32003Q0401(01)



Uradni list L 083 , 01/04/2003 str. 0001 - 0031


Finančna Uredba

z dne 27. marca 2003

v zvezi z 9. Evropskim razvojnim skladom

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami Afriške, Karibske in Pacifiške skupine držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega v Cotonouju, dne 23. junija 2000 [1] (v nadaljnjem besedilu "Sporazum AKP-ES"),

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski gospodarski skupnosti ("Sklep o čezmorski pridružitvi") [2],

ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanega v Cotonouju (Benin) dne 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katero se uporablja Del štiri Pogodbe ES [3] (v nadaljnjem besedilu "Notranji sporazum") in zlasti člena 31 sporazuma,

ob upoštevanju predloga Komisije [4],

ob upoštevanju mnenja računskega sodišča [5],

ob upoštevanju mnenja Evropske investicijske banke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Treba je določiti natančna pravila za plačilo prispevkov držav članic v 9. evropski razvojni sklad (v nadaljnjem besedilu "ERS"), ustanovljen z Notranjim sporazumom, in za dodelitev finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja Del štiri Pogodbe ES.

(2) Treba je določiti pogoje, v skladu s katerimi bo računsko sodišče izvajalo svoja pooblastila v zvezi z ERS.

(3) Določbe v zvezi s preiskovanjem virov, ki jih upravlja EIB, izvaja pa računsko sodišče, so skladne s pogodbeno naravo tristranskega sporazuma, predvidenega v členu 248 Pogodbe.

(4) Treba bi bilo določiti pravila za obravnavanje neporabljenih sredstev iz prejšnjih ERS, zlasti v zvezi z natančnimi ureditvami za njihov prenos v 9. ERS, njihovo dodelitvijo različnim instrumentom sodelovanja, predvidenim v Sporazumu AKP-ES ali v Sklepu o čezmorski pridružitvi, ter pravila za njihovo izvajanje.

(5) Treba je zagotoviti doslednost med to uredbo in ukrepi, ki jih je sprejela Komisija za izvajanje Sklepa o čezmorski pridružitvi.

(6) Primerno je, da se zagotovi pravilno, hitro in učinkovito izvajanje programov in projektov, ki se financirajo na podlagi Sporazuma AKP-ES, in določi pregledne upravne postopke, preproste za uporabo, ki bodo olajšali decentralizacijo nalog in pristojnosti.

(7) Sklep 2/2002 Sveta ministrov AKP-ES z dne 7. oktobra 2002 o izvajanju členov 28, 29 in 30 Priloge IV k Sporazumu iz Cotonouja [6] je določil splošne predpise in splošne pogoje, ki se uporabljajo za pogodbe o delu, oskrbi in storitvah, ki jih financira ERS, ter pravila, ki urejajo postopek, spravo in arbitražo v zvezi s takšnimi pogodbami.

(8) Treba je določiti natančna pravila, v skladu s katerimi mora glavni odredbodajalec ERS, ki ga imenuje Komisija, med drugim s pristojnostjo za obračun izdatkov na podlagi ERS, v tesnem sodelovanju z nacionalnim odredbodajalcem sprejeti ureditve, ki se pokažejo nujne za zagotavljanje pravilnega izvajanja dejavnosti.

(9) Če je mogoče, bi se morala Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [7], (v nadaljnjem besedilu "splošna finančna uredba"), kot temelj reforme notranjega upravljanja Komisije upoštevati pri sestavi finančne uredbe za ERS, zlasti glede možne integracije sredstev ERS v splošni proračun Skupnosti. Glede na izkušnje, pridobljene z izvajanjem te uredbe, lahko Komisija predlaga spremembe te uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO FINANČNO UREDBO:

DEL ENA

TEMELJNE DOLOČBE

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE I

PREDMET IN OBSEG UPORABE

Člen 1

1. Ta uredba določa pravila za osnovanje in finančno uporabo sredstev 9. ERS.

2. Komisija prevzame obveznosti Skupnosti, opredeljene v členu 57 Sporazuma AKP-ES in v Sklepu o čezmorski pridružitvi. V navedeni namen začne finančno izvajanje dejavnosti, ki se opravljajo s sredstvi ERS, dodeljenimi v obliki nepovratne pomoči, razen subvencij obrestne mere, in opravlja plačila v skladu s to uredbo.

Pri izvajanju te uredbe Komisija ukrepa na lastno odgovornost in v mejah dodeljenih sredstev.

3. EIB v imenu Skupnosti upravlja s Skladom za spodbujanje naložb ter s subvencijami obrestnih mer, in izvaja ustrezne dejavnosti v skladu s pravili iz dela dva. V navedenem okviru EIB ravna v imenu Skupnosti in na njeno odgovornost.

EIB prevzame finančno izvajanje dejavnosti, ki se izvajajo s posojili iz njenih lastnih sredstev, po potrebi v kombinaciji s subvencijami obrestne mere, ki se črpajo iz subvencijskih sredstev ERS.

4. Določbe tega dela, skupaj z določbami iz dela tri, se uporabljajo izključno za finančno uporabo sredstev ERS, s katerimi upravlja Komisija. Navedene določbe se ne morejo razlagati, kakor da povzročajo obveznosti na strani Komisije glede finančne uporabe sredstev ERS, s katerimi upravlja EIB.

5. Če ni določeno drugače, se šteje, da se sklici v tej uredbi na države AKP nanašajo tudi na organe ali predstavnike, opredeljene v členih 13 in 14 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES, ki se na podlagi navedenega sporazuma lahko pravilno pooblastijo za izvajanje svojih pristojnosti.

6. Proračunsko leto se začenja 1. januarja in končuje 31. decembra.

POGLAVJE 2

NAČELO OBRAČUNSKE ENOTE

Člen 2

Sredstva ERS se določijo in uporabljajo v evrih ter obračuni se pripravijo v evrih.

Za namene upravljanja zakladnice iz člena 26 pa lahko računovodja vodi dejavnosti v evrih, drugih valutah in v nacionalnih valutah.

POGLAVJE 3

NAČELO SPECIFIKACIJE

Člen 3

Sredstva ERS se zagotovijo za posebne namene glede na glavne instrumente sodelovanja, kakor so opisani v finančnem protokolu k Sporazumu AKP-ES in v Sklepu o čezmorski pridružitvi.

Za afriške, karibske in pacifiške države (v nadaljnjem besedilu "države AKP"), so navedeni instrumenti določeni v finančnem protokolu iz Priloge I k Sporazumu AKP-ES. Razporeditev sredstev temelji tudi na določbah Notranjega sporazuma in upošteva nerazporejene rezerve iz člena 2(2) navedenega sporazuma in sredstva, rezervirana za stroške v zvezi z izvajanjem iz člena 4 sporazuma.

Za čezmorske države in ozemlja (v nadaljnjem besedilu "ČDO") so navedeni instrumenti določeni v Prilogi II A k Sklepu o čezmorski pridružitvi. Zagotovitev sredstev upošteva tudi nerazporejene rezerve iz člena 3(3) navedene priloge in sredstva, rezervirana za študije ali ukrepe tehnične pomoči iz člena 1(1)(c) priloge.

POGLAVJE 4

NAČELO DOBREGA FINANČNEGA UPRAVLJANJA

Člen 4

1. Sredstva ERS se uporabijo v skladu z načeli dobrega finančnega upravljanja, torej v skladu z načeli ekonomije, učinkovitosti in uspešnosti.

2. Načelo ekonomije zahteva, da se sredstva, uporabljena za opravljanje dejavnosti, dajo na razpolago pravočasno, v primerni količini in kakovosti ter po najboljši ceni.

Načelo učinkovitosti zadeva najboljše razmerje med uporabljenimi viri in doseženimi rezultati.

Načelo uspešnosti zadeva doseganje določenih zastavljenih ciljev in doseganje predvidenih rezultatov.

3. Cilji se določijo in doseganje navedenih ciljev se nadzoruje s pomočjo merljivih kazalcev. V navedeni namen mora uporaba sredstev ERS slediti predhodni oceni dejavnosti, ki naj bi se opravljala, dejavnost pa je treba oceniti še naknadno, da se zagotovi, da ciljni rezultati upravičujejo uporabljena sredstva.

4. Programi ali dejavnosti se redno pregledujejo, zlasti glede na ocene pozivov za prispevke iz člena 38(1), tako da se lahko ugotovi, ali so upravičeni.

POGLAVJE 5

NAČELO PREGLEDNOSTI

Člen 5

1. Sredstva ERS se določijo in uporabljajo, obračuni pa se uredijo v skladu z načeli preglednosti.

2. Letna ocena obveznosti in plačil iz člena 10 Notranjega sporazuma, skupaj z obračuni ERS iz člena 96 te uredbe, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

NASLOV II

SREDSTVA IN IZDATKI ZA POSLOVANJE

POGLAVJE 1

SESTAVA SREDSTEV ERS

Člen 6

1. ERS sestavlja:

a) znesek iz člena 1 Notranjega sporazuma;

b) v skladu s členom 1(2)(b) Notranjega sporazuma vsa neporabljena sredstva prejšnjih ERS, kakor so opredeljeni v naslovu I dela tri te uredbe.

2. Prihodki iz obresti od sredstev iz odstavka 1, ki so deponirani pri plačilnih zastopnikih v Evropi iz člena 37 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES, se knjižijo na enega ali več bančnih računov, odprtih v imenu Komisije, in se uporabijo v skladu s členom 9 Notranjega sporazuma ter s to uredbo.

3. Razčlenitev sredstev iz Sporazuma AKP-ES in iz Notranjega sporazuma je informativno navedena v prilogi k tej uredbi.

Člen 7

Znesek iz člena 4 Notranjega sporazuma se rezervira za financiranje stroškov, povezanih z izvajanjem, ki jih je imela Komisija v okviru Sporazuma AKP-ES. Uporabi se v skladu z načeli iz člena 9 Notranjega sporazuma.

Navedena sredstva se med drugim porabijo za krepitev upravnih zmogljivosti Komisije in njenih delegacij, z namenom, da se zagotovita nemotena priprava in izvajanje dejavnosti, ki se financirajo iz ERS.

POGLAVJE 2

PRISPEVKI V ERS

Člen 8

1. Komisija pripravi in predloži Svetu vsako leto najkasneje do 15. oktobra spisek plačil za prihodnje proračunsko leto in razpored pozivov za prispevke. Pri tem Komisija upošteva ocene, ki jih predloži EIB, v skladu s členom 121 v zvezi z dejavnostmi, vključno s subvencijami obrestnih mer, ki jih upravlja EIB.

Komisija upraviči zahtevani znesek na podlagi svojih zmožnosti za učinkovito zagotavljanje predlaganega obsega sredstev. EIB upraviči zahtevani znesek na podlagi svojih operativnih zahtev. Svet odloči o navedenih utemeljitvah in o vsakem pozivu za prispevke v skladu s pravili iz člena 10 Notranjega sporazuma in iz člena 38 te uredbe.

2. V zvezi z neporabljenimi sredstvi iz prejšnjih ERS, ki se v skladu s členom 6 prenesejo v 9. ERS, se prispevek vsake države članice izračuna v sorazmerju s prispevkom navedene države v zadevni ERS.

3. Letna ocena Komisije za prispevke zajema:

(a) ocene njenih obveznosti za naslednje proračunsko leto in ocene obveznosti EIB;

(b) ocene njenih obveznosti in izplačil za vsako od štirih let, ki sledijo letu, ki se nanaša na poziv za prispevke, ter ocene EIB. Svet vsako leto odobri in revidira razpored.

Finančni podatki o ERS, ki jih pošlje Komisija proračunskemu organu v okviru letnega proračunskega postopka, vključno z ocenami prispevkov za tekoče in naslednje proračunsko leto, se dajo na razpolago Svetu do 15. junija. Takšni podatki služijo kot osnova za vmesno oceno obveznosti in izplačil.

4. Če bi se pokazalo, da prispevki ne zadostujejo za pokrivanje dejanskih potreb ERS v zadevnem proračunskem letu, se lahko določijo dodatna plačila v skladu s členom 10(4) Notranjega sporazuma.

5. Plačila prispevkov držav članic se opravijo v skladu s členom 38.

NASLOV III

UPORABA SREDSTEV ERS

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 9

Komisija lahko v okviru svojih oddelkov prenese svoja pooblastila za uporabo sredstev ERS v skladu s pogoji iz te uredbe in v mejah, ki jih določi Komisija instrumentu prenosa. Delegati lahko ukrepajo le v mejah pooblastil, ki so jim izrecno dodeljena.

Člen 10

Finančni akterji iz poglavja 3 ne smejo sprejeti ukrepov za uporabo sredstev ERS, ki bi lahko privedli njihove lastne interese v navzkrižje z interesi Skupnosti. Če bi nastopil takšen primer, se zadevni akter vzdrži takih ukrepov in zadevo napoti na pristojni organ.

Člen 11

1. Komisija v skladu s postopki, določenimi za finančne predloge v členu 24(1) in (3) Notranjega sporazuma, in za pospešitev navedenih postopkov predloži predloge za financiranje v zvezi z dovoljenji za skupne zneske, dodeljene za financiranje dejavnosti iz člena 16(7) Priloge IV k Sporazumu AKP-ES. Po sprejemu predloga lahko Komisija odloča o financiranju na podlagi globalnega dovoljenja.

2. V predlogih za financiranje iz odstavka 1 so navedeni cilji in, če je primerno, predvideni učinek prispevka Skupnosti. Opišejo tudi izvedljivost dejavnosti, pretekle izkušnje in prejšnje ocene, ter uskladitev z drugimi donatorji.

POGLAVJE 2

NAČINI IZVAJANJA

Člen 12

Komisija začne finančno uporabo sredstev ERS s pomočjo decentraliziranega upravljanja z državami AKP v skladu s pogoji iz Sporazuma AKP-ES in ob uporabi porazdelitve odgovornosti iz člena 57 navedenega sporazuma ter členov 34, 35 in 36 iz Priloge IV k sporazumu.

Komisija začne finančno uporabo sredstev ERS s pomočjo decentraliziranega upravljanja s ČDO v skladu s pogoji iz Sklepa o čezmorski pridružitvi in ukrepov za izvajanje navedenega sklepa.

V primerih iz Sporazuma AKP-ES, Notranjega sporazuma, Sklepa o čezmorski pridružitvi in ukrepov za izvajanje navedenega sklepa, lahko Komisija začne finančno uporabo sredstev ERS z decentraliziranim upravljanjem.

V nekaterih posebnih primerih iz Sporazuma AKP-ES, Notranjega sporazuma, Sklepa o čezmorski pridružitvi in ukrepov za izvajanje navedenega sklepa, lahko Komisija začne finančno uporabo sredstev ERS s skupnim upravljanjem z mednarodnimi organizacijami.

Sredstva ERS se lahko povežejo tudi s sredstvi iz drugih virov, da se doseže skupen cilj.

Člen 13

1. V okviru decentraliziranega upravljanja Komisija začne finančno uporabo sredstev ERS v skladu z natančnimi pravili iz odstavkov 2, 3 in 4.

2. Komisija in upravičene države AKP ali ČDO:

(a) redno preverjajo, ali se dejavnosti, ki jih financira ERS, pravilno izvajajo;

(b) sprejmejo primerne ukrepe, da se preprečijo nepravilnosti in goljufije, po potrebi pa začnejo sodni pregon za vračilo nepravilno izplačanih sredstev.

3. Da bi zagotovile, da se sredstva uporabljajo v skladu z veljavnimi pravili in v mejah pooblastil, ki so ji podeljena, Komisija izvaja postopek potrditve obračunov ali mehanizme za finančne popravke, ki ji omogočajo razrešitev obveznosti, ki jih ima na podlagi Sporazuma AKP-ES, zlasti člena 34(1) Priloge IV, in na podlagi Sklepa o čezmorski pridružitvi, zlasti členov 20 in 32, za obračun odhodkov, ki se financirajo s sredstvi iz ERS.

