Uradni list L 025 , 30/01/2003 str. 0007 - 0020
Uredba Sveta (ES) št. 151/2003 z dne 27. januarja 2003 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev za uvoz določene zrnato usmerjene elektro pločevine po poreklu iz Rusije SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] (osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) in (3) Uredbe, po posvetovanju s Svetovalnim odborom, ob upoštevanju naslednjega: A. POSTOPEK 1. Prejšnja preiskava in veljavni ukrepi (1) Z Odločbo št. 303/96/ESPJ [2] je Komisija uvedla dokončne protidampinške dajatve za uvoz določene zrnato usmerjene elektro pločevine (GOES) po poreklu iz Rusije v Skupnost, ki se uvršča pod oznaki KN 72251100 in 72261110. Stopnja uvedene protidampinške dajatve je 40,1 %. Zaveza, ponujena v zvezi s takim uvozom, je bila sprejeta. (2) Glede na iztek veljavnosti Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo 23. julija 2002 je Svet z Uredbo (ES) št. 963/2002 [3] sklenil, da se protidampinški postopek, uveden v skladu z Odločbo Komisije št. 2277/96/ESPJ [4] (osnovna odločba) in še vedno veljaven na ta datum, nadaljuje in ureja z določbami osnovne uredbe z začetkom veljavnosti od 24. julija 2002. Podobno bodo kakršni koli protidampinški ukrepi, ki bodo izšli iz še nedokončanih protidampinških preiskav, urejeni z določbami osnovne uredbe od 24. julija 2002. 2. Zahteve po pregledih (3) Po objavi obvestila o bližajočem se izteku veljavnih protidampinških ukrepov za uvoz GOES po poreklu iz Rusije [5] je Komisija prejela zahtevo po pregledu ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. (4) Zahtevo je vložila Evropska konfederacija železarskih in jeklarskih industrij (Eurofer) (vlagatelj) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež proizvodnje Skupnosti zadevnega izdelka. Zahteva je bila utemeljena s tem, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje in/ali ponovitev dampinga in škode industriji Skupnosti. (5) Ko je Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom ugotovila, da obstaja dovolj dokazov za začetek pregleda, je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe [6] začela preiskavo. (6) Sočasno je Komisija na lastno pobudo sprejela sklep o začetku preiskave po členu 11(3), da bi proučila primernost oblike ukrepov [7]. Komisija je v obdobju preiskav v teku od Viz Stal in železarske in jeklarske družbe Novolipetsk prejela zahtevke, da se jih obravnava kot tržno gospodarstvo v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Ti zahtevki so bili utemeljeni s tem, da bi zadevni proizvajalci izvozniki sedaj izpolnili te zahteve in da so se posledično njihove stopnje dampinga občutno znižale. Zaradi teh zahtevkov po tržno gospodarski obravnavi se je Komisija odločila začeti posebne vmesne preglede v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki so omejene na preiskavo dampinga pri teh proizvajalcih izvoznikih. Torej se v tej fazi šteje za primerno sprejeti le odločitev o izidih pregleda zaradi izteka veljavnosti ukrepa (ki je bil začet 20. februarja 2001). Vmesni pregled, omejen na obliko ukrepov, pa bo zaključen skupaj s pregledi tržno gospodarskih obravnav in bo tako upošteval sedanje gospodarske okoliščine izvoznikov. 3. Sedanja preiskava (a) Postopek (7) Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila proizvajalce Skupnosti, ki so pregled zahtevali, proizvajalce izvoznike, uvoznike, dobavitelje in porabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter zastopnike izvozne države, in zainteresiranim strankam dala možnost pisno predstaviti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v rokih, določenih v obvestilu o začetku. (b) Zainteresirane stranke in obiski zaradi preveritve (8) Komisija je poslala vprašalnike strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem znanim proizvajalcem zadevnega izdelka v Braziliji, Češki republiki, Indiji, Japonski, Republiki Koreji, Poljski in Združenih državah Amerike, saj te države obravnava kot možne primerljive države v sedanji preiskavi. Komisija je prejela odgovore od tistih štirih proizvajalcev Skupnosti, ki so zahtevali pregled, dveh proizvajalcev izvoznikov iz Rusije, enega dobavitelja in desetih podjetij porabnikov v Skupnosti. Poleg tega sta na vprašalnik odgovorila tudi dva uvoznika Skupnosti, povezana z enim od ruskih proizvajalcev izvoznikov. Na vprašalnik je odgovoril tudi en proizvajalec GOES v Braziliji. (9) Komisija si je priskrbela in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za namene ugotavljanja verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter kakšni so interesi Skupnosti. Obiski zaradi preveritve so potekali v prostorih naslednjih podjetij: Proizvajalci Skupnosti, ki so zahtevali pregled: - Acciai Speciali Terni SpA, Terni, Italija - EBG Gesellschaft fur elektromagnetische Werkstoffe GmbH, Gelsenkirchen, Nemčija - Orb Electrical Steels Limited, Newport, Združeno Kraljestvo - Ugo SA, Isbergues, Francija Dobavitelj: - Thyssen Krupp Stahl AG, Duisburg, Nemčija Porabniki: - Alstom T & D SA, Saint-Ouen, Francija - Blum GmbH, Vaihingen, Nemčija Proizvajalci izvozniki v Rusiji: - Novolipetsk Iron and Steel Corporation (NLMK), Lipetsk - VIZ STAL, Ekaterinburg Drugo sodelujoče podjetje s sedežem v tretji državi: - Duferco Investment SA, Lugano, Švica (uvozni koordinator v Duferco Group) Proizvajalec iz primerljive države: - ACESITA SA, Sao Paulo and Timoteo, Brazilija. (10) Naslednja podjetja so tudi sodelovala pri preiskavi, vendar niso bila obiskana: Porabniki: - Alstom T & D SA, Le Petit Quevilly, Francija - Brush Transformers Limited, Loughborough, Združeno kraljestvo - Cogent Power Ltd, Bilston, Združeno kraljestvo - France Transfo SA, Maizières-les-Metz, Francija - Hawker Siddeley Power Transformers Limited, London, Združeno kraljestvo - Société Nouvelle Transfix SA, Toulon, Francija - South Wales Transformers Limited, Blackwood, Združeno kraljestvo - Surahammars Bruks AB, Surahammar, Švedska. (11) Vse zadevne stranke so bile obveščene o pomembnih dejstvih in premislekih, na osnovi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev ukrepov. Po teh obvestilih jim je bil dan tudi rok za predložitev svojih stališč. Komisija je pripombe strank proučila in ustrezno spremenila ugotovitve, kjer je to štela za primerno. (c) Obdobje preiskave (12) Preiskava nadaljevanja in/ali ponovitve dampinga in škode je pokrivala obdobje od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2000 (obdobje preiskave). Proučevanje trendov, ki so