proizvajalcev, naj bi se financirali skladno z njihovo uporabo po sektorjih ali proizvodih, za katere je organizacija proizvajalcev priznana.

10. Rabljena oprema.

11. Naložbe v prevozna sredstva, ki naj bi se uporabljala pri trženju ali distribuciji s strani organizacije proizvajalcev.

12. Najem kot druga možnost namesto nakupa; tekoči obratovalni stroški predmetov najema.

13. Odhodki v zvezi z zakupnimi pogodbami (davki, obresti, stroški zavarovanja itd.) in tekoči obratovalni stroški.

14. Promocija posameznih trgovskih označb ali tistih, ki vsebujejo zemljepisne reference.

15. Odstopanje pogodbenih del drugim podpogodbenikom v zvezi z dejavnostmi ali izdatki s tega seznama.

16. DDV in drugi davki ali dajatve pod pogoji, ki jih določa odstavek 4 Pravila št. 7 Uredbe (ES) št. 1685/2000.

17. Naložbe v predelavo svežih proizvodov (dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev v zvezi s pripravo proizvodov, zlasti čiščenje, rezanje, obrezovanje, sušenje in pakiranje, zaradi njihovega trženja, ne štejejo kot predelava).

--------------------------------------------------

PRILOGA III

ZAHTEVE ZA POROČANJE DRŽAV ČLANIC

Države članice lahko pošiljajo informacije Komisiji v skladu z obrazci, ki jih določi Komisija.

Del 1: Organizacije proizvajalcev

1. Upravne informacije (vključno s številko priznanja, pravno naravo, številom članic, ki so fizične in pravne osebe).

2. Informacije o proizvodnji (vključno z izračunom vrednosti tržene proizvodnje in z informacijami o ključnih proizvodih).

Del 2: Operativni skladi in operativni programi

1. Uporabljeno(a) referenčno(a) obdobje(a).

2. Ocenjena višina pomoči.

3. Zahtevki za pomoč in dejansko izplačana pomoč, vključno z odstotkom operativnega sklada, ki je bil porabljen za umike.

4. Glavne kategorije odhodkov (vključno s pomembnimi spremembami med letom).

Del 3: Kontrolni pregledi, izterjava in kazni

1. Pregledane organizacije proizvajalcev.

2. Kontrolni organ in povzetek rezultatov kontrolnih pregledov (samo ključne točke).

3. Osveženi številčni podatki o dejansko izplačanih zneskih pomoči, predloženi najpozneje 15. novembra.

--------------------------------------------------

32003R1433