Komisija nadzoruje izvajanje dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev ERS v državah AKP in ČDO, nadzor pa se lahko izvaja pred odobritvijo, naknadno ali kombinirano, v skladu z določbami iz Sporazuma AKP-ES, Sklepa o čezmorski pridružitvi in ukrepov za izvajanje navedenega sklepa.

4. Glede na stopnjo decentralizacije, predvideno v Sporazumu AKP-ES in v Sklepu o čezmorski pridružitvi ter ukrepih za izvajanje navedenega sklepa, Komisija spodbuja upravičene države AKP in ČDO, naj se pri izvajanju pooblastil, ki so jim zaupana na podlagi Sporazuma AKP-ES in Sklepa o čezmorski pridružitvi, držijo načela dobrega finančnega upravljanja iz člena 4, zlasti pa postopke uporabe naslednjih meril:

(a) učinkovitega ločevanja nalog odredbodajalca in računovodje;

(b) obstoja učinkovitega sistema za notranji nadzor upravnih dejavnosti;

(c) ločenih postopkov za pripravo obračunov, ki prikazujejo uporabo sredstev ERS;

(d) obstoja neodvisnega, javnega ali zasebnega zunanjega revizijskega sistema;

(e) preglednih, nediskriminatornih postopkov nabave, ki preprečujejo navzkrižje interesov;

(f) v primeru dejavnosti neposrednega upravljanja iz člena 80(2), primernih določb za upravljanje in spremljanje blagajne predplačil in za opredelitev pristojnosti vodje blagajne predplačil ter računovodje.

Za izvajanje prvega pododstavka Komisija sporazumno z upravičenimi državami AKP in ČDO vključi primerne določbe v sporazume o financiranju iz člena 51(3).

Člen 14

1. Če Komisija uporablja sredstva ERS na centralizirani osnovi, se naloge uporabe opravljajo neposredno v njenih oddelkih ali posredno v skladu z odstavki 2 do 7 tega člena in s členoma 16 in 17.

2. Komisija ne sme zaupati svojih pooblastil za uporabo na podlagi Sporazuma AKP-ES ali Sklepa o čezmorski pridružitvi tretjim strankam, če taka pooblastila vključujejo veliko mero preudarnosti, ki vsebuje politične odločitve.

Prvi pododstavek se uporablja zlasti za sklepe o financiranju iz člena 51(2).

Če se uporabljajo posredni postopki izvajanja, kot je predvideno v odstavku 3, se morajo prenesene naloge izvajanja jasno opredeliti in nadzorovati.

3. V mejah iz odstavka 2 lahko Komisija zaupa naloge, ki vključujejo izvajanje javne oblasti, zlasti naloge finančnega izvajanja:

(a) izvršilnim agencijam iz člena 15;

(b) nacionalnim organom javnega sektorja, ki jih ureja zasebno pravo in opravljajo javno službo, in ki zagotovijo primerna finančna jamstva za izvajanje nalog, ki so jim dodeljene v okviru iz tega odstavka.

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka, če programe ali projekte sofinancirajo države članice ali njihovi izvedbeni organi in če so skladni s prednostnimi nalogami, določenimi v Državnih strategijah sodelovanja iz poglavja III Notranjega sporazuma in člena 20 Sklepa o čezmorski pridružitvi, lahko Komisija zaupa pristojnost za upravljanje pomoči Skupnosti državam članicam ali njihovim izvedbenim organom. Komisija lahko črpa sredstva ERS iz člena 1(2)(a)(i) in (ii) Notranjega sporazuma za plačilo finančnega nadomestila za stroške upravljanja.

Naloge izvajanja se lahko zaupajo organom iz točke (b) prvega pododstavka le, če je prenos nalog finančnega izvajanja odgovor na zahteve dobrega finančnega upravljanja, kot jih je pokazala predhodna analiza, in če zagotavlja skladnost z načeli nediskriminacije in vidnosti dejanj Skupnosti. Tako zaupane naloge izvajanja ne smejo povzročiti navzkrižja interesov. Če analiza pokaže, da prenos najbolj zadosti zahtevam po dobrem finančnem upravljanju, Komisija zaprosi za mnenje Odbor ERS, predviden v členu 21 Notranjega sporazuma, preden začne izvajati prenos. Odbor ERS lahko poda tudi svoje mnenje o načrtovani uporabi meril za izbiro.

Finančna jamstva iz točke (b) prvega pododstavka se uporabljajo zlasti za celotno povračilo zneskov, dolgovanih Komisiji.

4. Če se uporabljajo posredni postopki izvajanja, kot je predvideno v odstavku 3, organi, pristojni za izvajanje:

(a) opravljajo redne preglede, da zagotovijo pravilno izvajanje dejavnosti, ki se bodo financirale;

(b) sprejmejo primerne ukrepe, da preprečijo nepravilnosti in goljufije, po potrebi pa začnejo sodni pregon za vračilo izgubljenih sredstev, nepravilno izplačanih ali slabo uporabljenih.

5. Sklepi iz odstavka 3 o zaupanju nalog izvajanja obsegajo vse primerne ureditve, da zagotovijo preglednost opravljenih dejavnosti in morajo vsebovati:

(a) neodvisno zunanjo revizijo;

(b) učinkovit notranji sistem za nadzor upravnih dejavnosti;

(c) knjigovodske ureditve za tiste dejavnosti in postopke za pripravo obračunov, ki omogočajo preverjanje pravilne uporabe sredstev ERS in ki v obračunih navajajo dejanski obseg navedene uporabe;

(d) postopke naročil in dodelitve dotacij, ki ustrezajo določbami iz naslovov IV in VI.

Komisija lahko sprejme, da so sistem revizije, računovodstva in nabave pri nacionalnih organih iz odstavka 3 enakovredni njenim, ob primernem upoštevanju mednarodno sprejetih standardov.

6. Komisija zagotovi redni nadzor, ocenjevanje in pregledovanje izvajanja nalog, zaupanih organom iz odstavka 3. Evropski urad za boj proti prevaram (OLAF) ima enaka pooblastila glede takih organov kakor jih ima glede oddelkov Komisije. Zadevni organi sprejmejo potrebne ukrepe, da pomagajo Evropskemu uradu za boj proti prevaram pri izvajanju notranjih preiskav. Kakršno koli dejanje, ki ga opravijo takšni organi za finančno uporabo sredstev ERS, zlasti pa sklep ali pogodba, ki jo sklenejo, mora izrecno predvidevati enak nadzor kakor člen 51(4).

7. Komisija ne sme zaupati ukrepov za uporabo sredstev iz ERS, kakor so plačilo ali povračilo, zunanjim subjektom iz zasebnega sektorja ali organom, razen tistih, ki so navedeni v točki (b) prvega pododstavka odstavka 3.

Naloge, ki jih lahko Komisija zaupa s pogodbo zunanjim subjektom zasebnega sektorja ali organom, razen navedenih v točki (b) prvega pododstavka odstavka 3, so tehnične strokovne naloge ter upravne, pripravljalne ali dopolnilne naloge, pri katerih se ne izvaja javna oblast niti se ne uporabljajo diskrecijska pooblastila.

Člen 15

Izvršilne agencije so pravne osebe na podlagi zakonodaje Skupnosti, ustanovljene s sklepom Skupnosti, na katere se lahko prenesejo pooblastila za izvajanje v celoti ali deloma v imenu Komisije in na njeno odgovornost, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvršilnih agencij, katerim se zaupajo nekatere naloge v zvezi z upravljanjem programov Skupnosti [8] in ki določa pogoje in ureditve za njihovo ustanavljanje in delovanje.

Člen 16

V okviru upravljanja skupno z mednarodnimi organizacijami slednje v svojih računovodskih, revizijskih, nadzornih in nabavnih postopkih uporabljajo standarde, ki nudijo jamstva, enakovredna mednarodno sprejetim standardom. Komisija nadzoruje izvajanje dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev ERS v mednarodnih organizacijah. Takšen nadzor se izvaja pred odobritvijo, z naknadnimi pregledi ali s kombiniranim postopkom.

POGLAVJE 3

FINANČNI AKTERJI

Oddelek 1

Načelo ločitve nalog

Člen 17

1. Naloge odredbodajalca in računovodje so ločene in medsebojno neskladne.

2. Razen če je določeno drugače, se sklici v tej uredbi na odredbodajalca ali na pristojnega odredbodajalca štejejo kot sklici na odredbodajalca Komisije, opredeljenega v oddelku 2. Sklici na računovodjo se štejejo kot sklici na računovodjo Komisije iz oddelka 3.

Oddelek 2

Odredbodajalec

Člen 18

1. V okviru finančnega izvajanja dejavnosti iz člena 1(2) Komisija opravlja naloge odredbodajalca.

2. Komisija določi osebje primerne ravni, na katerega prenese naloge odredbodajalca, in omeji prenesene pristojnosti in okoliščine, v katerih lahko delegati nadalje prenesejo navedene pristojnosti.

3. V skladu s členom 34 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES Komisija imenuje odredbodajalca na podlagi prenosa kot glavnega odredbodajalca ERS. Opredeli tudi njegove naloge v zvezi z izvajanjem Sklepa o čezmorski pridružitvi. Glavni odredbodajalec lahko svoja pooblastila prenese na odredbodajalce na podlagi nadaljnjega prenosa.

4. Pooblastila odredbodajalca se prenesejo ali nadalje prenesejo samo na osebe, zajete v kadrovske predpise za funkcionarje in pogoje pogodbe o zaposlitvi za druge uslužbence Evropski skupnosti (v nadaljnjem besedilu "kadrovski predpisi").

5. Pravila o področjih pristojnosti, sprejeta v tem naslovu, se uporabljajo za odredbodajalce na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa. Odredbodajalci na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa lahko ukrepajo samo v mejah, ki jih določa instrument prenosa ali nadaljnjega prenosa. Vsak sklep o prenosu ali nadaljnjem prenosu navaja omejitve in, če je primerno, trajanje prenosa. Odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa lahko pri njegovih nalogah pomaga eden ali več članov osebja, ki so mu v pristojnosti prvega zaupane nekatere dejavnosti, ki se zahtevajo za izvajanje ERS in za izdelavo obračunov.

6. Delegati, računovodja, notranji revizor in računsko sodišče se obvestijo o sklepih, sprejetih na podlagi odstavkov 2, 3 in 5.

Člen 19

Odredbodajalec, ki mu je zaupano upravljanje sredstev ERS, je odgovoren za izplačevanje prihodkov in odhodkov v skladu z načeli dobrega finančnega upravljanja ter za zagotavljanje, da so izpolnjene zahteve zakonitosti in pravilnosti.

Člen 20

1. Za izplačevanje izdatkov glavni odredbodajalec in odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa sprejmejo obveze, potrdijo izdatke in odobrijo izplačila ter sprejmejo predhodne obveze za uporabo sredstev ERS.

2. Uveljavljanje dohodka obsega sestavo ocene terjatev, določanje pravic za izterjavo in izdajo nalogov za izterjavo. Če je primerno, vključuje odstop od ugotovljenih pravic.

Člen 21

1. Razen v primerih, ko je upravljanje centralizirano, dejavnosti v zvezi z izvajanjem programov ali projektov izvajajo nacionalni ali regionalni odredbodajalci, kot je opredeljeno v členu 35 Priloge IV Sporazuma AKP-ES in ukrepih za izvajanje Sklepa o čezmorski pridružitvi, v tesnem sodelovanje, v državah AKP, z vodjo delegacije v skladu s členu 35 in 36 v Prilogi IV k Sporazumu AKP-ES.

2. Vodja delegacije je odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa, pri izvajanju pooblastil, ki so nanj prenesena, pa zanj velja ta uredba. Odredbodajalec prejme potrebna navodila in pooblastila za opravljanje nalog, kot je opredeljeno v členu 36 v Prilogi IV k Sporazumu AKP-ES in ukrepih za izvajanje Sklepa o čezmorski pridružitvi.

Člen 22

1. Glavni odredbodajalec sprejme vse potrebne ukrepe za izvajanje Priloge IV k Sporazumu AKP-ES ter členov 18 in 33 Sklepa o čezmorski pridružitvi ter Prilog II A do II D k sklepu.

2. Glavni odredbodajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi, da nacionalni, regionalni ali lokalni odredbodajalci opravljajo naloge, za katere so odgovorni na podlagi Sporazuma AKP-ES, zlasti Priloge IV, in na podlagi Sklepa o čezmorski pridružitvi ali ukrepov za izvajanje navedenega sklepa. V tesnem sodelovanju z nacionalnim odredbodajalcem sprejme sklepe o obvezah in finančnih ukrepih, ki se pokažejo za potrebne z ekonomskega ali tehničnega vidika, da se zagotovi pravilno izvajanje dejavnosti.

Člen 23

Če glavni odredbodajalec ugotovi težave pri izvajanju postopkov v zvezi z upravljanjem sredstev ERS, skupaj z nacionalnimi ali regionalnimi odredbodajalci vzpostavi vse potrebne stike, da odpravi težave in sprejme vse potrebne ukrepe. V primerih, v katerih na primer nacionalni ali regionalni odredbodajalec ne opravlja nalog, ki jih ima na podlagi Sporazuma AKP-ES, ali jih ne more opravljati, lahko glavni odredbodajalec začasno prevzame njegov položaj in v tem primeru lahko Komisija iz sredstev, dodeljenih zadevni državi AKP, prejme nadomestilo za dodatno upravno delovno obremenitev.

Ukrep, ki ga sprejme glavni odredbodajalec na podlagi prvega pododstavka, se sprejme v imenu zadevnega nacionalnega ali regionalnega odredbodajalca.

Člen 24

1. V skladu z minimalnimi standardi, ki jih sprejme Komisija in ob primernem upoštevanju tveganj, povezanih z okoljem upravljanja ter naravo financirane dejavnosti, glavni odredbodajalec sestavi organizacijsko strukturo in sistem notranje uprave in nadzora ter postopke, primerne za opravljanje njegovih nalog, vključno, če je primerno, z naknadnimi pregledi. Pred odobritvijo dejavnosti osebje, razen člana osebja, ki je postopek začel, preveri operativne in finančne vidike. Začetek dejavnosti ter predhodni in naknadni pregled navedene dejavnosti so ločene funkcije.

2. Vse osebje, pristojno za nadzor upravljanja finančnih dejavnosti, je primerno strokovno usposobljeno. Osebje spoštuje poseben kodeks strokovnih standardov, ki ga določi Komisija.

3. Član osebja, ki sodeluje pri finančnem upravljanju in nadzoru dejavnosti in meni, da je sklep, ki ga mora izvajati ali se z njim strinjati po naročilu nadrejenega, nepravilen ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega upravljanja ali s strokovnimi pravili, ki ga zavezujejo, pisno obvesti glavnega odredbodajalca in če slednji ne ukrepa, zbor iz člena 35(3). V primeru goljufije, korupcije ali druge nezakonite dejavnosti, ki lahko škoduje interesom Skupnosti, obvesti OLAF in organe, določene v kadrovskih predpisih.

Člen 25

Glavni odredbodajalec poroča Komisiji o opravljanju njegovih nalog v obliki letnega poročila o dejavnostih, ki vključuje finančne podatke in podatke o upravljanju. Poročilo obsega rezultate njegovih dejavnosti glede na postavljene cilje, tveganja, povezana z navedenimi dejavnostmi, uporabo zagotovljenih sredstev in delovanje notranjega nadzornega sistema. Letno poročilo o dejavnostih in drugi navedeni podatki se predložijo notranjemu revizorju Komisije. Komisija vsako leto najkasneje do 15. junija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu povzetek letnega poročila o dejavnostih za preteklo leto.