pomembni za oceno verjetnosti nadaljevanja in/ali ponovitve škode, je pokrivalo obdobje od leta 1997 do konca obdobja preiskave (obdobje analize). B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK 1. Zadevni izdelek (13) Zadevni izdelek je isti kot pri prvotni preiskavi, namreč zrnato usmerjene hladno valjane pločevine in trakovi iz silicijevega jekla za elektropločevine s širino več kot 500 mm po poreklu iz Rusije, ki se uvrščajo pod oznaki KN 72251100 in 72261110. Ta izdelek se uporablja za elektromagnetne naprave in pri napeljavah, kot so energetski in distribucijski transformatorji. (14) V precej zahtevnem proizvodnem procesu GOES so zrnate strukture enotno usmerjene v smeri valjanja pločevine ali traku, da bi lahko pločevina ali trak z visoko stopnjo učinkovitosti prevajala magnetno polje. Zadevni izdelek mora biti skladen z opredelitvami zahtev glede magnetne indukcije, faktorja pilota in najvišje dopustne ravni izgub pri ponovnem magnetiziranju. Večinoma je izdelek na obeh straneh pokrit s tanko izolacijsko prevleko. 2. Podoben izdelek (15) GOES, ki jo proizvajajo in prodajajo v Skupnosti proizvajalci Skupnosti, ki so zahtevali pregled, ter GOES, ki je proizvedena v Rusiji in jo v Skupnost prodajajo proizvajalci izvozniki, se štejeta za podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo tudi, da ima GOES, proizvedena in prodana na domačem trgu tretje države s tržnim gospodarstvom (primerljiva država), to je Brazilije (glej uvodne izjave 20 do 28), iste osnovne fizične in tehnične značilnosti kot GOES, proizvedena v Rusiji in izvožena v Skupnost. Zato se ju je štelo za podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. C. VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA 1. Uvodne opombe (16) V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je namen pregleda zaradi izteka veljavnosti ukrepa ugotoviti, ali je damping obstajal med obdobjem preiskave in ali je verjetno, da se bo zaradi izteka veljavnosti ukrepov nadaljeval ali ponovil. (17) Zaradi tega so proučili obseg izvoza v Skupnost med obdobjem preiskave. V obdobju prvotne preiskave je delež izvoza ruske GOES na trg Skupnost znašal 7,4 % porabe Skupnosti, v obdobju sedanje preiskave pa je delež izvoza ruske GOES na trg Skupnosti znašal 2,2 %. Vendar je ta obseg še vedno pomemben, ker je namreč nad de minimis pragom, določenim v členu 5(7) osnovne uredbe. (18) V sedanjem postopku je bila stopnja sodelovanja visoka. Oba znana ruska proizvajalca izvoznika sta sodelovala in odgovorila na vprašalnik Skupnosti. Odgovori obeh podjetij so bili preverjeni na kraju samem. 2. Verjetnost nadaljevanja dampinga (19) V okviru verjetnosti nadaljevanja dampinga se je raziskalo, ali damping izvoza iz Rusije poteka tudi sedaj. Če namreč damping poteka sedaj, bi to lahko bil pomemben kazalec, da se bo verjetno nadaljeval in v prihodnosti povečal, če se dovoli iztek veljavnosti ukrepov. (a) Primerljiva država (20) Stopnja dampinga, izračunana pri prvotni preiskavi, je dala enotno državno stopnjo za ves uvoz v Skupnost GOES po poreklu iz Rusije. V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe so bile uporabljene iste metode kot pri prvotni preiskavi. Skladno s tem je bila normalna vrednost ugotovljena na osnovi informacij, ki so bile pridobljene v primerni primerljivi državi, izbrani v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe. (21) Pri prvotni preiskavi je bila kot primerna primerljiva država izbrana Brazilija Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija tudi v sedanji preiskavi predvidela uporabiti Brazilijo kot primerno primerljivo državo. (22) Eden izmed proizvajalcev izvoznikov je ugovarjal izboru Brazilije in trdil, da bi bil domači trg za GOES v Češki republiki ali Poljski bolj podoben ruskemu trgu. (23) Drugi proizvajalec izvoznik je ugovarjal izbiri Brazilije in trdil, da je raven konkurence na tem domačem trgu nizka, ker v Braziliji obstaja samo en proizvajalec zadevnega izdelka. (24) Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, je Komisija poslala vprašalnike vsem proizvajalcem v drugih tretjih državah, vključno s Češko republiko in Poljsko, za katere je vedela, da proizvajajo zadevni izdelek. Komisija je te proizvajalce povabila k sodelovanju pri sedanjem postopku in jih prosila za informacije o proizvodnji in njihovi domači prodaji GOES. Vendar noben od teh proizvajalcev ni bil pripravljen predložiti takih informacij in sodelovati pri sedanji preiskavi. (25) Opomniti je torej treba, da je preiskava sicer potrdila, da v Braziliji obstaja samo en proizvajalec GOES, vendar nobeni drugi proizvajalci v kateri koli drugi možni primerljivi državi niso ponudili svojega sodelovanja. Zato je Komisija menila, do so bile informacije proizvajalca v Braziliji najboljše in najbolj zanesljive, ki so ji bile na razpolago za določitev normalne vrednosti. (26) Proizvajalec izvoznik, ki je bil naveden prvi, pa je trdil, da bi bilo treba v primeru nesodelovanja v obeh predlaganih državah, Češki republiki in Poljski, izvozne cene zadevnega izdelka iz teh dveh držav v Skupnost uporabiti za ugotovitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe. Vendar pa bi bilo treba, zaradi nesodelovanja, izvozne cene temeljiti na podatkih Statističnega urada Evropskih skupnosti, ne pa na dejanskih in preverjenih podatkih. V zvezi s tem se je štelo, da bi uporaba podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti dala manj točne ugotovitve, ker so izvozne cene evidentirane na splošni podlagi, brez upoštevanja razlik, ki vplivajo na izvozne cene, kot so različni kakovostni razredi izdelka ali različna raven trgovanja. Ker je proizvajalec iz Brazilije sodeloval pri sedanjem postopku, se je štelo bolj primerno uporabiti dejanske in preverjene podatke tega proizvajalca, kar je dalo natančnejše ugotovitve. Zato je bilo treba zavrniti uporabo Češke republike in Poljske. (27) Poleg tega je bilo ugotovljeno, da sta bila obseg proizvodnje in proizvodni proces v Braziliji primerljiva s tistima v Rusiji. Proizvodni proces je dejansko enak povsod po svetu. Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 15, je bilo ugotovljeno tudi, da je GOES, proizvedena in prodana na domačem trgu v Braziliji, podoben izdelek kot GOES, ki je proizvedena v Rusiji in izvožena v Skupnost. Poleg tega je bila domača prodaja GOES na brazilskem trgu reprezentativna v primerjavi z ruskim izvozom v Skupnost. Brazilija je bila tudi pri prvotni preiskavi uporabljena kot primerljiva država. (28) Torej ni imela Komisija nobenega razloga za domnevo, da je bila izbira Brazilije neustrezna. Ob upoštevanju zgoraj navedenega in v odsotnosti drugih možnosti je bila Brazilija izbrana kot najbolj primerna primerljiva država. (b) Normalna vrednost (29) V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe je Komisija skušala ugotoviti, ali bi se lahko štelo, da je bila s stališča cen domača prodaja GOES v Braziliji izvedena v običajnem poteku trgovanja. Zaradi tega je Komisija proučila, ali je domača prodaja prinašala dobiček. V ta namen je Komisija primerjala celotne stroške proizvodnje na enoto v obdobju preiskave s povprečno prodajno ceno na enoto v obdobju preiskave. Ugotovila je, da je prodaja prinašala dobiček. Preiskava je odkrila tudi, da je bila vsa prodaja izvedena za neodvisne stranke. Zaradi tega so bile cene, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo na brazilskem domačem trgu v običajnem poteku trgovanja, uporabljene za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe. (c) Izvozna cena (30) Pri prvotni preiskavi so sodelovali trije izvozniki/proizvajalci, od katerih je bil eden trgovec. Sedanja preiskava je odkrila, da je trgovec prenehal izvažati zadevni izdelek v Skupnost pred obdobjem sedanje preiskave. Zato je bila izvozna cena ugotovljena na osnovi informacij, ki sta jih predložila ostala dva sodelujoča proizvajalca izvoznika v Rusiji. (31) Eden od teh ruskih proizvajalcev izvoznikov je izvažal zadevni izdelek v Skupnost prek dveh neodvisnih trgovcev, ki sta zgolj ponovno izstavljala račune končnim porabnikom v Skupnosti in v drugih tretjih državah. Za tega proizvajalca izvoznika so bile izvozne cene določene na osnovi cen, ki so bile zaračunane prvim neodvisnim strankam, to je nepovezanim trgovcem. Tako so bile izvozne cene ugotovljene na osnovi dejansko plačane ali plačljive cene za zadevni izdelek, ki je bil prodan za izvoz v Skupnost v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. (32) Drugi ruski proizvajalec izvoznik je bil v veliki meri v lasti in pod nadzorom povezanega matičnega podjetja/trgovskega podjetja v Švici. Ves izvoz je bil izveden prek švicarskega podjetja za dva povezana uvoznika v Skupnosti, ki sta zadevni izdelek nato prodala končnim kupcem v Skupnosti. Zato so bile izvozne cene konstruirane na osnovi cen nadaljnje prodaje prvim neodvisnim kupcem v Skupnosti v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. (33) Poleg tega je povezano podjetje v Švici uvažalo zadevni izdelek v Skupnost prek svojih dveh uvoznih podjetij s sedežem v Skupnosti. To podjetje je izvajalo naloge trgovca in da bi se upoštevale te naloge, je bila izvozna cena oblikovana tako, da se je od izvozne cene odbila provizija. Pri navedenih dveh povezanih uvoznikih v Skupnost so bili odbiti prodajni, splošni in administrativni stroški. Poleg tega je bila za vsakega povezanega vpletenega uvoznika v Skupnost odbita razumna stopnja dobička. Ker noben od nepovezanih uvoznikov ni sodeloval v postopku in v odsotnosti vseh drugih zanesljivejših informacij, se je za razumno štela 5 % stopnja dobička. (34) V obdobju prvotne preiskave zgornji proizvajalec izvoznik ni bil povezan z nobenim od uvoznikov v Skupnosti ali v tretjih državah in so bile zato izvozne cene prvotno določene na osnovi dejansko plačanih ali plačljivih cen v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. (d) Primerjava (35) Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so bile upoštevane razlike v dejavnikih, za katere je bilo ugotovljeno, da so vplivali na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. (36) V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da ima GOES, proizvedena in prodana v Braziliji, malce drugačne značilnosti, kar zadeva debelino in maksimalno izgubo sredice, dovoljeno pod določenimi specifičnimi električnimi pogoji. Uveden je bil torej popravek za majhne fizične razlike med GOES, prodano na brazilskem domačem trgu, in tisto, ki je bila izvožena iz Rusije v Skupnost. Poleg tega so bili uvedeni popravki v zvezi z izvoznimi dajatvami in za nepovezanega ruskega proizvajalca izvoznika tudi v zvezi s stroški kreditov, ker so navedene dajatve in stroški vplivali na izvozne cene, ocenjene za proizvajalce izvoznike. (e) Stopnja dampinga (37) Narejena je bila primerjava med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno na osnovi franko tovarna. Primerjava je pokazala, da je bila v obdobju preiskave GOES izvožena iz Rusije v Skupnost pod ceno z zelo visoko stopnjo dampinga. Stopnja dampinga je bila enaka znesku, za katerega je normalna vrednost presegala cene za izvoz v Skupnost. Enotna državna tehtana povprečna stopnja dampinga je presegla 80 % in je bila torej celo malce višja od stopnje dampinga, ugotovljene v obdobju prvotne preiskave. 3. Gibanje uvoza v primeru izteka veljavnosti ukrepov (38) Proučili so tudi, kako bi se gibal uvoz GOES iz Rusije v primeru izteka veljavnosti ukrepov. V ta namen so proučili izvoz v Skupnost in v tretje države ter na domačem trgu. Upoštevano je bilo tudi cenovno obnašanje ruskih proizvajalcev izvoznikov na različnih trgih. (a) Gibanje obsega in cen izvoza v Skupnost (39) Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 1, je Komisija sprejela zavezo, ki so jo ponudili ruski proizvajalci izvozniki v prvotni preiskavi. Zaveza je bila sestavljena v glavnem iz letne količinske omejitve, namreč po uvedbi dokončnih ukrepov obseg izvoza zadevnega izdelka ni smel presegati zgornje meje, določene v zavezi. Kljub sprejeti zavezi se je izvoz še naprej izvajal po dampinških cenah, čeprav je njegov obseg ostal stabilen. Torej ni bilo nobenih razlogov za domnevo, da bi se cene zvišale na nedampinško cenovno raven, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Nasprotno, brez omejitve kvote je verjetno, da bi se obseg uvoza v Skupnost občutno povečal, kar bi zelo verjetno povzročilo dodaten padajoč pritisk na cene. (b) Gibanje obsega in cen prodaje na domačem trgu in na trgih tretjih držav (40) Ugotovljeno je bilo, da se bo večji del izvoza verjetno usmeril v Skupnost, in sicer zaradi različnih cenovnih ravni na posameznih trgih. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da visoke obstoječe carinske tarife omejujejo dostop do številnih možnih izvoznih trgov. Kljub tem omejitvam pa je v obdobju preiskave izvoz v tretje države presegal izvoz v Skupnost in domačo prodajo. Poleg tega je zaradi povečane vrednosti evra v zadnjem času izvoz v Skupnost postal bolj ugoden kot izvoz v tretje države. Vsi ti dejavniki nakazujejo verjetnost usmeritve, da bo vsakršno povečanje obsega izvoza verjetno usmerjeno na trg Skupnosti, če bi bili ukrepi v preiskavi razveljavljeni. (41) Prodaja na ruskem domačem trgu in izvoz v tretje države sta se od leta 1997 povečala, izvoz v Skupnost pa se je po uvedbi protidampinških ukrepov zmanjšal, pri čemer je zaradi zaveze ostal na zelo nizki ravni in relativno stabilen. Povpraševanje na ruskem domačem trgu se je od leta 1997 sicer povečalo, vendar je bilo vedno veliko prešibko, da bi sprejelo proizvodnjo ruskih proizvajalcev izvoznikov. Skupni obseg ruske domače prodaje je bil vedno očitno manjši od skupnega obsega izvoza (v vse države). Kot je navedeno v nadaljevanju v uvodni izjavi 82, so ruski proizvajalci v obdobju analize povečali svoje proizvodne zmogljivosti, kar je imelo za posledico velike neizkoriščene zmogljivosti in nakopičene zaloge v obdobju sedanje preiskave. Če bi ukrepom iztekla veljavnost, bi se verjetno velik del razpoložljivih zalog izvozil v Skupnost. Poleg tega bi glede na njihove velike neizkoriščene zmogljivosti ruski proizvajalci lahko z lahkoto dodatno povečali svoj obseg proizvodnje na raven, ki bi presegla raven, ki bi jo domači trg ali drugi možni tretji trgi lahko sprejeli. Kot je navedeno v nadaljevanju v uvodni izjavi 82, je inštalirana zmogljivost v obdobju preiskave dosegla raven, ki je dovolj visoka za zadovoljitev celotnega povpraševanja po GOES v Skupnosti. Zato ni nerazumno skleniti, da bi se obseg izvoza v prihodnosti povečal, zlasti v Skupnost, če bi bil dostop do trga prost zaradi izteka veljavnosti sedanjih ukrepov. (42) Kot je navedeno v nadaljevanju v uvodni izjavi 83, imajo ruski proizvajalci GOES dobro razvito prodajno organizacijo v Evropski Skupnosti, kar jim olajšuje prodajo in distribucijo zadevnega izdelka na trgu Skupnosti. (43) Skladno s tem je mogoče razumno pričakovati, da bodo cene zaradi predvidenega povečanja obsega uvoza v Skupnost v odsotnosti ukrepov in s tem razpoložljive ponudbe dodatno padle, če se dovoli, da ukrepom izteče veljavnost. 4. Sklep o verjetnosti nadaljevanja dampinga (44) V obdobju preiskave je bil uvoz ruske GOES kljub uvedenim ukrepom izveden po dampinških cenah. Ugotovljeno je bilo, da se je damping nadaljeval in da obstaja velika verjetnost, da bi se nadaljeval tudi v prihodnje, če bi se dovolilo, da ukrepom izteče veljavnost. Poleg tega je verjetno, da se bo izvoz ruske GOES v Skupnost občutno povečal in bodo dampinške cene tega dodatnega obsega uvoza po vsej verjetnosti precej nizke, če protidampinškim ukrepom izteče veljavnost. D. INDUSTRIJA SKUPNOSTI (45) Štirje proizvajalci Skupnosti, ki so sodelovali pri preiskavi, so v obdobju preiskave predstavljali 100 % proizvodnje GOES v Skupnosti. Oni torej sestavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. E. POLOŽAJ INDUSTRIJE SKUPNOSTI 1. Poraba Skupnosti (46) Poraba Skupnosti je bila izračunana na osnovi združenega obsega prodaje na trgu Skupnosti, ki jo je izvedla industrija Skupnosti, in skupnega obsega uvoza, ki ga je evidentiral Statistični urad Evropskih skupnosti ali sodelujoči ruski proizvajalci izvozniki. (47) Na tej podlagi se je poraba Skupnosti, izražena v tonah, med letoma 1997 in 1999 povečala za 5 %, od približno 186000 na 195000 ton. Nato se je zmanjšala za 4,9 % in v obdobju preiskave dosegla 186000 ton. Podrobni podatki: Poraba | | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 (obdobje preiskave) | v tonah | 186087 | 183648 | 195601 | 186220 | indeks | 100 | 99 | 105 | 100 | 2. Uvoz iz Rusije Obseg uvoza (48) Na osnovi informacij Statističnega urada Evropskih skupnosti in informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, se je v obdobju analize obseg uvoza iz Rusije gibal med 3750 in 6701 tonami. Podrobni podatki o uvozu: Obseg | | 1997 | 1998 | 1999 | Obdobje preiskave | v tonah | 5238 | 6701 | 5899 | 3750 | indeks | 100 | 128 | 113 | 72 | Tržni delež uvoza (49) V obdobju analize je tržni delež uvoza iz Rusije znašal od 2 % do 3,6 %. Izboljšanje kakovosti ruskih izdelkov in cenovno obnašanje ruskih izvoznikov (50) Pri prvotni preiskavi je bila GOES iz Rusije na trg Skupnosti prodana v velikih količinah kot drugorazredni material zaradi pomanjkljivosti v zvezi s kakovostjo. Zaradi tega je Komisija pri oceni nelojalnega nižanja cen in stopnji odprave škode odobrila cenovne popravke. Ruski proizvajalci so z naložbami izboljšali svoje proizvodne zmogljivosti, zato je v večini primerov GOES, ki se sedaj uvaža iz Rusije, material prvorazredne kakovosti. (51) Na osnovi podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti, so se cene uvoza, izražene v EUR/tono, močno znižale, od 954 leta 1997 na 862 leta 1998 in 741 leta 1999, kar je absolutno zmanjšanje za več kot 200 EUR/tono v dveh letih. Nato so se cene nekoliko zvišale in so leta 2000 dosegle 860, kar je še vedno približno 10 % pod ravnijo, doseženo leta 1997. Podrobni podatki: Cene na enoto/uvoz | | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 (obdobje preiskave) | v EUR/tono | 954 | 862 | 741 | 860 | indeks | 100 | 90 | 78 | 90 | (52) Komisija je primerjala tudi ruske uvozne cene, kot so predložene v odgovorih na vprašalnike (podlaga cif), s cenami, ki jih je za isti izdelek zaračunavala industrija Skupnosti (podlaga franko tovarna). Da bi bila upoštevana raznolikost GOES, so bili izdelki, ki jih je prodala industrija Skupnosti in so bili uvoženi iz Rusije, razvrščeni v kategorije glede na debelino in maksimalno izgubo sredice, dovoljeno pod določenimi posebnimi električnimi pogoji. V podobnih razmerah trgovanja in na osnovi posamične kategorije je bila nato opravljena primerjava med tehtanimi povprečnimi prodajnimi cenami uvoženih izdelkov in izdelkov industrije Skupnosti. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da so bile ruske uvozne cene občutno nižje od cen industrije Skupnosti. 