Oddelek 3

Računovodja

Člen 26

1. Računovodja je odgovoren za:

(a) pravilno izvajanje izplačil, pobiranje prihodka in izterjavo zneskov, opredeljenih kot terjatve;

(b) pripravo in predložitev finančnih poročil in poročil o finančnem izvajanju v skladu s členoma 100 in 101;

(c) vodenje obračunov za:

(i) sredstva iz člena 6, razen sredstev za Sklad za spodbujanje naložb, ter subvencije za obrestne mere;

(ii) obveze iz člena 51;

(iii) izplačila, prihodek in dolgove;

(d) določanje računovodskih pravil in metod ter kontnega načrta v skladu z naslovom VII;

(e) opredelitev in vrednotenje računovodskih sistemov in, če je primerno, sistemov vrednotenja, ki jih opredeli glavni odredbodajalec za zagotavljanje ali razlaganje računovodskih informacij;

(f) upravljanje zakladnice.

2. Računovodja pridobi od glavnega odredbodajalca in od EIB, ki vsak zase jamčita zanesljivost, vse podatke, potrebne za izdelavo obračunov, ki podajo pravo podobo finančne uporabe sredstev ERS.

3. Računovodja je sam pooblaščen za ravnanje z denarjem in drugimi sredstvi. Odgovoren je za njihovo varovanje.

Člen 27

Računovodjo imenuje Komisija. Računovodja lahko za opravljanje svojih dejavnosti nekatere naloge prenese na podrejene, za katere se uporabljajo kadrovski predpisi. Instrument prenosa opredeli naloge, zaupane delegatom.

Delegati, glavni odredbodajalec, notranji revizor in računsko sodišče se obvestijo o sklepih, sprejetih na podlagi prvega pododstavka.

Oddelek 4

Plačilni posrednik

Člen 28

Za izvedbo plačil, predvidenih v členih 37(1) in (4) Priloge IV k Sporazumu AKP-ES ali v ukrepih za izvajanje Sklepa o čezmorski pridružitvi, računovodja odpre račune pri finančnih ustanovah v državah AKP in ČDO za plačila v nacionalnih valutah držav AKP ali v lokalnih valutah ČDO ter pri finančnih ustanovah v državah članicah za plačila v evrih in drugih valutah. V skladu s členom 37(2) Priloge IV k Sporazumu AKP-ES, vloge na računih pri finančnih ustanovah v državah AKP in ČDO nimajo obresti in slednje ne prejmejo nobenega nadomestila za njihove storitve. V skladu s členom 1(3) Notranjega sporazuma, vloge na računih pri finančnih ustanovah v državah članicah imajo obresti in te obresti se prenesejo na enega od računov, predvidenih v navedenem členu.

Člen 29

Odnosi med Komisijo in plačilnimi zastopniki, predvidenimi v členu 37 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES ali v ukrepih za izvajanje Sklepa o čezmorski pridružitvi, so predmet pogodb. Ko so podpisane, se navedene pogodbe pošljejo računskemu sodišču v vednost.

Člen 30

1. Komisija s posebnih računov, odprtih v skladu s členom 40(3), prenese potrebne zneske, da zagotovi sredstva na računih, odprtih v njenem imenu v skladu s členom 28. Taki prenosi se opravijo na podlagi potrebe po gotovini za projekte in programe.

2. Komisija si prizadeva, da opravi vsa črpanja iz svojih posebnih računov, navedenih v prvem pododstavku člena 40(3), tako, da ohrani razporeditev svojih sredstev na navedenih računih, ki ustrezajo razmerjem, po katerih razne države članice prispevajo v ERS.

Člen 31

Podpisi uradnikov Komisije in osebja, ki je pooblaščeno za izvajanje dejavnosti na računih ERS, se deponirajo pri zadevnih bankah, ko se računi odprejo, ali v primeru uradnikov in osebja, ki se pooblastijo kasneje, ob njihovem imenovanju. Navedeni postopek se uporablja tudi za deponiranje podpisov nacionalnih in regionalnih odredbodajalcev in njihovih zastopnikov za dejavnosti na računih plačilnih zastopnikov, odprtih v državah AKP ali ČDO in, če je primerno, na računih, odprtih v državah članicah.

POGLAVJE 4

ODGOVORNOST FINANČNIH AKTERJEV

Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 32

1. Brez poseganja v kakršne koli disciplinske ukrepe, lahko organ, ki jih je imenoval, glavnemu odredbodajalcu in odredbodajalcu na podlagi nadaljnjega prenosa kadarkoli začasno ali dokončno prekliče pooblastilo.

2. Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko Komisija računovodje kadarkoli začasno ali dokončno suspendira.

Člen 33

1. Določbe iz tega poglavja veljajo brez poseganja v kazenskopravno odgovornost, ki jo lahko imajo osebe iz člena 32 na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje in veljavne zakonodaje o varstvu finančnih interesov Evropskih skupnosti ter o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic.

2. Za vsakega odredbodajalca ali računovodjo veljajo disciplinski ukrepi in plačilo nadomestila, kot je predvideno v kadrovskih predpisih, brez poseganja v člene 34, 35 ali 36 te uredbe. V primeru goljufije, korupcije ali druge nezakonite dejavnosti, ki lahko škoduje interesom Skupnosti, se obvestijo OLAF in organi, določeni v kadrovskih predpisih.

Oddelek 2

Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce

Člen 34

Odredbodajalci so zavezani za plačilo nadomestila v skladu s pogoji iz kadrovskih predpisov, na podlagi katerih se lahko od vsakega uradnika zahteva, da v celoti ali deloma povrne škodo, ki jo utrpijo Skupnosti zaradi resne kršitve z njegove strani med ali v zvezi z opravljanjem njegovih nalog, zlasti v primeru neizpolnjevanja finančne uredbe pri ugotavljanju pravic za izterjavo ali izdaji nalogov za izterjavo, prevzemu obveznosti za izdatke ali podpisu plačilnega naloga. Enako velja, če ne sestavijo listine o določitvi dolga ali če ne izdajo nalogov za izterjavo, ali če jih neupravičeno izdajo pozno, ali če ne izdajo plačilnih nalogov, ali če jih neupravičeno izdajo pozno, in s tem povzročijo, da lahko tretje stranke ustanovo tožijo.

Člen 35

1. Če glavni odredbodajalec ali odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa meni, da je sklep, za katerega sprejem je pristojen, nepravilen ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega upravljanja, pisno obvesti organ, ki ga je imenoval. Če organ, ki ga je imenoval, pisno poda utemeljeno navodilo glavnemu odredbodajalcu ali odredbodajalcu na podlagi nadaljnjega prenosa, naj sprejme zadevni sklep, se lahko šteje, da slednji ni odgovoren.

2. V primeru notranjega prenosa je glavni odredbodajalec še naprej odgovoren za učinkovitost vzpostavljenega sistema notranjega upravljanja in nadzora ter za izbor odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa.

3. Specializirani forum, ki ga sestavi Komisija v skladu s Splošno finančno uredbo, je pristojen, da v zvezi z ERS ugotovi, ali je nastopila finančna nepravilnost, in če je, kakšne so morebitne posledice. Glede upravljanja sredstev ERS s strani Komisije, se primeri napotijo na navedeni forum, kot je predvideno v natančnih pravilih za izvajanje Splošne finančne uredbe.

Na podlagi mnenja foruma Komisija odloči, ali naj začne postopek za ugotavljanje odgovornosti za disciplinske ukrepe ali plačilo nadomestila. Če forum odkrije sistematične težave, pošlje glavnemu odredbodajalcu in notranjemu revizorju poročilo s priporočili.

Oddelek 3

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje

Člen 36

Za računovodjo se uporabljajo disciplinski ukrepi in plačilo nadomestila, kot je predvideno v postopkih iz kadrovskih predpisov in v skladu z njimi, zlasti:

(a) če izgubi ali poškoduje denarna sredstva, sredstva in listine, za katere je pristojen;

(b) če neupravičeno prikroji bančne račune ali poštne žiro račune;

(c) če izterja ali izplača zneske, ki niso v skladu z ustreznim nalogom za izterjavo ali izplačilo;

(d) če ne izterja zapadle terjatve

POGLAVJE 5

PRIHODKI

Oddelek 1

Dajanje sredstev ERS na razpolago

Člen 37

Prihodke ERS sestavljajo vplačila držav članic v skladu z Notranjim sporazumom in s to uredbo, dohodek, ki ga ustvarjajo depoziti v skladu s členom 6(2) te uredbe in drugi zneski, katerih sprejem določi Svet.

Člen 38

1. Na predlog Komisije Svet s kvalificirano večino iz člena 21 Notranjega sporazuma določi letne prispevke držav članic, ki so sestavljeni iz treh obrokov, plačljivih v skladu z naslednjimi postopki.

2. Predlog za prvi obrok naslednjega leta predloži Komisija skupaj z obvestilom iz člena 8(1). Svet odloči o tem obroku najkasneje do konca tekočega leta in države članice plačajo zapadle prispevke najkasneje do 21. januarja naslednjega leta.

Predlog za drugi obrok tekočega leta predloži Komisija skupaj z obvestilom iz člena 8(3). Svet odloči o tem obroku najkasneje do 21. koledarskega dne potem, ko Komisija predloži svoj predlog. Države članice plačajo zapadle prispevke iz tega obroka najkasneje do 21. dne po datumu, ko so bile obveščene o sklepu Sveta.

Komisija predloži predlog za tretji obrok tekočega leta do 10. oktobra. Svet odloči o tem obroku najkasneje do 21. koledarskega dne potem, ko Komisija predloži svoj predlog. Države članice plačajo zapadle prispevke iz tega obroka najkasneje do 21. dne po datumu, ko so bile obveščene o sklepu Sveta.

Če Svet ne odloči drugače, dodatni prispevki za proračunsko leto, o katerih odloči Svet v skladu s členom 10(4) Notranjega sporazuma, zapadejo in se izvedejo v čim krajšem času, ki se določi v sklepu o zahtevi za take prispevke in ki ne sme presegati treh mesecev.

3. Vsak obrok prispevkov, ki ga predlaga Komisija in o katerem odloča Svet, v skladu s členom 1 navaja:

(a) znesek prispevkov, potrebnih za financiranje dejavnosti ERS, ki jih upravlja Komisija;

(b) znesek prispevkov, potrebnih za financiranje dejavnosti ERS, ki jih upravlja EIB, vključno z subvencijami obrestnih mer.

4. Zneski, ki jih plačajo države članice in so navedeni v odstavku 3, se določijo tako, da so sorazmerni s prispevki navedene države v ERS, kakor so določeni v členu 1(2) Notranjega sporazuma, in navedeni v Prilogi k tej uredbi, za vsak znesek, naveden v odstavku 3 tega člena.

Člen 39

Ta del in del tri se uporabljata le za prihodke, ki jih pobere Komisija na podlagi člena 40.

Člen 40

1. Finančni prispevki držav članic so izraženi v evrih.

2. Vsaka država članica plača znesek svojega prispevka v evrih.

3. Znesek finančnega prispevka, ki ga dolguje Komisiji na podlagi člena 38(2)(a), vsaka država članica knjiži v dobro na poseben račun, imenovan "Komisija Evropskih skupnosti – Evropski razvojni sklad", odprt pri emisijski banki navedene države članice ali finančni ustanovi, ki jo določi navedena država članica. Znesek takega prispevka ostane na navedenih posebnih računih, do datuma, ko je treba izvesti plačila, predvidena v členu 37 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES ali v ukrepih za izvajanje Sklepa o čezmorski pridružitvi.

Znesek finančnega prispevka, ki ga dolguje EIB na podlagi člena 38(2)(b), vsaka država članica v skladu z natančnimi pravili iz člena 122 knjiži v dobro na račun, odprt pri EIB v imenu vsake države članice.

Po potrebi Komisija zagotovi primerno tehnično pomoč za izvajanje sklepov Sveta iz člena 38.

4. Če obrok prispevkov, plačljivih na podlagi tega člena, ni plačan do roka, določenega v členu 38(1), mora zadevna država članica plačati obresti za neplačani znesek. Obresti se zaračunajo po obrestni meri dveh odstotnih točk nad obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka v svojih glavnih dejavnostih refinanciranja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti, kakor je objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Obrestna mera se poveča za četrtino odstotne točke za vsak zamujen mesec. Obresti se plačajo za celotno obdobje zamude in se računajo od prvega koledarskega dne po izteku roka plačila za obrok iz člena 38.

Za znesek, dolgovan Komisiji na podlagi člena 38(2)(a), se take zamudne obresti knjižijo v dobro na enega od računov iz člena 6(2).

Za znesek, dolgovan EIB na podlagi člena 38(2)(b), se take zamudne obresti knjižijo v dobro EIB.

5. Ob izteku finančnega protokola iz Priloge I k Sporazumu AKP-ES, Komisija zahteva tisti del prispevkov, ki jih mora država članica še plačati v skladu s členom 38 te uredbe, kot se zahteva v skladu s pogoji iz te uredbe.

Oddelek 2

Ocene zneskov terjatev

Člen 41

Pristojni odredbodajalec najprej pripravi oceno zneska terjatve za vsak ukrep ali okoliščine, na podlagi katerih lahko nastane ali se spremeni znesek, dolgovan ERS, nacionalni odredbodajalec pa ga predloži v vednost Komisiji ali pa ga Komisija sama ugotovi. Take ocene se pošljejo računovodji, da ga evidentira v obračunih. Navede se vrsta prihodka in knjigovodska postavka, v katero se knjiži, in če je mogoče, zadevna ocena zneska ter ime in opis dolžnika. Pri sestavi ocen zneskov terjatev pristojni računovodja preveri:

(a) da je prihodek knjižen v pravilno postavko;

(b) da je ocena zneska terjatve pravilna in skladna z ustreznimi določbami, ki zadevajo upravljanje ERS in z vsemi listinami, sprejetimi v ta namen, ter z načelom dobrega finančnega upravljanja iz člena 4.

Oddelek 3

Ugotovitev zneskov terjatev

Člen 42

Ugotovitev zneska terjatve je dejanje, s katerim pristojni odredbodajalec:

(a) preveri, ali obstaja dolg;

(b) ugotovi ali preveri resničnost in znesek dolga;

(c) preveri pogoje, v katerih je dolg zapadel.

Oddelek 4

Načelo izterjave

Člen 43

1. Nepravilno plačani zneski se izterjajo.

2. Komisija določi pogoje, po katerih se Skupnostim dolgujejo zamudne obresti.

Oddelek 5

Odobritev izterjave

Člen 44

1. Odobritev izterjave je dejanje, pri katerem pristojni odredbodajalec z izdajo naloga za izterjavo da navodilo računovodji, naj izterja terjatev, ki jo je ugotovil.

2. Brez poseganja v pristojnosti držav AKP ali ČDO, lahko Komisija formalno določi znesek kot terjatev od oseb razen držav s sklepom, ki je izvedljiv pod enakimi pogoji, kakor so določeni v členu 256 Pogodbe.

Člen 45

Vsak nedvoumno ugotovljen dolg določenega zneska, v okviru uporabe sredstev ERS, se določi z nalogom za izterjavo, izdanim računovodji, kateremu sledi opomin dolžniku, oba pa sestavi pristojni računovodja. Nalog za izterjavo spremlja dodatna dokumentacija, ki potrjuje ugotovljene pravice. Pri sestavi naloga za izterjavo pristojni odredbodajalec zagotovi:

(a) da je prihodek knjižen v pravilno postavko;

(b) da je nalog za izterjavo pravilen in skladen z ustreznimi določbami;

(c) da je dodatna dokumentacija pravilna;

(d) da so podatki o dolžniku točni;

(e) da je naveden rok plačila;

(f) nalog izpolnjuje načela dobrega finančnega upravljanja iz člena 4;

(g) znesek in valuta zneska za izterjavo sta pravilna.

Računovodja evidentira takšne naloge za izterjavo v obračunih.

Oddelek 6

Izterjava

Člen 46

1. Računovodja ukrepa po nalogu za izterjavo za zneske terjatev, ki jih je pravilno ugotovil pristojni odredbodajalec. Primerno si prizadeva, da zagotovi, da ERS prejme svoj prihodek do rokov plačila, navedenih na nalogu za izterjavo, in zagotovi varovanje ustreznih pravic Skupnosti.

2. Če izterjava dejansko ne nastopi do roka plačila, navedenega na nalogu za izterjavo, računovodja obvesti pristojnega odredbodajalca in takoj začne postopek za izvršitev izterjave z vsemi sredstvi, ki jih daje zakonodaja na razpolago, vključno, če je primerno, s pobotom. Če to ni mogoče, računovodja izvrši odločbo o izterjavi, izdano bodisi v skladu s členom 44(2) ali v sodnem postopku.

3. Računovodja izterja zneske s pobotom z enakovrednimi zahtevki, ki jih imajo ERS ali Skupnosti do dolžnikov, ki imajo sami zahtevke do ERS ali Skupnostih, ki so nedvoumni, v fiksnem znesku in zapadli.

4. V zvezi z uporabo lastne delovne sile iz naslova V, če se zahtevki, ki jih ima ERS od nacionalnega odredbodajalca preko javnih ali polzasebnih organov ali služb zadevne države AKP ali ČDO, ne izterjajo v predpisanem roku, pristojni odredbodajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da doseže dejansko poplačilo dolgovanih zneskov, vključno, če je primerno, z začasno prekinitvijo uporabe navedene vrste ureditve za navedeno državo ali ČDO s strani glavnega odredbodajalca.

Člen 47

1. Če pristojni odredbodajalec načrtuje odpoved izterjave določenega zneska terjatve, zagotovi, da je odpoved izterjave pravilna in skladna z načeli dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti v skladu s postopki in merili, ki jih je Komisija pred tem predpisala v ta namen. Odločba o odpovedi izterjave mora biti utemeljena. Odredbodajalec lahko prenese sklep le kakor je predpisala Komisija v pravilih iz odstavka 2.

2. Natančna pravila za izvajanje Splošne finančne uredbe se smiselno uporabljajo za izvajanje tega člena.

POGLAVJE 6

ODHODKI

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 48

1. Vsaka izdatkovna postavka se sprejme, preveri, odobri in plača.

2. Sklepi in postopki za prevzem obveznosti, potrditev, odobritev in plačilo odhodkov s strani Komisije so opredeljeni v tem poglavju.

Oddelek 2

Prevzem obveznosti za izdatke: načela in opredelitve

Člen 49

Sprejem obveznosti za izdatke sledi sklepu o financiranju, ki ga sprejme Komisija ali organi, ki jih je Komisija pooblastila.

Člen 50

1. Prevzem finančnih obveznosti je za Komisijo dejavnost, s katero rezervira potrebna sredstva za kritje kasnejših plačil za izpolnjevanje pravne obveznosti.

Pravna obveznost Komisije je dejanje, s katerim pristojni odredbodajalec sprejme obveznost do tretjih strank, zaradi katere se lahko ERS obremeni.

Finančno obveznost in pravno obveznost sprejme isti odredbodajalec. Pravilo se lahko opusti:

(a) v primeru izdatkov za poslovanje, ki jih ima Komisija s smislu odstavka 4, za katere so bile finančne obveznosti razdeljene v skladu z odstavkom 3;

(b) če se globalne obveznosti nanašajo na sporazume o financiranju iz člena 51(3).

2. Finančna obveznost Komisije je posamezna, če sta upravičenec in znesek izdatka znana.

Finančna obveznost Komisije je globalna, če vsaj en element, potreben za identifikacijo posamezne obveznosti še ni znan.

3. Finančne obveznosti za izdatke Komisije za poslovanje se lahko razdelijo na več let v letne obroke. Ustrezne pravne obveznosti določijo navedeno delitev.

4. Naslednje se šteje kot izdatek za poslovanje za namene točke (a) tretjega pododstavka odstavka 1:

(a) izdatki za človeške vire razen rednega osebja;

(b) izdatki za izobraževanje in usposabljanje;

(c) izdatki za službena potovanja;

(d) reprezentančni izdatki;

(e) izdatki za sejnine;

(f) izdatki za samostojne tolmače in/ali prevajalce;

(g) izdatki za izmenjave uradnikov;

(h) stroški redne najemnine premičnin in nepremičnin;

(i) stroški raznih zavarovanj;

(j) stroški čiščenja in vzdrževanja;

(k) stroški za uporabo telekomunikacijskih storitev;

(l) stroški vode, plina in elektrike;

(m) postavka za redne publikacije.

Člen 51

1. Pristojni odredbodajalec najprej sprejme finančno obveznost, nato prevzame pravno obveznost, ki zavezuje Komisijo s tretjimi strankami.

2. Sklepi o financiranju, ki jih sprejme Komisija v skladu s Sporazumom AKP-ES ali Sklepom o čezmorski pridružitvi, ki ji omogočajo odobritev finančne pomoči iz ERS, povzročijo finančne obveznosti Komisije.

3. Pravne obveznosti Komisije so naslednje:

(a) sporazum o financiranju med Komisijo, ki nastopa v imenu Skupnosti, in upravičeno državo ali državami AKP ali upravičenim ČDO ali organi, ki jih imenujejo;

(b) pogodba ali sporazum o subvenciji med Komisijo in nacionalnim ali mednarodnim organom iz javnega sektorja ali fizično ali pravno osebo, pristojno za izvajanje dejavnosti.

4. Vsak sporazum o financiranju, pogodba ali sporazum o subvenciji izrecno določa za Komisijo, OLAF in računsko sodišče, naj izvajajo nadzor, dokumentov in na kraju samem, za vse izvajalce in podizvajalce, ki so prejeli finančna sredstva iz sredstev ERS.

Člen 52

Pri sprejemu finančne obveznosti pristojni odredbodajalec zagotovi:

(a) da izdatek bremeni pravilno knjigovodsko postavko;

(b) da so sredstva na razpolago;

(c) da izdatek izpolnjuje ustrezne določbe, zlasti Sporazuma AKP-ES, Sklepa o čezmorski pridružitvi, Notranjega sporazuma, te uredbe in vseh aktov, sprejetih pri izvajanju navedenih določb;

(d) da je izpolnjeno načelo dobrega finančnega poslovodenja.

Pri sprejemu pravne obveznosti odredbodajalec zagotovi:

(a) da je obveznost zajeta v ustrezno finančno obveznost;

(b) da izdatek izpolnjuje ustrezne določbe, zlasti Sporazuma AKP-ES, Sklepa o čezmorski pridružitvi, Notranjega sporazuma, te uredbe in vseh aktov, sprejetih pri izvajanju navedenih določb;

(c) da je izpolnjeno načelo dobrega finančnega upravljanja.

Oddelek 3

Prevzem obveznosti za izdatke v centraliziranem upravljanju

Člen 53

1. Če Komisija sredstva ERS upravlja centralizirano ali skupno, se za prevzem obveznosti za izdatke uporabljajo določbe iz tega oddelka.

2. Komisija sklene posamezne pravne obveznosti za posamezne finančne obveznosti najkasneje do 31. decembra leta N, pri čemer je leto N tisto leto, v katerem so sprejete posamezne finančne obveznosti Komisije ob upoštevanju člena 50(3).

Praviloma globalne finančne obveznosti zajemajo skupni znesek ustrezne posamezne pravne obveznosti, ki jo je prevzela Komisija do 31. decembra leta N + 1, pri čemer je leto N tisto leto, v katerem je bila sprejeta globalna finančna obveznost Komisije v skladu s členom 50(3).

Če pa se izvajajo globalne obveznosti iz člena 51(3), Komisija sklene ustrezne posamezne pogodbe in sporazume najkasneje tri leta od datuma sprejema finančne obveznosti. Posamezne pogodbe in sporazumi v zvezi z revizijo in ocenjevanjem se lahko sklenejo kasneje.

Ob izteku obdobij iz prvega in drugega pododstavka pristojni odredbodajalci prerazporedijo neuporabljeni saldo navedenih finančnih obveznosti.

3. Pristojni odredbodajalec pred podpisom evidentira znesek vsake posamezne pravne obveznosti, ki jo je sprejela Komisija po globalni obveznosti, v finančne račune ERS in jih knjiži pod globalne obveznosti.

4. Za prevzete pravne obveznosti za dejavnosti, ki segajo preko več kakor enega proračunskega leta in ustrezne finančne obveznosti se končni datum za izvajanje določi v skladu z zahtevami dobrega finančnega upravljanja, razen v primeru izdatkov za poslovanje iz člena 50(3).

Vsak del take obveznosti, ki se ne začne izvajati šest mesecev po navedenem datumu, se prerazporedi in ustrezna odobrena proračunska sredstva zapadejo.

Če pravna obveznost ne povzroči plačila v obdobju treh let, odredbodajalec razveljavi finančno obveznost in odpove proračunska sredstva.

5. Zaključek projekta in prerazporeditev sredstev, dodeljenih v skladu z odstavki 1 do 4, se izvede, kadar se zaključijo pravne obveznosti, ki jih je prevzela Komisija v zvezi z navedenim projektom za tretje stranke, in se v obračunih evidentirajo z njimi povezana plačila in izterjave.

6. Določbe odstavka 4 se uporabljajo brez poseganja v sklepe, ki jih lahko sprejme Svet na podlagi členov 96 in 97 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES.

Oddelek 4

Prevzem obveznosti za izdatke v decentraliziranem upravljanju

Člen 54

1. Če se sredstva ERS upravljajo decentralizirano, se za prevzem obveznosti za izdatke s strani Komisije uporabljajo določbe iz tega oddelka.

2. Sporazumi o financiranju z upravičenimi državami AKP ali ČTO se sklenejo najkasneje do 31. decembra N + 1, pri čemer je N leto, v katerem se prevzame finančna obveznost Komisije.

Če se finančni sporazumi ne sklenejo do skrajnega roka, navedenega v prvem pododstavku, se ustrezna odobrena proračunska sredstva prerazporedijo.

3. Komisija ima obveznost, da izvrši plačilo iz sredstev ERS, kadarkoli vodja delegacije, v funkciji odredbodajalca na podlagi prenosa:

(a) potrdi pogodbe in ocene programov, kot je predvideno v členu 80(4) te uredbe, v skladu s členom 36(2)(i) Priloge IV k Sporazumu AKP-ES, ali z ustreznimi določbami ukrepov za izvajanje Sklepa o čezmorski pridružitvi;

(b) potrdi sporazum o subvenciji.

Za vsako potrditev pristojni odredbodajalec v obračunih evidentira vrednost zadevne pogodbe, ocene programa ali subvencije. Ta zapis se imenuje "dodeljena sredstva".

Komisija odpiše dodeljena sredstva od globalnih obveznosti, ki ustrezajo zadevnim finančnim sklepom.

4. V skladu z načelom dobrega finančnega upravljanja iz člena 4 in v mejah svojih pristojnosti si Komisija prizadeva, da poskrbi:

(a) da se posamezne pravne obveznosti za izvajanje finančnih sporazumov iz odstavka 2 sklenejo najkasneje tri leta od datuma, ko je Komisija prevzela ustrezno finančno obveznost;

(b) da se prerazporedijo dodeljena sredstva, ki ustrezajo posameznim pravnim obveznostim, prevzetim za izvajanje finančnega sporazuma iz odstavka 2, ki niso povzročile nobenega plačila v obdobju treh let.

Posamezne pravne obveznosti iz prvega pododstavka so pogodbe, sporazumi o subvencijah ali ocene programov, ki so jih sklenile države AKP ali ČDO ali Komisija v svojem imenu in za svoj račun.

Za izvajanje prvega in drugega pododstavka Komisija sporazumno z upravičenimi državami AKP in ČDO vključi ustrezne določbe v sporazume o financiranju iz odstavka 2.

5. Zaključek projekta in prerazporeditev sredstev, dodeljenih v skladu z odstavki 1 do 4, se izvede, kadar se zaključijo pravne obveznosti, ki so jih prevzele države AKP ali ČDO ali njihovi organi in/ali Komisija v svojem imenu ali za svoj račun v zvezi z navedenim projektom za tretje stranke, in potem, ko se v obračunih evidentirajo z njimi povezana plačila in izterjave.

6. Določbe odstavka 4 se uporabljajo brez poseganja v sklepe, ki jih lahko sprejme Svet na podlagi členov 96 in 97 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES.

Oddelek 5

Potrditev izdatkov

Člen 55

Potrditev izdatkov je dejanje, s katerim pristojni odredbodajalec:

(a) preveri obstoj pravice upnika;

(b) ugotovi ali preveri resničnost in znesek zahtevka;

(c) preveri pogoje, v katerih zapade plačilo.

Člen 56

1. Potrditev izdatka temelji na veljavnih dokazilnih listinah, ki potrjujejo upravičenost upnika na podlagi izjave o dejansko opravljenih storitvah, dejansko dobavljenem blagu ali dejansko izvedenih delih ali na podlagi drugih listin, ki utemeljujejo plačilo. Narava dokazilnih listin, ki se priložijo nalogu za plačilo in podatkov, ki se navedejo, je taka, da omogoča preverjanje, predvideno v členih 55, 58 in 60.

2. Preden pristojni odredbodajalec sprejme sklep o potrditvi izdatka, osebno preveri dokazilne listine ali na lastno odgovornost potrdi, da so bila dokazila pregledana.

3. Odločitev o potrditvi se izrazi tako, da pristojni odredbodajalec podpiše zaznamek "odobreno za plačilo".

Člen 57

Glavni odredbodajalec določi merila za podpis zaznamka "odobreno za plačilo" po analogiji z ustreznimi določbami natančnih pravil za izvajanje splošne finančne uredbe.

Člen 58

V sistemu, ki ni računalniško podprt, je zaznamek "odobreno za plačilo" v obliki žiga, ki vsebuje podpis pristojnega odredbodajalca. V računalniško podprtem sistemu ima zaznamek "odobreno za plačilo" obliko potrditve s pomočjo osebnega gesla pristojnega odredbodajalca.

Oddelek 6

Odobritev odhodkov

Člen 59

Odobritev izdatkov je dejanje, pri katerem pristojni odredbodajalec z izdajo naloga za plačilo da navodilo računovodji, naj plača postavko izdatka, ki jo je potrdil.

Člen 60

Pri sestavi naloga za plačilo pristojni odredbodajalec zagotovi:

(a) da je nalog za plačilo pravilno izdan, torej da je bila pred tem sprejeta ustrezna odločitev o potrditvi v obliki zaznamka "odobreno za plačilo";

(b) da je odredba za plačilo skladna s proračunsko obveznostjo, proti kateri je knjižena;

(c) da izdatek bremeni pravo postavko v obračunih;

(d) da so proračunska sredstva na voljo;

(e) da so podatki o plačniku pravilni.

Člen 61

Nalog za plačilo vsebuje:

(a) proračunsko leto, za katero naj bi se izdatek knjižil;

(b) instrument in proračunska sredstva, proti katerim naj se izdatek knjiži v skladu s členom 3;

(c) sklicevanje na pravno obveznost, na podlagi katere je nastala pravica do plačila;

(d) sklicevanje na finančno obveznost, proti kateri naj bi se izdatek knjižil;

(e) znesek za plačilo, z navedbo valute, v kateri mora biti plačan;

(f) ime in naslov plačnika;

(g) bančni račun, na katerega se izvede plačilo;

(h) predmet izdatka;

(i) način plačila.