3. Uvoz iz drugih tretjih držav (53) Skupni obseg uvoza GOES iz vseh tretjih držav razen Rusije se je v obdobju analize znižal od približno 44300 ton leta 1997 na približno 38600 ton v obdobju preiskave. Velike količine tega uvoza so bile po poreklu iz Japonske ali pa jih je Statistični urad Evropskih skupnosti uvrstil v kategorijo "deklarirano pod skritim poreklom". Komisija je preverila, da tak skrivni uvoz ni po poreklu iz Rusije. Preostali uvoz je bil večinoma po poreklu iz Poljske ali Češke republike. Uvoz iz Poljske se je v obdobju analize gibal med najmanj približno 1600 ton leta 1999 in največ približno 4800 ton v obdobju preiskave. Uvoz iz Češke republike se je v obdobju analize močno zmanjšal, in sicer od približno 7000 ton leta 1997 na manj kot 2000 ton v obdobju preiskave. (54) V obdobju preiskave je bil tržni delež uvoza iz tretjih držav razen Rusije 20,7 %, iz Japonske 11,2 %, iz Poljske 2,6 % in iz Češke republike 1,1 %. Tržni delež uvoza s skritim poreklom je bil v obdobju preiskave 4,7 %. (55) Cene uvoza iz Japonske in uvoza "deklariranega pod skritim poreklom", kot tudi uvoza iz drugih virov so bile občutno višje od cen industrije Skupnosti. (56) Sledeč trendu, podobnemu tistemu, ki je bilo opaženo za cene industrije Skupnosti na trgu Skupnosti (glej uvodno izjavo 58), so se cene uvoza iz Poljske znižale med letoma 1997 in 1999 in se nato v obdobju preiskave nekoliko zvišale, vendar so bile še vedno pod ravnijo, doseženo leta 1997. Te cene so bile malo nižje od cen industrije Skupnosti, vendar občutno višje od cen uvoza iz Rusije. (57) Cene uvoza iz Češke republike so ostale večinoma stabilne, in sicer pod ravnijo industrije Skupnosti in uvoza iz Poljske, vendar so bile višje od cen uvoza iz Rusije v istem letu. (58) Podrobni podatki o obsegu (izražen v tonah) in cenah (izražene v EUR/tono) uvoza iz tretjih držav, razen Rusije: Ostali tretji uvoz | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 (obdobje preiskave) | Japonska Obseg | 15357 | 10730 | 15109 | 20859 | Cene | 1324 | 1428 | 1362 | 1348 | Skrito območje Obseg | 18774 | 19303 | 18200 | 8801 | Cene | 1386 | 1471 | 1390 | 1359 | Poljska Obseg | 2455 | 3224 | 1588 | 4863 | Cene | 1101 | 1027 | 994 | 1070 | Češka republika Obseg | 7038 | 5540 | 2724 | 1964 | Cene | 929 | 928 | 923 | 959 | Druge Obseg | 676 | 1718 | 1800 | 2121 | Cene | 1739 | 1577 | 1481 | 1484 | Skupno Obseg | 44300 | 40515 | 39421 | 38608 | Cene | 1282 | 1355 | 1335 | 1303 | 4. Položaj industrije Skupnosti Prestrukturiranje industrije Skupnosti (59) Upoštevaje, da je bilo pri prvotni preiskavi ugotovljeno, da je med letom 1990 in koncem obdobja preiskave (konec aprila 1994) industrija Skupnosti utrpela znatno škodo, ki jo je v glavnem sestavljalo zmanjšanje prodaje in s tem izguba tržnega deleža ter padec cen. Ti dejavniki skupaj so imeli za posledico zmanjšanje dobička in v splošnem finančne izgube. (60) Industrija Skupnosti je po uvedbi sedanjih protidampinških ukrepov izvedla program prestrukturiranja s ciljem izboljšanja svoje konkurenčnosti. Po združitvi, ki jo je 8. oktobra 1999 [8] odobrila Komisija, so trije od štirih proizvajalcev Skupnosti postali del združenja Thyssen Krupp Steel. Proizvodnja in zaloge (61) Proizvodnja GOES se je nekoliko zmanjšala med letoma 1997 in 1998 in se nato v obdobju preiskave povečala na približno 220000 ton. To pomeni 3 % povečanje v obdobju analize. Podrobni podatki so prikazani spodaj: Proizvodnja | | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 (obdobje preiskave) | v tonah | 212891 | 211655 | 220734 | 220176 | indeks | 100 | 99 | 104 | 103 | (62) Ob upoštevanju dejstva, da je industrija Skupnosti večinoma uporabljala sistem proizvajanja po naročilu, katerega učinek je bil minimiziranje ravni zalog, se torej šteje, da gibanje ravni zalog ni dejavnik, ki bi občutno vplival na položaj industrije Skupnosti. Zaloge so bile največkrat blago, ki ga je bilo treba zgolj dostaviti strankam, ki so že prej naročile izdelke. Zmogljivost (63) Ker so proizvodne zmogljivosti uporabljene pri proizvodnji GOES, uporabljene tudi pri proizvodnji drugih izdelkov, ni bilo možno niti smiselno ugotoviti zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, povezane zgolj z zadevnim izdelkom. (64) Vendar pa je ocena skupne ravni zmogljivosti za proizvodnjo GOES in drugih izdelkov pokazala, da je imela industrija Skupnosti še vedno na razpolago neizkoriščene zmogljivosti, ki bi ji omogočile, da proizvaja GOES v večjem obsegu. Prodaja (65) Prodaja GOES na trgu Skupnosti se je povečala za približno 10 % med leti 1997/1998 in 1999 od približno 136500 ton leta 1997 in 1998 na približno 150000 ton leta 1999. V obdobju preiskave se je skladno s porabo Skupnosti prodaja močno zmanjšala na manj kot 144000 ton, kar je 5 % zmanjšanje. Podrobni podatki so zapisani spodaj: Prodaja | | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 (obdobje preiskave) | v tonah | 136549 | 136432 | 150281 | 143862 | indeks | 100 | 100 | 110 | 105 | Tržni delež (66) Tržni delež industrije Skupnosti se je povečal za 3,4 odstotne točke, od 73,4 % leta 1997 na 76,8 % leta 1999, preden se je v obdobju preiskave še nekoliko povečal na 77,3 %, kar je dodatno povečanje za 0,5 odstotne točke v tistem letu. Podrobni podatki so zapisani spodaj: Tržni delež | | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 (obdobje preiskave) | v % | 73,4 | 74,3 | 76,8 | 77,3 | indeks | 100 | 101 | 105 | 105 | Cene (67) Cene industrije Skupnosti na trgu Skupnosti so se gibale: Cene na enoto | | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 (obdobje preiskave) | v EUR/tono | 1140 | 1122 | 1044 | 1089 | indeks | 100 | 98 | 92 | 96 | (68) Cene GOES v Skupnosti so se znižale za približno 8 % med letoma 1997 in 1999, od 1140 EUR/tono leta 1997 na 1044 EUR/tono leta 1999, kar pomeni skupno absolutno izgubo 100 EUR/tono v samo dveh letih. To znižanje je treba presojati v luči splošne nestabilnosti svetovnega trga jekla, ki se je odrazila v splošnem padcu cen jeklenih izdelkov v letih 1998/1999. Ob upoštevanju dejstva, da so bile cene ruskega uvoza najnižje v obdobju analize (glej uvodni izjavi 51 in 58), pa je razvidno, da so tudi cene ruskega uvoza izvajale negativen pritisk na cene industrije Skupnosti v tem obdobju. Donosnost (69) Splošna donosnost industrije Skupnosti od njene prodaje na trgu Skupnosti se je v obdobju analize zmanjšala, kot je prikazano spodaj: Donosnost | | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 (obdobje preiskave) | v % | 2,6 | 4,3 | 1,7 | 1,8 | (70) Ob upoštevanju stopnje zahtevnosti proizvodnega procesa, ki je potrebna za proizvodnjo GOES, se je štelo, da je 8 % stopnja dobička razumna, da bi z njo ta panoga ostala sposobna za preživetje. Stopnja, dosežena leta 1997 se ne more šteti za reprezentativno, ker je bila v tistem letu v glavnem pod vplivom velikih finančnih izgub, ki jih je evidentiral eden izmed proizvajalcev Skupnosti, ki je imel težave pri dobavi surovin. V istem letu so vsi drugi proizvajalci Skupnosti evidentirali dobiček na zadovoljivi ravni in sicer v