Nalog za plačilo pristojni odredbodajalec opremi z datumom in podpiše, nato pa pošlje računovodji.

Člen 62

Pristojni odredbodajalec hrani dokazilne listine.

Oddelek 7

Plačilo izdatkov

Člen 63

1. Plačilo se izvede samo ob predložitvi dokazila, da je zadevno dejanje skladno z določbami temeljnega akta ali pogodbe in zajema eno ali več naslednjih dejavnosti:

(a) plačilo celotnega dolgovanega zneska;

(b) plačilo dolgovanih zneskov na enega od naslednjih načinov:

(i) predfinanciranje, ki se lahko razdeli na več plačil,

(ii) eno ali več vmesnih plačil,

(iii) plačilo razlike dolgovanih zneskov.

2. V obračunih je treba razlikovati med različnimi vrstami plačil iz odstavka 1 ob času, ko se izvedejo.

3. Namen predfinanciranja je, da se upravičencem zagotovijo likvidna sredstva. Lahko se razdeli na več plačil.

4. Vmesno plačilo, ki se lahko izplača večkrat, je namenjeno za povrnitev izdatkov, ki jih je imel upravičenec med izvajanjem ukrepa, na podlagi poročila o izdatkih. Z vmesnimi plačili se lahko v celoti ali deloma obračuna predfinanciranje, kar pa ne vpliva na določbe temeljnega akta ali pogodbe.

5. Zapiranje izdatkov ima obliko plačila razlike, ki je ni mogoče izplačati večkrat in s katero se obračunajo vsa predhodna plačila, ali obliko naloga za izterjavo.

Člen 64

Plačilo izdatkov izvede računovodja v mejah razpoložljivih sredstev.

Člen 65

Plačila se izvedejo preko bančnih računov iz člena 28. Komisija določi natančna pravila za odprtje, upravljanje in uporabo takih računov.

Navedena pravila zahtevajo zlasti skupne podpise dveh ustrezno pooblaščenih uradnikov na potrdilih o nakazilu in vseh bančnih plačilih.

Člen 66

1. V primerih, ko vodja delegacije opravlja naloge odredbodajalca na podlagi prenosa v skladu s členom 21(2), lahko ustrezna plačila izvede računovodja na podlagi prenosa, če je primerno na kraju samem.

Računovodja lahko izvede plačila v lokalni valuti iz računa plačilnega posrednika v državi AKP ali ČDO in plačila v tuji valuti iz računov enega ali več plačilnih posrednikov v Skupnosti.

2. Za plačila, ki jih opravi računovodja na podlagi prenosa, pristojni odredbodajalec zagotovi, da se opravijo pregledi pred ali po izvedbi plačil ter ob vnosu v obračune.

Oddelek 8

Roki za postopke v zvezi z izdatki

Člen 67

Potrditev, odobrite in plačilo izdatkov mora biti opravljeno v roku največ 90 dni od datuma zapadlosti plačila. Nacionalni odredbodajalec odobri izdatek in o tem obvesti vodjo delegacije najkasneje 45 dni pred iztekom navedenega roka.

Terjatve za zamude pri plačilih, za katere je odgovorna Komisija v skladu s členom 37 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES, krije Komisija iz računa ali računov, predvidenih v členu 6(2) te uredbe.

POGLAVJE 7

RAČUNALNIŠKI SISTEMI

Člen 68

1. Če se postopki v zvezi s prihodki in odhodki upravljajo s pomočjo računalniških sistemov, se lahko listine podpisujejo z računalniško podprtim ali elektronskim postopkom.

2. Kadar se v procesu finančnega izvajanja uporabljajo računalniški sistemi in podsistemi, je potreben popoln opis stanja vsakega sistema ali podsistema.

Vsak opis opredeli vsebino vseh podatkovnih polj in opisuje, kako sistem obravnava vsako posamezno operacijo. Opis podrobno prikazuje, kako sistem zagotavlja obstoj popolne revizijske sledi za vsako operacijo.

3. Podatki v računalniških sistemih in podsistemih se redno shranjujejo na varnostne kopije in hranijo na varnem mestu.

POGLAVJE 8

NOTRANJI REVIZOR

Člen 69

Notranji revizor ERS je notranji revizor Komisije. Notranji revizor opravlja naloge v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Za preverjanje pravilnega delovanja sistemov in postopkov za uporabo sredstev ERS, ki jih upravlja Komisija na podlagi člena 1 je odgovoren Komisiji. Notranji revizor ne sme biti odredbodajalec niti računovodja.

Člen 70

1. Notranji revizor svetuje Komisiji, kako naj ravna s tveganji, z izdajo neodvisnih mnenj o kakovosti sistemov upravljanja in nadzora ter z izdajo priporočil za izboljšanje pogojev za izvajanje dejavnosti in za spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja. Od njega se lahko zahteva, naj organom oblasti v državah AKP ali ČDO svetuje o istih zadevah.

Odgovoren je zlasti za:

(a) preverjanje primernosti in učinkovitosti notranjega sistema upravljanja in delovanja oddelkov pri izvajanju politik, programov in dejanj glede na tveganja, ki so z njimi povezana;

(b) preverjanje primernosti in kakovosti sistemov notranjega nadzora, ki se uporabljajo za vsako dejavnost za uporabo sredstev ERS.

2. Notranji revizor ima poln in neomejen dostop do vseh podatkov, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog, po potrebi na kraju samem, vključno v državah članicah in tretjih državah.

3. Notranji revizor poroča Komisiji o svojih ugotovitvah in priporočilih. Komisija zagotovi sprejem ukrepov na priporočila iz revizij. Notranji revizor Komisiji predloži tudi letno notranje revizijsko poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih revizij, priporočila, ki jih je dal, in sprejete ukrepe na podlagi navedenih priporočil.

4. Komisija vsako leto pošlje organu, pristojnemu za potrditev, poročilo, ki povzema število in vrsto opravljenih notranjih revizij, danih priporočil in ukrepov, sprejetih na podlagi navedenih priporočil.

Člen 71

Posebna pravila, ki se uporabljajo za notranjega revizorja, so navedena v natančnih pravilih za izvajanje Splošne finančne uredbe, zlasti kar zadeva njegovo neodvisnost pri opravljanju nalog in okoliščine, v katerih se lahko šteje za odgovornega.

NASLOV IV

JAVNA NAROČILA

POGLAVJE 1

PODROČJE UPORABE

Člen 72

1. Javna naročila so naročila za denarne interese, ki jih pisno sklene naročnik v smislu člena 73, da bi proti plačilu cene v celoti ali deloma iz sredstev ERS pridobil dobavo premičnin ali nepremičnin, izvajanje del ali opravljanje storitev.

Take pogodbe obsegajo:

(a) dobavne pogodbe;

(b) pogodbe o izvajanju del;

(c) pogodbe o opravljanju storitev.

2. Ta naslov ne obravnava subvencij.

Člen 73

1. Za namen tega člena so naročniki naslednji:

(a) upravičene države AKP ali države ali organi, ki jih pravilno pooblastijo, ali njihovi zastopniki;

(b) Komisija, v primeru pogodb, ki jih razpiše na lastno odgovornost

(c) Komisija v imenu in za račun ene ali več upravičenih držav AKP;

(d) nacionalni ali mednarodni javni organ ali fizična ali pravna oseba, ki podpiše sporazum o financiranju ali sporazum o subvenciji z eno ali več državami AKP ali s Komisijo za izvajanje programa ali projekta.

2. Postopki javnega naročanja so določeni v sporazumih o financiranju iz člena 51(3).

POGLAVJE 2

POSTOPKI IN NAČELA ZA DODELITEV POGODB

Člen 74

1. Postopki za dodelitev pogodbe za dejavnosti, ki jih financira ERS za pomoč državam AKP so tisti, ki so navedeni v členu 28 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES.

Postopki za dodelitev pogodbe za dejavnosti, ki jih financira ERS za pomoč ČDO so opredeljeni v ukrepih za izvajanje Sklepa o čezmorski pridružitvi.

2. Če Komisija deluje kot naročnik za izvajanje humanitarne pomoči ali pomoči v izrednih razmerah v okviru Sporazuma AKP-ES ali Sklepa o čezmorski pridružitvi, mora izpolnjevati ustrezna pravila Skupnosti o javnih naročilih.

POGLAVJE 3

SODELOVANJE V POGODBAH

Člen 75

1. Sodelovanje v postopkih javnega razpisa za pogodbe, ki jih financira ERS, je odprto po enakih pogojih v skladu s pogoji iz člena 20 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES.

2. Državljani držav, ki niso države AKP in države članice, vključno z ČDO, lahko sodelujejo v postopkih javnega razpisa v skladu s pogoji iz člena 22 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES.

Člen 76

V mejah pooblastil, ki jih Komisiji daje Sporazum AKP-ES in v skladu s pogoji iz člena 21 v prilogi IV, Komisija zagotovi čim širšo udeležbo pod enakimi pogoji v postopkih javnega razpisa za pogodbe, ki jih financira ERS, in zagotovi skladnost z načeli preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave in nediskriminacije.

Člen 77

V mejah pooblastil, ki jih Komisiji daje Sporazum AKP-ES, Komisija ukrepa, da po analogiji z ustreznimi pravili splošne finančne uredbe zagotovi centralno podatkovno zbirko kandidatov in ponudnikov, ki so v skladu s pravili iz člena 28 Priloge IV Sporazuma AKP-ES v stanju, ki jih izključuje iz sodelovanja v postopkih za dodelitev pogodb za dejavnosti, ki jih financira ERS.

POGLAVJE 4

OBJAVA

Člen 78

V mejah pooblastil, ki jih Komisiji daje Sporazum AKP-ES in v skladu s pogoji iz členov 21 in 34 Priloge IV, Komisija sprejme potrebne ukrepe, da mednarodne postopke javnega razpisa objavi v Uradnem listu Evropske unije in na internetu.

Člen 79

1. V mejah pooblastil, ki jih Komisiji daje sporazum AKP-ES, Komisija sprejme vse primerne ukrepe, da zagotovi učinkovito objavo podatkov za zadevne gospodarske subjekte, zlasti z rednim objavljanjem programov in projektov, ki se bodo financirali s sredstvi ERS.

2. Komisija zagotovi, da so v najbolj primernih sredstvih javnega obveščanja objavljeni naslednji podatki z navedbo zadeve, vsebine in vrednosti predlaganih pogodb:

(a) seznam, ki opredeljuje projekt;

(b) povzetek predlogov za financiranje, ki jih je sprejela Komisija po posvetu z Odborom ERS.

3. V mejah pristojnosti, ki jih Komisiji daje Sporazum AKP-ES, Komisija zagotovi, da se rezultati postopkov javnega razpisa objavijo čimprej.

NASLOV V

UPORABA LASTNE DELOVNE SILE

Člen 80

1. Ta naslov ureja uporabo lastne delovne sile iz člena 24 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES. Smiselno se uporablja za finančno sodelovanje s ČDO.

2. V primeru uporabe lastne delovne sile se projekti in programi izvajajo neposredno preko javnih služb zadevne države ali držav AKP.

Skupnost prispeva v stroške zadevne službe tako, da zagotovi opremo in/ali materiale, ki jih zadevna služba nima, in/ali sredstva za pridobitev morebitnega dodatnega osebja, ki ga potrebuje, kakor so strokovnjaki iz zadevnih držav AKP ali iz drugih držav AKP. Sodelovanje Skupnosti pokriva samo stroške, nastale z dodatnimi ukrepi in začasne izdatke, povezane z izvajanjem, ki so strogo omejeni na zahteve zadevnega projekta.

Finančno upravljanje projekta, ki se izvaja z lastno delovno silo v skladu s prvim in drugim pododstavkom, se opravlja z blagajno predplačil, ki jo upravljata vodja blagajne predplačil in računovodja, ki ga imenuje nacionalni odredbodajalec po predhodni odobritvi vodje delegacije.

3. V primeru uporabe zunanje delovne sile, naročniki v smislu člena 73(1)(a) zaupajo naloge v zvezi z izvajanjem projektov ali programov javnim, polzasebnim ali zasebnim organom, ki so pravno ločeni od zadevne države ali držav AKP. V takih primerih zadevni organ prevzame odgovornost za upravljanje in izvajanje programa ali projekta namesto nacionalnega odredbodajalca. Tako prenesene naloge lahko vključujejo pooblastilo za sklepanje pogodbe in upravljanje pogodb ter nadzor del v imenu in za račun zadevne države ali držav AKP.

4. Uporaba lastne delovne sile se izvaja na podlagi programa ukrepov, ki jih je treba izvesti in ocene njihovih stroškov, v nadaljnjem besedilu "ocena programa". Ocena programa je listina, ki določa potrebne človeške in materialne vire, proračun in natančno tehnično in administrativno izvedbeno ureditev za izvajanje projekta v določenem obdobju z lastno delovno silo in po možnosti s pomočjo javnih naročil in dodelitve posebnih subvencij. Vsako oceno progama v primeru uporabe lastne deloven sile pripravita vodja blagajne predplačil in računovodja iz odstavka 2, v primeru uporabe zunanje delovne sile pa tretja organizacija iz odstavka 3, nato jo pred začetkom dejavnosti, ki jih predvideva, odobrita nacionalni odredbodajalec in vodja delegacije.

5. V okviru izvajanja ocen programa iz odstavka 4 postopki javnih naročil in dodelitve subvencij ustrezajo tistim iz naslova IV oziroma VI. Zlasti mora predloge za dodelitev pogodb odobriti vodja delegacije v skladu s členom 36 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES. Enako se uporablja za predloge za dodelitev subvencij.

6. Sporazumi o financiranju iz člena 51(3) morajo predvidevati izvajanje projektov ali programov z uporabo lastne delovne sile.

Člen 81

V primeru uporabe zunanje delovne sile, naročnik iz člena 73(1)(a) sklene pogodbo za opravljanje storitev s tretjo organizacijo. Komisija zagotovi, da pogodba navaja:

(a) primerne določbe za nadzor uporabe sredstev ERS s strani glavnega odredbodajalca, vodje delegacije, OLAF, nacionalnega odredbodajalca, računskega sodišča in nacionalnih revizijskih organov v zadevni državi ali državah AKP;

(b) jasno opredelitev in natančno razmejitev pooblastil, prenesenih na zadevne organizacije ter pooblastil, ki jih ohrani nacionalni odredbodajalec;

(c) postopke, ki jim je treba slediti pri izvajanju tako prenesenih pooblastil, kakor so izbira dejavnosti, ki se bodo financirale, dodelitev pogodb ali nadzor del;

(d) možnost naknadnega pregleda in finančnih kazni, če dodelitev sredstev ali pogodb, ki jih dodeli tretja organizacija, ne ustreza postopkom, določenim v točki (c);

(e) učinkovito ločevanje nalog odredbodajalca in računovodje;

(f) obstoj učinkovitega sistema za notranji nadzor upravnih dejavnosti;

(g) obstoj računovodskega sistem za upravne dejavnosti in ločenih postopkov za predložitev obračunov, ki omogočajo preverjanje pravilne uporabe sredstev ERS.

NASLOV VI

SUBVENCIJE

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 82

1. V okviru centraliziranega upravljanja so subvencije neposredni finančni prispevki, ki jih dodeli Komisija z donacijo iz sredstev ERS za financiranje:

(a) ukrepov za pomoč pri doseganju ciljev Sporazuma AKP-ES ali Sklepa o čezmorski pridružitvi, ali programa ali projekta, sprejetega v skladu z navedenim sporazumom ali sklepom;

(b) ali delovanja organa, ki si prizadeva doseči takšen cilj.

Krije jih pogodba v pisni obliki.

2. Naslednje ne predstavlja subvencij za namene iz tega Naslova:

(a) sporazumi o financiranju iz člena 51(3)(a);

(b) javna naročila iz naslova IV ali uporaba lastne delovne sile iz naslova V;

(c) posojila, jamstva, prispevki, pogodbe, subvencije obrestnih mer ali druge finančne dejavnosti, ki jih upravlja EIB;

(d) neposredna ali posredna proračunska pomoč, ali pomoč za oprostitev dolga ali financiranje izvoznih zaslužkov v primeru kratkoročnih nihanj;

(e) plačila, izvršena organom, katerim pooblastila prenese Komisija, kakor je predvideno v členih 14 in 15 ali v okviru skupnega upravljanja iz člena 16.

POGLAVJE 2

NAČELA ZA DODELJEVANJE

Člen 83

1. Za dodeljevanje subvencij se uporabljajo načela preglednosti in enake obravnave. Subvencije se ne smejo seštevati; ne smejo se dodeljevati za nazaj; in ne smejo vključevati sofinanciranja.

2. Subvencija ne sme imeti namena ali učinka ustvarjanja dobička za upravičenca.

Člen 84

1. Če v okviru centraliziranega upravljanja ukrep predvideva financiranje v obliki subvencije, operativni načrt za navedeni ukrep vsebuje program, razen v primeru pomoči za obvladovanje izrednih razmer ali humanitarne pomoči.

Navedeni program se izvaja preko objave razpisa za zbiranje predlogov, razen v pravilno utemeljenih nujnih primerih ali kadar narava upravičenca ne pušča druge možnosti za določen ukrep.

2. Dodeljene subvencije se letno objavijo s primernim upoštevanjem zahtev zaupnosti in varnosti.

Člen 85

1. En ukrep lahko povzroči dodelitev samo ene subvencije iz sredstev ERS kateremu koli upravičencu.

2. Upravičenec lahko na finančno leto prejme le eno subvencijo za poslovanje iz sredstev ERS..

Člen 86

1. Subvencija se lahko dodeli za ukrep, ki se je že začel izvajati le, če lahko prosilec dokaže potrebo po začetku izvajanja ukrepa pred podpisom sporazuma.

V takih primerih izdatki, upravičeni za financiranje, ne smejo nastati pred datumom oddaje vloge za subvencijo, razen v pravilno utemeljenih izjemnih primerih ali v primeru izdatkov, potrebnih za pravilno obvladovanje izrednih razmer ali v primeru humanitarne pomoči, kot je predvideno v Sporazumu AKP-ES ali v Sklepu o čezmorski pridružitvi.

Subvencije se ne smejo dodeliti za nazaj za že zaključene ukrepe.

2. Sporazum o subvenciji za poslovanje se ne sme podpisati več kakor štiri mesece po začetku proračunskega leta upravičenca. Upravičeni izdatki za financiranje ne smejo nastati pred datumom oddaje vloge za subvencijo ali pred začetkom proračunskega leta upravičenca.

Člen 87

Ukrep se lahko financira v celoti iz sredstev ERS le, če se to izkaže kot nujno za njegovo izpolnitev.

POGLAVJE 3

POSTOPEK DODELJEVANJA

Člen 88

1. Vloge za subvencije so upravičene, če sodijo v okvir Sporazuma AKP-ES ali Sklepa o čezmorski pridružitvi, ali programa ali projekta, sprejetega v skladu z navedenim sporazumom ali sklepom, in jih v pisni obliki vložijo pravne osebe. Izjemoma lahko glede na naravo ukrepa ali cilja, ki si ga zastavi prosilec, subvencijo prejmejo fizične osebe v skladu s pogoji iz Sporazuma ali Sklepa.

2. Subvencije se ne dodelijo prosilcem, katerih stanje je v času postopka za dodelitev subvencij tako, da se uvrstijo kot neupravičeni na podlagi pravil Skupnosti, ki se uporabljajo za javna naročila.

Prosilci morajo potrditi, da niso v stanju, kakršno je navedeno v prvem pododstavku.

3. Glavni odredbodajalec lahko za prosilce, ki so izključeni na podlagi odstavka 2, odredi učinkovito, sorazmerno in odvračilno administrativno in finančno kazen.

Člen 89

1. Merila za izbor so takšna, da omogočajo oceno sposobnosti vlagatelja za izvedbo predlaganega ukrepa ali delovnega programa.

2. Merila za dodelitev so takšna, da omogočajo presojo kakovosti predloženih predlogov glede na zastavljene cilje in prednostne naloge.

Člen 90

1. Predloge ocenjuje v ta namen sestavljen odbor za ocenjevanje na podlagi vnaprej objavljenih meril za izbor in dodelitev, z namenom, da ugotovi, kateri predlogi se lahko financirajo.

2. Na podlagi ocenjevanja, predvidenega v odstavku 1, pristojni odredbodajalec sestavi seznam upravičencev in odobrenih zneskov.

3. Pristojni odredbodajalec pisno obvesti prosilce o sprejetih odločitvah za njihove vloge. Če se zaprošena subvencija ne dodeli, navede razloge za zavrnitev vloge, zlasti glede na pred tem objavljena merila za izbor in dodelitev. Vlagatelji se obvestijo v petnajstih dneh od datuma, ko je bil sklep o dodelitvi poslan upravičencem.

POGLAVJE 4

PLAČILO

Člen 91

Ritem plačil določajo finančna tveganja, trajanje in napredovanje ukrepa ali stroški, ki jih ima upravičenec.

Člen 92

Pristojni odredbodajalec lahko zahteva, da upravičenec predloži garancijo vnaprej, da zmanjša finančna tveganja v zvezi s plačilom predfinanciranja.

Ob upoštevanju težavnosti dostopa do lokalnih bančnih storitev, se ta garancija za nedržavne akterje zahteva za predfinanciranje, ki presega en milijon evrov ali predstavlja več kot 90 % skupnega zneska subvencije. Pristojni odredbodajalec lahko tudi ne zahteva izpolnitve te obveznosti od upravičencev, ki so sklenili okvirni sporazum o partnerstvu.

Člen 93

1. Znesek subvencije ne postane dokončen, dokler Komisija ne sprejme končnega poročila in obračunov, ne glede na kasnejša preverjanja s strani Komisije.

2. Če upravičenec ne bi izpolnil svojih pravnih ali pogodbenih obveznosti, bi se subvencija začasno prekinila in zmanjšala ali prenehala, potem ko bi upravičenec dobil možnost, da predloži svoje pripombe.

POGLAVJE 5

IZVAJANJE

Člen 94

1. Če izvajanje ukrepa zahteva, da upravičenec dodeli pogodbo za javna naročila, sporazumi o subvencijah iz člena 82(1) predvidevajo postopke, ki ustrezajo pravilom Skupnosti o javnih naročilih, ki se uporabljajo za sodelovanje z državami nečlanicami.

2. Vsak sporazum o subvenciji izrecno določa za Komisijo, OLAF in računsko sodišče, naj izvajajo nadzor dokumentov in na kraju samem, za vse izvajalce in podizvajalce, ki so prejeli finančno pomoč iz sredstev ERS.

Člen 95

V okviru decentraliziranega upravljanja iz člena 13 si Komisija prizadeva spodbujati upravljanje upravičenih držav AKP in ČDO, katerega cilj je izvajanje določb, ki so enakovredne tistim iz tega naslova.

NASLOV VII

OBRAČUNI

POGLAVJE 1

PREDLOŽITEV OBRAČUNA

Člen 96

1. Komisija najkasneje do 31. julija vsako leto sestavi obračun ERS, ki opisuje finančno stanje Sklada na dan 31. decembra preteklega leta. Obračun ERS vsebuje:

(a) izkaze stanja iz člena 100;

(b) poročila o finančnem izvajanju iz člena 101;

(c) izkaze stanja in podatke, ki jih pošlje EIB v skladu s členom 125(2).

2. Obračunu ERS je priloženo poročilo o finančnem upravljanju v preteklem letu, ki vsebuje natančen opis:

(a) doseganja ciljev v proračunskem letu v skladu z načelom dobrega finančnega upravljanja;

(b) finančnega položaja in dogodkov, ki so bistveno vplivali na dejavnosti, opravljene v proračunskem letu.

Člen 97

Obračun mora izpolnjevati pravila in biti natančen ter izčrpen, ter predložiti resničen in pošten pregled:

(a) sredstev in obveznosti, bremenitev in dohodka, pravic in obveznosti, ki niso prikazane v sredstvih ali obveznosti ter denarnih tokov v izkazu stanja;

(b) dejavnosti v zvezi s prihodki in odhodki iz sredstev ERS v poročilih o finančnem izvajanju.

Člen 98

Izkazi stanja iz člena 100 se sestavijo v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, in sicer:

(a) načelo delujočega podjetja;

(b) previdnosti;

(c) dosledne uporabe računovodskih metod;

(d) primerljivosti informacij;

(e) pomembnosti;

(f) načelo, da neto izravnava ni dovoljenja;

(g) načelo vsebine nad obliko;

(h) načelo računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka.

Člen 99

1. V skladu z načelom računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka izkazi stanja iz člena 100 prikazujejo bremenitve in dohodek iz proračunskega leta, ne glede na datum plačila ali izterjave.

2. Vrednost sredstev in obveznosti se določi v skladu s pravili vrednotenja iz člena 111.

Člen 100

1. Računovodja pripravi izkaz stanja v milijonih evrov. Izkaz stanja zajema:

(a) bilanco stanja, ki predstavlja sredstva in obveznosti ter finančno stanje in poslovni izid ERS na dan 31. decembra preteklega leta; pripravi se v skladu s strukturo, določeno v direktivah Evropskega parlamenta in Sveta o letnih zaključnih računih posameznih vrst gospodarskih družb, vendar ob upoštevanju posebne narave dejavnosti ERS;

(b) izkaz finančnega izida, ki prikazuje izterjane in izplačane zneske med letom, končno stanje zakladnice in poročilo o virih in porabi sredstev za preteklo proračunsko leto;

(c) seznam postavk, plačljivih v ERS, ki prikazuje:

(i) zneske, ki jih je še treba izterjati na začetku proračunskega leta;

(ii) pravice, nastale v teku proračunskega leta;

(iii) zneske, izterjane v teku proračunskega leta;

(iv) razveljavitev ugotovljenih pravic;

(v) zneske, ki jih je še treba izterjati na koncu proračunskega leta.

2. Priloga k izkazom stanja dopolnjuje in pojasnjuje informacije v izkazih iz odstavka 1 in vsebuje opombe, ki navajajo, katera računovodska načela so bila uporabljena pri pripravi in oblikovanju obračunov.

Člen 101

1. Računovodja pripravi poročila o finančnem izvajanju v milijonih evrov. Poročila zajemajo izkaz finančnega izida, ki prikazuje finančno poslovanje za celo leto glede na prihodke in odhodke. Priloga k izkazu finančnega izida dopolnjuje in pojasnjuje v njem navedene informacije.

2. Poročila o finančnem izvajanju zajemajo naslednje preglednice, izpolnjene v milijonih evrov, ki jih pripravi glavni odredbodajalec skupaj z računovodjo:

(a) preglednica, ki opisuje spremembe v preteklem finančnem letu v odobrenih proračunskih sredstvih, navedenih v prilogi;

(b) preglednica, ki prikazuje skupno vrednost po razdeljenih obveznostih, dodeljenih sredstvih in opravljenih plačilih v proračunskem letu ter skupne vrednosti od odprtja ERS;

(c) preglednica, ki po odobrenih proračunskih sredstvih, državi, ozemlju, regiji ali podregiji prikazuje skupni znesek obveznosti, dodeljena sredstva in opravljena plačila v proračunskem letu ter skupne vrednosti od odprtja ERS.

Člen 102

Komisija pošlje začasne obračune računskemu sodišču najkasneje do 31. marca naslednjega proračunskega leta. Do 30. aprila pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in računskemu sodišču poročilo iz člena 96 o finančnem poslovodenju med letom.

Člen 103

1. Računsko sodišče najkasneje do 15. junija poda svoje pripombe na začasne račune glede dela sredstev ERS, za katerega finančno upravljanje iz člena 1(2) je odgovorna Komisija, tako da lahko Komisija vnese popravke, ki se štejejo kot potrebni za sestavo končnih obračunov.

2. Komisija potrdi končne obračune in jih pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in računskemu sodišču najkasneje do 31. julija naslednjega proračunskega leta.

3. Končni obračuni se objavijo 31. oktobra naslednjega finančnega leta v Uradnem listu Evropske unije, skupaj z izjavo računskega sodišča o zanesljivosti za tisti del sredstev ERS, za katerega finančno upravljanje iz člena 1(2) je odgovorna Komisija.

POGLAVJE 2

PODATKI O UPORABI SREDSTEV ERS

Člen 104

1. Komisija in EIB, vsaka v mejah svojih pristojnosti, spremljata, kako države AKP, ČDO ali druge upravičenke uporabljajo pomoč ERS, ter izvajanje projektov, ki jih financira ERS, s posebnim poudarkom na ciljih iz člena 55 in 56 Sporazuma AKP-ES in ustreznih določbah Sklepa o čezmorski pridružitvi.

2. EIB redno obvešča Komisijo o izvajanju projektov, ki se financirajo iz sredstev ERS, ki jih upravlja, v skladu s postopki iz operativnih smernic Sklada za spodbujanje naložb.

3. Komisija in EIB zagotovita Odboru ERS informacije o operativni uporabi sredstev ERS preko nacionalnih in regionalnih dodelitev iz priloge. Te informacije zajemajo tudi projekte in programe, ki se financirajo iz Sklada za spodbujanje naložb. Komisija pošlje navedene podatke računskemu sodišču v skladu s členom 32(4) Notranjega sporazuma.

POGLAVJE 3

RAČUNOVODSTVO

Člen 105

1. Računovodski sistem je sistem, s katerim se uredijo finančni podatki tako, da je mogoče številke vnašati, arhivirati in evidentirati.

2. Obračuni so sestavljeni iz sintetičnega konta in finančnega računa. Navedeni obračuni se vodijo v evrih na podlagi proračunskega leta.

3. Številke v sintetičnem kontu in v finančnem računu se sprejmejo ob zaključku proračunskega leta, tako da se lahko sestavi obračun iz poglavja 1.

4. Ne glede na odstavka 2 in 3 lahko glavni odredbodajalec vodi analitični obračun.

Člen 106

Računovodja je odgovoren za spremljanje in vnašanje plačil držav članic in drugih prihodkov v obračun.

Člen 107

Na sintetičnem kontu se v kronološkem vrstnem redu z uporabo metode dvojnega knjigovodstva evidentirajo vsi dogodki in dejavnosti, ki vplivajo na ekonomsko in finančno stanje ter sredstva in obveznosti ERS, in ki sestavljajo bilanco stanja.

Člen 108

1. Gibanje na računih in bilancah stanja se vnaša v računovodske knjige.

2. Vse vknjižbe, vključno s popravki obračunov, temeljijo na dokazilih, na katera se nanašajo.

3. Računovodski sistem omogoča sledenje vseh vknjižb.

Člen 109

Računovodja po izteku proračunskega leta in do datuma predložitve obračuna sprejme vse spremembe, ki ne vsebujejo izdatkov ali prihodkov za navedeno leto in so potrebne za pravilno in pošteno pripravo obračuna, ki je skladen s pravili.

Člen 110

1. Finančni računi omogočajo natančno spremljanje finančne uporabe sredstev ERS.

Prikazujejo:

(a) vsa sredstva;

(b) vse obveznosti;

(c) vsa dodeljena sredstva;

(d) vsa plačila ter ugotovljeni dolg in izterjave za proračunsko leto v celoti in brez kakršnega koli medsebojnega prilagajanja.