povprečju na približno 8 % stopnji. V zvezi z gibanjem donosnosti in njenim zmanjšanjem od leta 1998 do obdobja preiskave se sklicuje tudi na razlago, navedeno v uvodnih izjavah 77 in 80. Denarni tok, zmožnost pridobivanja kapitala in plače (71) Podatki o denarnem toku in plačah so se gibali: | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 (obdobje preiskave) | Denarni tok | ni podatka | 100 | 80 | 103 | | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 (obdobje preiskave) | Plače | 100 | 98 | 94 | 103 | V zvezi z zmožnostjo pridobivanja kapitala ni bilo v obdobju analize nobenih posebnih problemov. Upoštevati je treba tudi, da trije od proizvajalcev Skupnosti pripadajo večjemu združenju. Naložbe in donosnost naložb (72) Poleg močnega programa za prestrukturiranje je industrija Skupnosti izvajala tudi velike naložbe, da bi racionalizirala proizvodnjo in prodajo. | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 (obdobje preiskave) | Donosnost naložb (%) | ni podatka | 12,2 | 4,0 | 3,6 | Produktivnost in zaposlenost (73) Podrobni podatki o produktivnost in zaposlenosti: Indeks 1997 = 100 | | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 (obdobje preiskave) | Produktivnost | 100 | 106 | 115 | 115 | Število zaposlenih | 100 | 94 | 90 | 90 | (74) Ker si je industrija Skupnosti po uvedbi protidampinških ukrepov, ki so sedaj v pregledu, zelo prizadevala pri prestrukturiranju, se je produktivnost v obdobju analize povečala za skupno 15 %. (75) Zaradi prestrukturiranja se je v istem obdobju zmanjšalo tudi število zaposlenih za 10 %. Izvozne dejavnosti industrije Skupnosti (76) Industrija Skupnosti je bila na trgih tretjih držav zelo dejavna in je izvozila približno tretjino svoje proizvodnje GOES. To kaže, da je ta panoga dobro uveljavljena in sposobna konkurirati na svetovni ravni. Zaradi mednarodne krize na področju jekla, se je njen izvoz zmanjšal za 7 %, od približno 78000 ton leta 1997 na približno 73000 ton leta 1999, nato pa se je v obdobju preiskave povečal na približno 76000 ton. Podrobni podatki o obsegu izvoza industrije Skupnosti: Izvoz | | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 (obdobje preiskave) | Obseg v tonah | 78209 | 73774 | 72961 | 76345 | indeks | 100 | 94 | 93 | 98 | Obseg dampinga in okrevanje od preteklega dampinga (77) V zvezi z učinkom, ki ga je na industrijo Skupnosti imela višina dejanske stopnje dampinga, ugotovljene v obdobju preiskave, je treba omeniti, da je bila stopnja, ugotovljena za Rusijo, višja od tiste, ugotovljene pri prvotni preiskavi (glej uvodno izjavo 37). Položaj industrije Skupnosti se je nekoliko izboljšal po uvedbi ukrepov, vendar si še ni popolnoma opomogla. Če bi bili torej ukrepi razveljavljeni, bi bil učinek stopnje dampinga, ugotovljene pri sedanji preiskavi, občuten. Rast (78) Upošteva se, da se je poraba Skupnosti povečala za 5 % med letoma 1997 in 1999, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšala za 4,9 % in spet prišla skoraj na isto raven kot leta 1997. Obseg prodaje industrije Skupnosti se je v tem obdobju podobno gibal, zmanjšanje med letoma 1999 in 2000 pa je bilo vseeno manj občutno kot zmanjšanje porabe v teh letih. 5. Sklep o položaju industrije Skupnosti (79) Količinsko gledano je uvedba protidampinških ukrepov za uvoz zadevnega izdelka iz Rusije omogočila izboljšanje gospodarskega položaja industrije Skupnosti med letoma 1997 in 1999. Industrija Skupnosti je zaradi tega lahko povečala svojo proizvodnjo za 3,7 % in svojo prodajo na trgu Skupnosti za 10 %. Tudi njen tržni delež se je v tem istem obdobju povečal za 3,4 odstotne točke. To gibanje pa se je spremenilo v obdobju preiskave (proizvodnja – 0,3 %, dobava v Skupnost – 4,3 odstotne točke), poraba pa se je v istem času zmanjšala za 4,9 % (glej uvodno izjavo 47). (80) Finančni položaj industrije Skupnosti se je takoj po uvedbi ukrepov izboljšal. Vendar pa so se zaradi splošne nestabilnosti na svetovnem trgu za jeklo, cene industrije Skupnosti, na katere je vplival tudi padajoč pritisk cen uvoza iz Rusije, med letoma 1997 in 1999 zmanjšale za približno 8 %. Kljub velikemu prizadevanju proizvajalcev Skupnosti pri prestrukturiranju, občutnemu povečanju njihove produktivnosti in povečanemu obsegu prodaje je padec cen povzročil nezadržno zmanjšanje donosnosti industrije Skupnosti od leta 1998 do obdobja preiskave. (81) Ugotovljeno je torej, da je industrija Skupnosti, kljub opaženemu izboljšanju po uvedbi protidampinških ukrepov, še vedno v šibkem položaju. F. VERJETNOST NADALJEVANJA IN/ALI PONOVITVE ŠKODE (82) Ob upoštevanju, da se proizvodne zmogljivosti za GOES lahko uporabljajo tudi za proizvajanje drugih izdelkov (glej uvodno izjavo 63), ni bilo smiselno točno ocenjevati proizvodne zmogljivosti ruskih izvoznikov za samo zadevni izdelek. Kot je navedeno v uvodni izjavi 41, pa so v obdobju analize proizvajalci GOES v Rusiji kljub temu povečali svojo skupno razpoložljivo zmogljivost (namenjeno zadevnemu izdelku in drugim izdelkom) za približno 10 %. Stopnja zmogljivosti, ki so jo dosegli sedaj, daleč presega sprejemljivost njihovega domačega trga ali drugih možnih tretjih trgov. Dejansko bi bila sedaj dosežena stopnja njihove zmogljivosti dovolj visoka za zadovoljitev celotnega povpraševanja po GOES v Skupnosti. Kot je navedeno že v uvodni izjavi 40, imajo ruski proizvajalci GOES na razpolago velike neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko uporabili za oskrbo izvoznih trgov. Če bi se ta dodaten obseg izvoza usmeril na trg Skupnosti, bi lahko z lahkoto presegel visoke ravni uvoza, ugotovljene pri prvotni preiskavi. (83) Ruski proizvajalci GOES so začeli svojo prodajno organizacijo v Evropski skupnosti razvijati leta 1994. Eden izmed proizvajalcev izvoznikov ima npr. sedaj svojo lastno povezano prodajno organizacijo v Skupnosti. Ob upoštevanju njihovih naložb v ta namen je torej razvidno, da ruski proizvajalci nameravajo razviti svojo prodajo na trgu EU. (84) Kot v obdobju preiskave ruski proizvajalci tudi zdaj še vedno prodajajo GOES na trgu Skupnosti po cenah, ki so občutno nižje od cen proizvajalcev Skupnosti, pri čemer je verjetno, da bi tako cenovno obnašanje, skupaj s sposobnostjo ruskih proizvajalcev za povečanje obsega prodaje, povzročilo padec cen na trgu Skupnosti, kot je bil ugotovljen pri prvotni preiskavi, če bi se dovolilo, da ukrepom izteče veljavnost. (85) Kot je prikazano v uvodnih izjavah 59 do 81, je industrija Skupnosti še vedno v negotovem položaju, zlasti v zvezi z