2. Če so obveznosti, plačila in dolgovi izraženi v nacionalnih valutah, mora računovodski sistem po potrebi omogočati evidentiranje v nacionalnih valutah in v evrih.

3. Obveznosti iz člena 51 se evidentirajo v evrih za vrednost sklepov o financiranju, ki jih sprejme Komisija.

Dodeljena sredstva iz člena 54(3) se evidentirajo v evrih po protivrednosti vrednosti pogodb, subvencij in ocen programov, ki jih sklenejo upravičena država AKP ali ČDO ali Komisija za izvajanje projekta. Navedena vrednost če je primerno vključuje:

(a) določbo za plačilo vračljivih izdatkov ob predložitvi dokazil;

(b) določbo za spremembo cen in nepredvidenih stroškov, kot je opredeljeno v pogodbah, ki jih financira ERS;

(c) finančno določbo za tečajna nihanja.

4. Menjalna razmerja, ki se uporabljajo za končni obračun plačil iz projektov ali programov iz Dela 4 Sporazuma AKP-ES in Priloge IV k sporazumu ali v Sklepu o čezmorski pridružitvi so stopnje, ki se uporabljajo na dan, ko so bili obračuni Komisije iz člena 28 te uredbe knjiženi.

5. Vse računovodske evidence, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti, se hranijo pet let od datuma sklepa o potrditvi finančne uporabe sredstev ERS iz člena 119, za finančna leta, v katerih je bila obveznost za računovodske namene zaprta.

Člen 111

1. Računovodja sprejme veljavna računovodska pravila in metode. Računovodja pripravi in po posvetu z glavnim odredbodajalcem sprejme kontni načrt, ki se bo uporabljal v dejavnostih ERS. Pri tem upošteva mednarodno sprejete računovodske standarde za javni sektor, lahko pa se od njih oddalji, če to upravičuje posebna narava dejavnosti ERS.

2. Vknjižbe v obračun se opravijo na podlagi kontnega načrta z uporabo nomenklature, ki jasno ločuje med sintetičnim kontom in finančnim računom. Kontni načrt se pošlje računskemu sodišču.

NASLOV VIII

ZUNANJA REVIZIJA IN POTRDITEV

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 112

Dejavnosti, financirane iz tistih sredstev ERS, ki jih upravlja EIB v skladu s členom 1(3), so predmet postopkov revizije in potrditve, ki jih določa statut EIB za vse njene dejavnosti. Natančna pravila za revizijo, ki jo opravlja računsko sodišče, so navedena v tristranskem sporazumu. So rezultat skupnega dogovora med EIB, Komisijo in računskim sodiščem v sporazumu, ki trenutno velja, ali morda v novem sporazumu ali drugem sporazumu, ki bi ga nadomestil.

Glede dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev ERS, ki jih upravlja Komisija v skladu s členom 1(5), računsko sodišče uporablja svoja pooblastila v skladu s tem naslovom.

POGLAVJE 2

ZUNANJA REVIZIJA

Člen 113

Komisija čimprej obvesti računsko sodišče o vseh sklepih in pravilih, ki jih sprejme na podlagi te uredbe.

Člen 114

Med opravljanjem svoje naloge računsko sodišče obvesti Komisijo in organe, za katere se uporablja ta uredba, o imenih članov svojega osebja, ki so pooblaščeni, da pri njih opravljajo revizije, ter o nalogah, ki so jim zaupane.

Člen 115

1. Glede sodelovanja z državami AKP računsko sodišče pri preučevanju, ali je bil ves prihodek prejet in so vsi izdatki nastali na zakonit in pravilen način, upošteva določbe Sporazuma AKP-ES, te uredbe in vseh drugih aktov, sprejetih na podlagi navedenih instrumentov.

Glede sodelovanja z ČDO računsko sodišče pri preučevanju, ali je bil ves prihodek prejet in so vsi izdatki nastali na zakonit in pravilen način, upošteva določbe Pogodbe ES, Sklepa o čezmorski pridružitvi, te uredbe in vseh drugih aktov, ki se uporabljajo.

2. Pri opravljanju svoje naloge ima računsko sodišče pravico, da na način, predviden v odstavku 6, pregleda vso dokumentacijo in informacije o finančnem poslovodenju oddelkov ali organov v zvezi z dejavnostmi, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev ERS. Pooblaščeno je, da opravi poizvedbe vsakega uradnika, pristojnega za prihodke ali odhodke, in da uporabi katerikoli revizijski postopek, primeren za navedene oddelke ali organe.

Da bi pridobilo vse informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svoje naloge, je lahko računsko sodišče na zahtevo prisotno pri vseh revizijskih postopkih, ki se opravljajo v okviru finančnega izvajanja Komisije ali v imenu Komisije.

3. Računsko sodišče zagotovi, da se vsi vrednostni papirji in vložena denarna sredstva ali denar v blagajni preverjajo s knjigovodskimi listinami, ki jih podpišejo vlagatelji ali z uradnimi potrdili o denarnih sredstvih in vrednostnih papirjih v lasti. Sodišče lahko take preglede opravlja samo.

4. Na zahtevo računskega sodišča Komisija odobri finančnim institucijam, ki imajo vloge ERS, da omogočijo računskemu sodišču, da zagotovi, da zunanji podatki ustrezajo obračunu.

5. Komisija zagotovi računskemu sodišču vsa sredstva in vse podatke, ki bi jih potrebovalo za opravljanje svojih nalog. Računskemu sodišču da na razpolago vse listine o dodelitvi in izvajanju pogodb in vse obračune gotovine ali materiala, vse računovodske evidence ali dokazila in vse sorodne upravne listine, vse listine, ki zadevajo prihodke in odhodke, vse zaloge, vse organizacijske sheme, za katere računsko sodišče meni, da so potrebne za revizijo poročila o finančnem izidu na podlagi listin ali na kraju samem, in za enake namene vse listine in podatke, ustvarjene ali shranjene na magnetnih nosilcih.

Uradniki, katerih delo preverja računsko sodišče:

(a) razkrijejo svoje podatke o denarnih sredstvih, drugi gotovini, vrednostnih papirjih in vsakovrstnih materialih ter dokazila za njihovo upravljanje s sredstvi, ki so jim zaupana ter knjige, registre in druge listine, ki so z njimi povezane;

(b) predložijo korespondenco in druge listine, potrebne za izvajanje revizije iz odstavka 1 v celoti.

Podatke iz točke (b) drugega pododstavka lahko zahteva samo računsko sodišče.

Računsko sodišče je pooblaščeno za revizijo listin v zvezi s prihodki ERS in odhodki, ki jih imajo pristojni oddelki Komisije.

6. Naloga ugotoviti, da je bil prihodek prejet in da je izdatek nastal na zakonit in pravilen način, in da je bilo finančno upravljanje dobro, se prenese na uporabo sredstev ERS pri organih izven Komisije, ki so jih prejeli in upravljali v obliki subvencij v skladu z Naslovom VI. Za vse financiranje iz sredstev ERS, dodeljeno upravičencem izven Komisije, se zahteva pisno soglasje upravičencev ali, če ga ne izdajo, izvajalcev ali podizvajalcev, za revizijo računskega sodišča glede uporabe dodeljenih finančnih sredstev.

7. Uporaba integriranega računalniškega sistema ne sme ovirati dostopa računskega sodišča do dokazil.

8. Nacionalni revizijski organi upravičenih držav se spodbujajo k sodelovanju pri delu računskega sodišča.

Člen 116

1. Po zaključku vsakega finančnega leta računsko sodišče sestavi letno poročilo v skladu z odstavki 2 do 6.

2. Računsko sodišče najkasneje do 15. junija pošlje Komisiji pripombe, ki bi po njegovem mnenju morale biti navedene v letnem poročilu. Navedene pripombe morajo ostati zaupne. Komisija najkasneje do 30. septembra naslovi svoj odgovor na računsko sodišče.

3. Letno poročilo vsebuje oceno dobrega finančnega upravljanja.

4. Računsko sodišče lahko priloži povzetek poročila ali katere koli splošne pripombe, za katere meni, da so primerne.

5. Računsko sodišče sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi, da se odgovori Komisije na pripombe objavijo tako po pripombah, na katere se nanašajo.

6. Računsko sodišče najkasneje do 31. oktobra pošlje svoje letno poročilo, skupaj z odgovori Komisije, organom, pristojnim za potrditev, in Komisiji ter zagotovi objavo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 117

1. Računsko sodišče obvesti Komisijo o pripombah, ki bi po njegovem mnenju morale biti navedene v posebnem poročilu. Navedene pripombe morajo ostati zaupne.

Komisija ima dva in pol meseca časa, da obvesti računsko sodišče o opombah, ki jih želi podati na zadevne pripombe.

Računsko sodišče sprejme dokončno različico zadevnega posebnega poročila v naslednjem mesecu.

2. Posebno poročilo iz odstavka 1 se skupaj z odgovori Komisije nemudoma pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu, ki odločita, če je primerno, skupaj s Komisijo, s katerimi ukrepi se je treba odzvati.

Če bi računsko sodišče sklenilo, da bo taka posebna poročila objavilo v Uradnem listu Evropske unije, jih morajo spremljati odgovori Komisije.

3. Računsko sodišče lahko na zahtevo ene od drugih institucij izdaja mnenja o zadevah v zvezi z ERS.

Člen 118

Hkrati z letnim poročilom iz člena 116 računsko sodišče pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu izjavo o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov.

POGLAVJE 3

POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA

Člen 119

1. Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, da Evropski parlament pred 30. aprilom leta N + 2 Komisiji razrešnico glede finančnega izvajanja sredstev ERS za leto N, ki jih upravlja v skladu s členom 1(2). Če tega datuma ni mogoče izpolniti, Evropski parlament ali Svet obvestita Komisija o razlogih za odlog. Če Evropski parlament odloži sklep o izdaji razrešnice, si Komisija prizadeva, da čimprej sprejme ukrepe, da olajša odpravljanje ovir za navedeni sklep.

2. Sklep o razrešnici zajema obračun iz člena 96, razen tistega dela, ki ga ureja EIB v skladu s členom 125(2). Sklep o razrešnici vsebuje oceno odgovornosti Komisije pri izvajanju finančnega upravljanja v preteklem obdobju.

3. Da bi podal razrešnico Evropski parlament potem, ko je to storil Svet, preuči obračun ERS iz člena 96. Preuči tudi letno poročilo, ki ga izdela računsko sodišče, skupaj z odgovori Komisije, morebitna posebna poročila računskega sodišča, ki so pomembna za zadevno finančno leto ter izjavo računskega sodišča o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov.

4. Komisija sprejme vse primerne ukrepe, da ukrepa na pripombe, ki spremljajo sklep Evropskega parlamenta o razrešnici ter opombe, ki spremljajo priporočilo za razrešnico, ki ga je sprejel Svet.

5. Na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta Komisija poroča o sprejetih ukrepih na podlagi navedenih pripomb in opomb in zlasti o navodilih, danih tistim njenim oddelkom, ki so pristojni za finančno uporabo sredstev ERS. Poročilo se pošlje tudi računskemu sodišču.

6. Sklep o razrešnici se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 120

Komisija Evropskemu parlamentu, na zahtevo slednjega, predloži vse zahtevane podatke za nadzor uporabe sredstev ERS, ki jih upravlja Komisija s skladu s členom 1(2) za zadevno leto. Dostop do zaupnih podatkov in ureditev za ravnanje z njimi sta skladna s temeljnimi človekovimi pravicami, varovanjem poslovne skrivnosti, določbami, ki urejajo sodne in disciplinske postopke ter interesi Skupnosti.

DEL 2

POSEBNE DOLOČBE O SREDSTVIH ERS, S KATERIMI UPRAVLJA EIB

Člen 121

Vsako leto pred 1. septembrom EIB pošlje Komisiji oceno obveznosti in plačil, ki so potrebne za sestavo obvestila iz člena 8(1), za dejavnosti Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencijami obrestnih mer v skladu s Notranjim sporazumom.

Vsako leto pred 1. majem EIB pošlje Komisiji posodobljene ocene obveznosti in plačil, potrebnih za sestavo obvestila iz člena 8(3).

Člen 122

1. Države članice plačajo EIB prispevke iz člena 39, ki jih je sprejel Svet, preko posebnega računa, odprtega v imenu vsake države članice.

2. Razen če Svet v zvezi z nadomestilom EIB v skladu s členom 8 Notranjega sporazuma ne sklene drugače, se prihodki, ki jih dobi banka preko stanja v dobro na posebnih računih iz odstavka 1 tega člena, evidentirajo na računu na ime Komisije in uporabijo za namene iz člena 9 Sporazuma.

3. Vse pravice, ki izhajajo iz dejavnosti, ki jih opravlja EIB s sredstvi ERS, in zlasti pravice upnika ali lastnika, se prenesejo na države članice.

4. EIB skrbi za vodenje zakladnice za zneske iz odstavka 1 v skladu z natančnimi pravili iz sporazuma o vodenju iz člena 128.

5. Sklad za spodbujanje naložb se upravlja v skladu s pogoji iz Sporazuma AKP-ES, Sklepa o čezmorski pridružitvi in Notranjega sporazuma.

Člen 123

EIB prejme za upravljanje dejavnosti Sklada za spodbujanje naložb povračilo vseh stroškov. Svet odloči o sredstvih in mehanizmih za nadomestilo banki v skladu s členom 8(2) Notranjega sporazuma. Ukrepi za izvajanje navedenega sklepa se vključijo v sporazum o upravljanju iz člena 128.

Člen 124

EIB redno obvešča Komisijo o dejavnostih, opravljenih v okviru Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencijami obrestnih mer, o uporabi vsakega zahtevka za prispevke, plačane EIB, in zlasti o skupnih zneskih četrtletnih obveznosti, pogodb in plačil, v skladu z natančnimi pravili iz sporazuma o upravljanju iz člena 128.

Člen 125

1. EIB vodi obračun Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencijami obrestnih mer, ki jih financira ERS, da zagotovi sled za celotni krog sredstev od prejema do izplačila in nato do prihodka, ki ga ustvarijo in poznejših povračil. EIB in Komisija sporazumno sestavita ustrezna računovodska pravila in metode ter o tem obvestita države članice.

2. EIB vsako leto pošlje Svetu in Komisiji poročilo o izvajanju dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev ERS, ki jih upravlja, vključno z izkazi stanja, sestavljenimi v skladu s pravili in metodami iz odstavka 1 ter podatki iz člena 101(2).

Osnutek navedenih listin se predloži najkasneje do 28. februarja, njihova končna različica pa najkasneje do 30. junija naslednjega proračunskega leta, tako da jih Komisija lahko uporabi pri pripravi obračuna iz člena 96 te uredbe v skladu s členom 32(1) Notranjega sporazuma. EIB predloži Komisiji najkasneje do 31. marca naslednjega proračunskega leta poročilo o finančnem upravljanju sredstev.

Člen 126

Pravila EIB se uporabljajo za pogodbe, ki se financirajo iz sredstev ERS, ki jih upravlja.

Člen 127

Če programe ali projekte sofinancirajo države članice ali njihovi izvedbeni organi in če so skladni s prednostnimi nalogami, določenimi v Državnih strategijah sodelovanja iz poglavja III Notranjega sporazuma in člena 20 Sklepa o čezmorski pridružitvi, lahko EIB zaupa pristojnost za upravljanje pomoči Skupnosti državam članicam ali njihovim izvedbenim organom.

Člen 128

Natančna pravila za izvajanje tega dela so predmet sporazuma o upravljanju med Komisijo, ki ukrepa v imenu Skupnosti, in EIB.