donosnostjo. Če bi bila industrija Skupnosti izpostavljena povečanemu obsegu dampinškega uvoza iz Rusije, je verjetno, da bi se njen finančni položaj zaradi tega poslabšal, kot je bilo ugotovljeno pri prvotni preiskavi. Na tej osnovi je torej ugotovljeno, da bi razveljavitev ukrepov najverjetneje povzročila nadaljevanje in/ali ponovitev škode industriji Skupnosti. G. INTERES SKUPNOSTI 1. Uvod (86) V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi bilo podaljšanje veljavnih protidampinških ukrepov proti interesom Skupnosti kot celote. Ta analiza je temeljila na upoštevanju vseh različnih vpletenih interesov, to je interesov industrije Skupnosti, njenih dobaviteljev surovin, uvoznikov in porabnikov zadevnega izdelka. Za namen te analize je Komisija zahtevala informacije od vseh znanih zainteresiranih strank. (87) Omeniti je treba tudi, da v okviru pregleda zaradi izteka veljavnosti ukrepa, pregled razmer, v katerih so bili uporabljeni protidampinški ukrepi, omogoča oceno vseh negativnih in neprimernih učinkov veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne stranke. 2. Interesi industrije Skupnosti (88) Kot je prikazano v zgornji analizi njenega položaja, je bila na začetku obdobja analize industrija Skupnosti sposobna izboljšati svoj položaj in vzpostaviti zlasti zadovoljivo stopnjo donosnosti. To kaže, da je ta industrija sposobna izkoristiti zaščito pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, ki ji jo nudijo protidampinški ukrepi. (89) Industrija Skupnosti je pokazala tudi svojo pripravljenost in odločenost utrditi svojo konkurenčno prisotnost na trgu Skupnosti in v svetu. Po prvotni preiskavi se je industrija obširno prestrukturirala in je sedaj pod nadzorom dveh neodvisnih finančnih združenj, da bi se centralizirala in si zagotovila nabavo surovin za GOES pri Thyssen Krupp Group ter združila naložbe v višjo tehnologijo in izboljšavo učinkovitosti (zmanjšanje izgube sredice). Dejansko je bil namen združenja treh tožnikov v isto matično podjetje ustvariti večjo pravno osebo, ki bi lahko bolj učinkovito konkurirala drugim proizvajalcem GOES (približno 11) na svetovnem trgu. (90) Razvidno je, da je bila industrija Skupnosti v obdobju analize še vedno v ranljivem položaju in je morala ohraniti ustrezen obseg proizvodnje in dobave na svojem domačem trgu in na izvoznih trgih, da bi lahko ohranila breme svojih stalnih stroškov na znosni ravni in ostala konkurenčna. Povedano z drugimi besedami, prizadevanje industrije Skupnosti za racionalizacijo svoje proizvodnje in prestrukturiranje bi bilo zaman, če bi ji ponovni in povečani damping onemogočil doseči zadovoljiv obseg prodaje. (91) Končno se šteje, ob upoštevanju sedanje sposobnosti industrije Skupnosti za preživetje in njenemu vztrajnemu prizadevanju, da ostane konkurenčna na evropski in svetovni ravni, da bi bila industrija Skupnosti ogrožena, če bi ukrepom iztekla veljavnost, in sicer zaradi pričakovanega povečanja uvoza GOES iz Rusije, ki bi sledilo. 3. Interesi dobaviteljev (92) Samo eden izmed dobaviteljev je odgovoril na vprašalnik Komisije. To podjetje, ki pripada istemu matičnemu podjetju kot trije proizvajalci Skupnosti, navedeni zgoraj (glej uvodno izjavo 60), proizvaja jeklo različnih kakovosti in zlasti surovine, potrebne za proizvajanje GOES. To podjetje je sedaj edini preostali večji proizvajalec jekla te kakovosti v Evropski Skupnosti, ker so vsa ostala velika jeklarska združenja prenehala s proizvodnjo. To podjetje je izvedlo velike naložbe, da bi racionaliziralo in razvilo proizvodnjo silicijevega jekla za elektropločevine. Te naložbe so bile izvedene v istem obdobju kot zgoraj navedena združitev (glej uvodno izjavo 60). Lahko se razumejo kot del skupnega prizadevanja tega združenja za izboljšanje njenega konkurenčnega položaja. Iz zgornjega je razvidno, da je ta dobavitelj silicijevega jekla za elektropločevine v veliki meri odvisen od položaja industrije Skupnosti. Ker se je težko preusmeriti iz proizvodnje silicijevega jekla za elektropločevine v proizvodnjo jekla drugih kakovosti, ne da bi ob tem nastali visoki stroški, bi vsako zmanjšanje proizvodnje GOES posledično vplivalo na zaposlenost. (93) Ugotovljeno je torej, da je tudi v interesu dobaviteljev, da ukrepi ostanejo v veljavi. 4. Interesi uvoznikov GOES (94) Noben od neodvisnih uvoznikov ni sodeloval pri tej preiskavi. Na osnovi razpoložljivih informacij je treba omeniti, da zadevni izdelek, ki ga na splošno uvažajo specializirani uvozniki/trgovci jekla, pomeni le majhen del v široki paleti jeklenih izdelkov, s katerimi slednji trgujejo. Zato se šteje, da bi nadaljnja uporaba protidampinških ukrepov imela majhen ali nikakršen učinek na splošni položaj zadevnih uvoznikov/trgovcev. 5. Interesi predelovalnih industrij (95) Približno 40 porabnikov GOES je prejelo vprašalnik, prirejen njihovim dejavnostim. Komisija je prejela devet odgovorov, ki pokrivajo manj kot 20 % skupne porabe GOES v Skupnosti. (96) Industrija v nadaljnjem delu proizvodnega procesa se lahko razdeli na dva glavna sektorja: - v prvem sektorju poteka rezanje GOES v skladu s predhodno določenimi oblikami in sestavljanje teh rezanih delov za izdelavo sredic transformatorjev, ki jih nato prodajo proizvajalcem transformatorjev za nadaljnjo predelavo, - v drugem sektorju se proizvajajo transformatorji. Ta industrija uporablja sredice, ki jih proizvajajo zgoraj navedena podjetja, ali pa sama proizvaja sredice in sicer pred proizvodnjo transformatorjev. (97) Nedavno je bil vzpostavljen sektor proizvajalcev sredic transformatorjev. V tem sektorju obstaja le peščica dobaviteljev in samo eno podjetje, povezano z enim od tožnikov, ki so sodelovali pri preiskavi. Čeprav je GOES stroškovno najbolj pomemben del pri proizvodnji sredic transformatorjev, nič ne nakazuje, da je ta sektor pod posebnim pritiskom, da zniža svoje cene. Dejansko so ti dobavitelji, ki oskrbujejo proizvajalce transformatorjev, v veliki meri odvisni od cen, ki jih lahko proizvajalci transformatorjev iztržijo za svoje končne izdelke. (98) Nasprotno je sektor proizvajalcev transformatorjev že dolgo uveljavljena industrija, ki običajno oskrbuje velike proizvajalce energije. Ta industrija za transformatorje na splošno spada k velikim industrijskim združenjem, ki so prisotne povsod po svetu. Nekatere od njih so vzpostavile organizacije za enotne nakupe, ki združujejo vsa naročila za združenje, da bi okrepile svoj položaj pri pogajanju s proizvajalci GOES. Obstaja pa tudi nekaj manjših združenj ali podjetij. GOES pomeni velik del skupnega stroška za končni izdelek v tej industriji (od 10 % do 30 %, odvisno od vrste transformatorja). Za to industrijo je bilo zlasti pomembno delovati na trgu z lojalno konkurenco, kar ji je omogočilo proizvajanje in prodajanje kakovostnih izdelkov. (99) V zvezi s tem so nekateri porabniki GOES trdili, da so bili v obdobju preiskave soočeni s pomanjkanjem ponudbe nekaterih proizvajalcev Skupnosti zaradi opaženega pomanjkanja razpoložljive zmogljivosti. Drugi porabniki so trdili, da GOES ni bilo mogoče uvažati iz drugih virov. Vendar pa niso predložili nobenih dokazov, s katerimi bi podprli svoje trditve. Vsekakor so njihove trditve v očitnem protislovju z ugotovitvami sedanje preiskave. Kot je določeno v uvodni izjavi 64, je imela industrija Skupnosti v obdobju analize na razpolago zmogljivosti, ki so ji omogočile proizvajati GOES večje količine. Poleg tega je bilo tudi možno uvažati GOES iz drugih virov, kot so Poljska in Češka republika (glej uvodno izjavo 58). Te trditve so torej neutemeljene. (100) V zvezi s konkurenčnim položajem na trgu Skupnosti za GOES so nekateri porabniki trdili, da bi nadaljevanje ukrepov vzdrževala cene GOES na umetno visoki ravni, ker bi bil izvoz iz Rusije omejen. To bi oviralo njihovo lastno konkurenčnost na trgu Skupnosti. Vendar pa so podatki Statističnega urada Evropskih skupnosti pokazali, da je bil obseg uvoza iz tretjih držav precej omejen, zato se nista zmanjšala niti tržni delež evropskih porabnikov niti obseg izvozne prodaje. Tudi povprečne cene uvoženih transformatorjev so se zdele skoraj stabilne. Zdi se torej, da obstoječi protidampinški ukrepi niso škodovali konkurenčnosti te industrije. (101) Poleg tega je bilo predmet kritike tudi dejstvo, da je bilo združenje Thyssen Krupp hkrati edini proizvajalec silicijevega jekla za elektropločevine v Skupnosti in lastnik treh od štirih proizvajalcev Skupnosti GOES. Komisija je podrobno analizirala posebni položaj združenja Thyssen Krupp glede na določbe Pogodbe o ustanovitvi ESPJ v zvezi s konkurenco (glej uvodni izjavi 60 in 89). Med potekom preiskave niso bile na razpolago nobene nove ali dodatne informacije o tem, da se je od zgoraj navedene preiskave Komisije konkurenčni položaj spremenil. Te kritike so torej tudi neutemeljene. (102) Na osnovi zgornjega se zdi, da ukrepi občutno ne vplivajo na položaj porabnikov. Poleg tega nič ne nakazuje, da bo imela ohranitev teh ukrepov v prihodnosti drugačen učinek. (103) Če bi bili ukrepi razveljavljeni, bi bila industrija Skupnosti v nevarnosti, da se njen položaj zaradi nadaljevanja/ponovitve dampinškega uvoza dodatno poslabša. Kot je navedeno v zgornji uvodni izjavi 92 in ob upoštevanju posebne narave in zahtevnosti proizvodnje GOES je število razpoložljivih virov dobave GOES na svetovni ravni dokaj omejeno. Če bi industrija Skupnosti skrčila svojo dejavnost, bi porabniki GOES postopoma postajali vse bolj odvisni od uvoženega materiala. (104) V zvezi s tem je treba omeniti tudi, da se zadevni izdelek lahko šteje za strateški izdelek za predelovalne industrije. Dejansko je GOES edinstven izdelek, ki ga pri večini njegovih uporab ne more nadomestiti noben drug material. Zaradi zahtevnega proizvodnega procesa je jeklo z usmerjenimi zrni zelo drugačno od večine drugih vrst jekla. GOES se uporablja večinoma pri proizvodnji energetskih in distribucijskih transformatorjev. Torej je ključna sestavina v strateškem sektorju, na katerem sloni infrastruktura distribucije energije. Torej je v interesu evropskih predelovalnih industrij, da nadaljevanje ali ponovitev dampinškega uvoza dodatno ne oslabi virov dobave v Skupnosti. 6. Sklep (105) Ob upoštevanju zgornjih dejstev in premislekov je ugotovljeno, da podaljšanje ukrepov ni proti interesu Skupnosti kot celote. H. OBLIKA UKREPOV (106) Sedanj preiskava je bila omejena na člen 11(2) osnovne uredbe [9]. Kot je navedeno zgoraj (glej uvodno izjavo 6), se bodo preiskave v okviru člena 11(3) o primernosti oblike ukrepov in statusa za tržno gospodarsko obravnavo nadaljevale. V tem smislu se opozori, da je Komisija z Odločbo Komisije št. 303/96/ESPJ z dne 19. februarja 1996 sprejela zavezo ki jo je treba upoštevati do izida pregledov po členu 11(3). I. PROTIDAMPINŠKI UKREPI (107) Vse zadevne stranke so bile obveščene o pomembnih dejstvih, na osnovi katerih se namerava priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov v njihovi sedanji obliki. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev svojih stališč. Komisija ni prejela nobenih novih argumentov. (108) Iz zgornjega sledi, kot zagotavlja člen 11(2) osnovne uredbe, da je treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz GOES po poreklu iz Rusije in jih je uvedla Odločba št. 303/96/ESPJ – SPREJEL NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 1. S tem se uvaja dokončna protidampinška dajatev za uvoz zrnato usmerjene hladno valjane pločevine in trakov iz silicijevega jekla za elektropločevine s širino več kot 500 mm po poreklu iz Rusije, ki se uvršča pod oznaki KN 72251100 (pločevina s širino 600 mm ali več) in 72261110 (pločevina s širino več kot 500 mm, vendar manj kot 600 mm). 2. Stopnja protidampinških dajatev je 40,1 % neto cene franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatev (dodatna oznaka TARIC 8877). 3. Če ni drugače opredeljeno, se v zvezi s carinskimi dajatvami uporabljajo veljavne določbe. Člen 2 Ne glede na člen 1 se dajatve ne uporabljajo za uvoz zadevnih izdelkov, ki jih naslednji podjetji (obe pod dodatno oznako TARIC 8878) izvažata in izstavljata račune neposredno kupcem v Skupnosti: - Novolipetsk Iron and Steel Corporation (NLMK), Lipetsk, - Viz Stal, Ekaterinburg. Člen 3 Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se uporablja neposredno v vseh državah članicah. V Bruslju, 27. januarja 2003 Za Svet Predsednik G. Papandreou [1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 2). [2] UL L 42, 20.2.1996, str. 7. [3] UL L 149, 7.6.2002, str. 3. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1310/2002 (UL L 192, 20.7.2002, str. 9). [4] UL L 308, 29.11.1996, str. 11. [5] UL C 216, 28.7.2000, str. 2. [6] UL C 53, 20.2.2001, str. 13. [7] UL C 53, 20.2.2001, str. 13. [8] Glej spletno stran DG COMP (http://europa.eu.int/comm/competition/mergers/cases). [9] Zamenjano z osnovno uredbo (Uredba (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995) po izteku veljavnosti Pogodbe ESPJ. --------------------------------------------------