DEL 3

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

NASLOV I

PREHODNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

PRENOS NEPORABLJENIH SREDSTEV IZ PREJŠNJIH ERS

Člen 129

1. Določbe tega naslova urejajo prenos neporabljenih sredstev iz sredstev, zbranih na podlagi Notranjega sporazuma za 6. [9], 7. [10] in 8. [11] ERS (v nadaljnjem besedilu "prejšnji ERS"), v 9. ERS.

2. Neporabljena sredstva iz prejšnjih ERS se uporabijo za financiranje projektov, programov in drugih oblik ukrepov, ki prispevajo k doseganju ciljev Sporazuma AKP-ES in Sklepa očezmorski pridružitvi, v skladu z določbami navedenega sporazuma ali navedenega sklepa in s pogoji iz tega naslova.

V navedeni namen se neporabljeni sredstva iz prejšnjih ERS na datum začetka veljavnosti Finančnega protokola iz Priloge I k Sporazumu AKP-ES za države AKP ali na datum začetka veljavnosti Notranjega sporazuma za ČDO skupaj z zneski, ki se prerazporedijo pozneje iz projektov v teku na podlagi navedenih ERS, prenesejo v 9. ERS. Ta odstavek se uporablja brez poseganja v Sklep št. 2/2000 Sveta ministrov AKP-ES [12].

Člen 130

1. Katera koli sredstva, prenesena v 9. ERS, ki so bila prej dodeljena okvirnemu programu države AKP ali regije AKP pred začetkom veljavnosti finančnega protokola iz Priloge I k Sporazumu AKP-ES, ostanejo še naprej dodeljena navedeni državi ali regiji.

2. Sredstva, ki so bila dodeljena ČDO pred začetkom veljavnosti Sklepa o čezmorski pridružitvi, ostanejo še naprej dodeljena navedenim ČDO. Katera koli sredstva, prenesena na tak način v 9. ERS potem, ko so bila pred tem dodeljena okvirnemu programu ČDO ali regije, ostanejo še naprej dodeljena navedenemu ČDO ali regionalnemu sodelovanje v okviru izvajanja Sklepa o čezmorski pridružitvi.

3. Kosmati dobiček iz obresti na sredstva prejšnjih ERS se prenese v 9. ERS in dodeli za enake namene kakor prihodek iz člena 1(3) Notranjega sporazuma. Enako velja za razne prihodke iz prejšnjih ERS, vključno na primer z zapadlimi obrestmi, prejetimi, ker so države članice zamudile s plačili prispevkov v navedene ERS, in z obrestmi, ki so jih ustvarila sredstva ERS, s katerimi upravlja EIB, ki se plačajo Skupnosti.

Člen 131

1. Glede držav AKP se vsa sredstva, ki niso dodeljena državi ali regiji, ob upoštevanju prehodnih ukrepov, ki se uporabljajo do začetka veljavnosti Sporazuma AKP-ES, dodelijo v nerazdeljeni znesek 9. ERS v skladu s sklepom iz člena 132 te uredbe.

Prvi pododstavek se uporablja zlasti za:

(a) sredstva, ki ostanejo iz sredstev prejšnjih ERS, ki niso bila pred tem dodeljena določeni državi ali regiji AKP, vključno s sredstvi, ki so na razpolago za pomoč v nepričakovanih dogodkih, pomoč za begunce ali strukturno prilagajanje;

(b) sredstva, ki ostanejo od sredstev iz sistema uravnavanja prihodkov od izvoza držav AKP in ČDO ter posebnih sredstev za rudarske proizvode iz držav AKP in ČDO.

2. Glede ČDO se vsa sredstva, ki niso dodeljena okvirnemu programu na datum začetka veljavnosti Notranjega sporazuma, dodelijo med nerazdeljena sredstva ERS.

Prvi odstavek se uporablja zlasti za sredstva, ki ostanejo od celotnega zneska iz členov 118 in 142 Sklepa Sveta 91/482/ES [13], ki zadeva sistem uravnavanja prihodkov od izvoza držav AKP in ČDO ter posebna sredstva za rudarske proizvode iz držav AKP in ČDO. Sklepi o financiranju glede zneskov iz posebnih sredstev za rudarske proizvode iz držav AKP in ČDO se lahko sprejmejo do začetka veljavnosti Notranjega sporazuma, če je bil zahtevek za financiranje predložen pred iztekom veljavnosti Sklepa 91/482/ES.

Člen 132

Komisija sprejme natančne ureditve za izvajanje tega naslova glede dokončne obravnave neporabljenih sredstev v okviru 9. ERS ali zneskov, ki jih je treba prerazporediti ali prenesti v 9. ERS.

Navedene natančne ureditve se sprejmejo po posvetu EIB za sredstva, s katerimi upravlja in v skladu s pravili iz Sporazuma AKP-ES, Sklepa o čezmorski pridružitvi, Notranjega sporazuma in te uredbe.

POGLAVJE 2

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA IZVAJANJE PREJŠNJIH ERS IN PRENESENIH SREDSTEV

Člen 133

1. Neporabljena sredstva prejšnjih ERS, ki se prenesejo v 9. ERS se upravljajo v skladu s pogoji iz tega naslova in iz ustreznih določb Sporazuma AKP-ES, Sklepa o čezmorski pridružitvi ali Notranjega sporazuma.

2. Kar zadeva države AKP se obveznosti iz prejšnjih ERS, sprejete pred začetkom veljavnosti Sporazuma AKP-ES, še naprej uporabljajo v skladu s pravili, ki se uporabljajo za navedene ERS, razen glede dolžnosti finančnega nadzornika, predložitve obračunov in postopka za zbiranje prispevkov, za katere se uporabljajo določbe iz te uredbe. Od datuma začetka veljavnosti Sporazuma AKP-ES se sredstva, prenesena v 9. ERS uporabljajo v skladu s pogoji iz Sporazuma AKP-ES, Notranjega sporazuma in te uredbe.

Če pa se sredstva iz prejšnjih ERS prenesejo za nacionalne ali regionalne okvirne programe, kot je predvideni v členu 130:

(a) če znesek presega 10 milijonov EUR na državo ali regijo, se navedena sredstva upravljajo v skladu s pravili izvornega ERS glede upravičenosti za sodelovanje na razpisih in dodelitve pogodb;

(b) če tako prenesena sredstva znašajo do 10 milijonov evrov, se glede upravičenosti do razpisov uporabljajo pravila, predpisana za 9. ERS.

3. Kar zadeva ČDO se obveznosti iz prejšnjih ERS, sprejete pred začetkom veljavnosti Notranjega sporazuma in te uredbe še naprej uporabljajo v skladu s pravili, ki se uporabljajo za navedene ERS, razen glede dolžnosti finančnega nadzornika, predložitve obračunov in postopka za zbiranje prispevkov, za katere se uporabljajo določbe iz te uredbe. Sredstva iz prejšnjih ERS se še naprej uporabljajo v skladu z ustreznimi določbami Sklepa 91/482/ES, ki se še naprej uporablja za navedeni namen do začetka veljavnosti Notranjega sporazuma.

4. Sklepi v zvezi s prejšnjimi ERS, za katere EIB opravlja finančno izvajanje, se še naprej uporabljajo v skladu s pravili, ki se uporabljajo za navedene ERS, razen kar zadeva dolžnosti finančnega nadzornika in predložitev obračunov. Postopek za zbiranje prispevkov, ki se zahteva za izvajanje navedenih sklepov, je naveden v tej uredbi v primeru dejavnosti, ki jih upravlja Komisija.

Člen 134

Da se zagotovi, da se obveznosti, sprejete v okviru prejšnjih ERS, zaključijo v skladu z načelom dobrega finančnega upravljanja Komisija izvaja postopke, ki predvidevajo zlasti, da se po začetku veljavnosti te uredbe finančni sporazum lahko obnovi le enkrat in se v nobenem primeru ne sme obnoviti za obdobje, daljše od treh let od roka, predpisanega ob navedenem začetku veljavnosti za izpolnitev programa ali projekta, ki se financira z zadevnim sporazumom.

POGLAVJE 3

PREHODNO OBDOBJE

Člen 135

1. Postopki v zvezi s prispevki držav članic iz členov 8, 38 in 40 se prvič uporabijo za prvi obrok, ki se predlaga po začetku veljavnosti te uredbe.

2. Rok iz členov 102, 103, 116 in 125 se prvič uporabi za proračunsko leto 2005.

Za prejšnja leta so navedeni roki:

(a) 30. april in 31. maj za člen 102;

(b) 15. julij za člen 103(1);

(c) 15. oktober za člen 103(1);

(d) 30. november za člen 103(3);

(e) 15. julij in 31. oktober za člen 116(2);

(f) 30. november za člen 116(6);

(g) 31. marec, 15. september in 30. april za drugi pododstavek člena 125(2).

3. Določbe iz naslova VII dela ena se uporabljajo postopoma glede na tehnične zmožnosti, da bi postale popolnoma veljavne za finančno leto 2005.

NASLOV II

KONČNE DOLOČBE

Člen 136

1. V skladu s členoma 2 in 34 notranjega sporazuma države članice ocenijo stopnjo, do katere so bile izpolnjene obveznosti in izplačila pred iztekom ERS. Ob navedeni priložnosti ocenijo tudi potrebe Komisije glede sredstev, rezerviranih za stroške izvajanja iz členov 4 in 9 Notranjega sporazuma. Potreba po novih sredstvih za podporo finančnega sodelovanja in stroškov izvajanja na podlagi člena 9 Notranjega sporazuma se ugotavlja glede na navedeno oceno. Primerno se upoštevajo nerazporejena in neizplačana sredstva iz ERS.

Komisija v celoti upošteva navedeno oceno delovanja pri posodabljanju razporeditve sredstev iz člena 16 Notranjega sporazuma in odloča o katerikoli prerazporeditvi sredstev, potrebni za zagotovitev čim boljše uporabe razpoložljivih sredstev.

2. Države članice pred iztekom veljavnosti 9. ERS določijo datum, po katerem sredstev iz ERS ni več mogoče črpati.

Člen 137

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za enako obdobje kakor Notranji sporazum.

V Bruslju, 27. marca 2003

Za Svet

Predsednik

M. Stratakis

[1] UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

[2] UL L 314, 30.11.2001, str. 1.

[3] UL L 317, 15.12.2000, str. 355.

[4] UL C 262 E, 29.10.2002, str. 533.

[5] UL C 12, 17.1.2003, str. 19.

[6] UL L 320, 23.11.2002, str. 1.

[7] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[8] UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

[9] UL L 86, 31.3.1986, str. 221.

[10] UL L 229, 17.8.1991, str. 288.

[11] UL L 156, 29.5.1998, str. 108.

[12] UL L 17, 19.1.2001, str. 20.

[13] UL L 263, 19.9.1991, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

FINANČNE INFORMACIJE O ERS

1. V skladu s členom 1 Notranjega sporazuma ERS sestavlja znesek do 13800 milijonov EUR, ki jih prispevajo države članice kot sledi:

Država članica | Prispevek v mio EUR |

Belgija | 540,96 |

Danska | 295,32 |

Nemčija | 3223,68 |

Grčija | 172,50 |

Španija | 805,92 |

Francija | 3353,40 |

Irska | 85,56 |

Italija | 1730,52 |

Luksemburg | 40,02 |

Nizozemska | 720,36 |

Avstrija | 365,70 |

Portugalska | 133,86 |

Finska | 204,24 |

Švedska | 376,74 |

Združeno kraljestvo | 1751,22 |

| 13800,00 |

V okviru navedenega skupnega zneska se:

(i) 13500 milijonov EUR nameni državam AKP;

(ii) 175 milijonov EUR nameni ČDO;

(iii) 125 milijonov EUR nameni Komisiji za stroške, povezane z izvajanjem ERS.

2.1 Od skupnega zneska, navedenega v členu 1(2)(a) Notranjega sporazuma, se za države AKP rezervira znesek v višini do 13500 milijonov EUR in se dodeli na naslednji način:

(a) do 10000 milijonov EUR v obliki nepovratne pomoči, od katere je:

(i) 9836 milijonov EUR rezerviranih za podpiranje dolgoročnega razvoja, ki se razporedijo v skladu s členi od 1 do 5 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES. Navedena sredstva se lahko uporabijo za financiranje humanitarne pomoči in kratkoročne pomoči za nepričakovane dogodke v skladu s členom 72(3) Sporazuma AKP-ES. Iz navedenega skupnega dodeljenega zneska se 195 milijonov EUR nameni za financiranje subvencij obrestnih mer iz člena 3(c) Priloge I k Sporazumu AKP-ES in členov 2 in 4 Priloge II;

(ii) 90 milijonov EUR rezerviranih za financiranje proračuna Centra za razvoj podjetništva (CRP) v skladu z določbami Priloge III k Sporazumu AKP-ES;

(iii) 70 milijonov EUR rezerviranih za financiranje proračuna Tehničnega centra za kmetijstvo in podeželsko sodelovanje (CRK) v skladu z določbami Priloge III k Sporazumu AKP-ES; in

(iv) 4 milijone EUR za kritje stroškov, povezanih s Paritetno skupščino držav AKP in ES, ki je bila ustanovljena v skladu s členom 17 Sporazuma AKP-ES;

(b) do 1300 milijonov EUR rezerviranih za financiranje podpore regionalnega sodelovanja in integracije držav AKP v skladu s členi od 6 do 14 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES;

(c) do 2200 milijonov EUR se dodeli za financiranje Sklada za spodbujanje naložb v skladu s pogoji iz Priloge II ("Pogoji financiranja") k Sporazumu AKP-ES in brez poseganja v financiranje subvencij obrestne mere iz členov 2 in 4 Priloge II k Sporazumu, ki se financira iz sredstev, navedenih v točki (a)(i) tega oddelka.

2.2 Od 13500 milijonov EUR iz oddelka 2.1 se lahko 1000 milijonov EUR sprosti šele po oceni uspešnosti, ki jo Svet izdela leta 2004 na podlagi predloga Komisije. Če se navedena sredstva sprostijo, se ustrezno porazdelijo med finančne okvirje iz točk (a), (b) in (c) oddelka 2.1.

3. Skupni znesek finančne pomoči ČDO, ki ga dodeli Skupnosti iz skupnega zneska iz člena 1(2)(a) Notranjega sporazuma, znaša 175 milijonov EUR, od katerega 155 milijonov v obliki nepovratne pomoči, vključno z 1 milijonom rezerve za financiranje subvencij obrestne mere iz člena 3(3)(d) Priloge IIA k Sklepu o čezmorski pridružitvi, in 20 milijonov EUR v Skladu za spodbujanje naložb. Pravila, ki urejajo izvajanje navedene pomoči, se določijo v sklepu Sveta o pridružitvi ČDO Skupnosti, sprejetem na podlagi člena 187 Pogodbe.

4. Znesek v višini 125 milijonov EUR se rezervira za financiranje stroškov, ki jih je imela Komisija z izvajanjem Sporazuma AKP-ES. Znesek se uporabi v skladu z načeli iz člena 9 Notranjega sporazuma, skupaj s sredstvi iz člena 1(3) navedenega sporazuma.

5.1 Znesku, navedenemu v drugem odstavku oddelka 1, se doda do 1720 milijonov EUR v obliki posojil, ki jih EIB zagotovi iz svojih lastnih sredstev. Banka dodeli ta sredstva za namene, opisane v Prilogi II k Sporazumu AKP-ES in v Sklepu o čezmorski pridružitvi, v skladu s pogoji, ki jih predvidevajo njeni statuti in ustrezne določbe, ki urejajo pogoje za naložbeno financiranje, kakor je določeno v navedeni prilogi in sklepu.

5.2 Navedena posojila se dodelijo kot sledi:

(a) do 1700 milijonov EUR za financiranje dejavnosti, ki se izvajajo v državah AKP;

(b) do 20 milijonov EUR za financiranje dejavnosti, ki se izvajajo v ČDO.

--------------------------------------------------