Smernica Evropske centralne banke

z dne 2. maja 2003

o statističnih zahtevah Evropske centralne banke za poročanje na področju statistike plačilne bilance, stanja mednarodnih naložb in mednarodne likvidnosti

(ECB/2003/7)

(2003/381/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5.1, člena 12.1 in člena 14.3 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Za izpolnitev svojih nalog Evropski sistem centralnih bank (ESCB) zahteva celovito in zanesljivo statistiko plačilnih bilanc, stanja mednarodnih naložb in mednarodne likvidnosti, ki prikazuje glavne postavke, ki vplivajo na monetarne pogoje in devizne trge na evro območju.

(2) Prvi stavek člena 5.1 Statuta zahteva, da Evropska centralna banka (ECB) ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) zbira statistične informacije, ki so potrebne za izvajanje nalog ESCB bodisi od pristojnih organov, ki niso NCB, bodisi neposredno od gospodarskih subjektov. Drugi stavek člena 5.1 določa, da v te namene ECB sodeluje z ustanovami ali organi Skupnosti in pristojnimi organi držav članic ali tretjih držav ter z mednarodnimi organizacijami. Člen 5.2 določa, da NCB izvajajo naloge iz člena 5.1, kolikor je najbolj mogoče.

(3) Informacije, ki so potrebne za izpolnjevanje zahtev ECB na področju statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb, lahko zbirajo in/ali urejajo pristojni organi, ki niso NCB. Zato nekatere od nalog, ki jih je treba opraviti v skladu s to smernico, zahtevajo sodelovanje med ECB ali NCB in takimi pristojnimi organi, v skladu s členom 5.1 Statuta. Člen 4 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke [1] zahteva, da se države članice same organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z ESCB z namenom, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Statuta.

(4) Del potrebnih statističnih informacij se nanaša na finančni račun v plačilni bilanci ter na dohodke instrumentov finančnega računa in stanje mednarodnih naložb, za katerega je primarno odgovoren Evrosistem. NCB morajo za izpolnjevanje svoje obveznosti, da pomagajo ECB na tem področju, razpolagati s potrebnim statističnim strokovnim znanjem in izkušnjami, zlasti glede konceptov, metodologije in zbiranja, urejanja, analize in posredovanja podatkov. Na Irskem ustrezne statistične informacije zbira in ureja Central Statistics Office (CSO). Za izpolnjevanje statističnih zahtev ECB morata Central Bank of Ireland in CSO medsebojno sodelovati, kakor to določa Priporočilo ECB/2003/8 o statističnih zahtevah Evropske centralne banke za poročanje na področju statistike plačilne bilance, stanja mednarodnih naložb in mednarodne likvidnosti [2]. V Italiji je za zbiranje in urejanje ustreznih statističnih informacij pristojen Ufficio Italiano dei Cambi skupaj z Banca d'Italia.

(5) Od sprejetja Smernice ECB/2000/4 z dne 11. maja 2000 o statističnih zahtevah Evropske centralne banke za poročanje na področju statistike plačilne bilance, stanja mednarodnih naložb in mednarodne likvidnosti [3], se je izmenjava statističnih informacij znotraj ESCB bistveno razvila. Zato je treba Smernico ECB/2000/4 nadomestiti s to smernico.

(6) Kakor je navedeno v Uredbi (ES) št. 2533/98, je lahko v prvih letih obstoja področja enotne valute v izogib previsokim stroškom mogoče zadostiti statističnim zahtevam ECB za poročanje s pomočjo prehodnih postopkov zaradi obstoječih pritiskov na sisteme zbiranja podatkov. Iz tega zlasti sledi, da se lahko v primeru dohodkov vrednostnih papirjev, postavk vrednostnih papirjev v plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb podatki o čezmejnih transakcijah ali čezmejnih stanjih evro območja zbirajo z uporabo vseh transakcij ali stanj med rezidenti evro območja in rezidenti drugih držav. Poleg tega so bili zaradi inherentnih težav pri pravilni identifikaciji tokov in stanj čezmejnih portfeljskih naložb ter dohodkov teh naložb razviti skupni pristopi za zbiranje informacij na evro območju, ki se bodo izvajali v naslednjih letih. Sistemi zbiranja podatkov o portfeljskih naložbah morajo biti do 1. januarja 2005 v skladu s skupnim standardom, kakor je določen v Prilogi IV.

(7) Poročanje podatkov o transakcijah in stanjih sredstev in/ali obveznosti rezidentov evro območja do rezidentov drugih držav članic evro območja je potrebno za izpolnitev statističnih zahtev ECB na področju portfeljskih naložb (in dohodkov teh naložb). Podatki se uporabijo za sestavo agregiranih transakcij in stanj iz naslova obveznosti vrednostnih papirjev in debetne postavke dohodkov od kapitala evro območja. Navedena uporaba je v skladu z nacionalnimi zahtevami ali uveljavljeno prakso.

(8) NCB bo imela na voljo Centralised Securities Database (CSDB, Centralizirana baza podatkov vrednostnih papirjev), ki se bo v prihodnosti uporabljala za številne različne statistične (urejanje in priprava statistik) in nestatistične (ekonomska analiza, analiza finančne stabilnosti ali analiza poslovanja) namene. Podatki bodo na voljo tudi drugim pristojnim organom, ki niso NCB, s pridržkom pravnih omejitev. To bo zlasti pomagalo pri pripravi zahtevanih podatkov za sestavo statistike transakcij in stanj portfeljskih naložb evro območja. Ko bo sistem CSDB deloval, bi moral omogočati popolno sektorsko razčlenitev transakcij in stanj pasive portfeljskih naložb v plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb evro območja.

(9) Treba je opredeliti okvir ocenjevanja kakovosti za statistiko plačilne bilance, stanja mednarodnih naložb in mednarodne likvidnosti evro območja, kolikor je mogoče v skladu z "Data Quality Assessment Framework" (Okvir ocenjevanja kakovosti podatkov), ki ga je razvil Mednarodni denarni sklad (MDS). NCB morajo, če je primerno, v sodelovanju s pristojnimi organi, ki niso NCB, ocenjevati kakovost podatkov, ki jih posredujejo. Merila za ocenjevanje kakovosti podatkov vključujejo pravočasnost, točnost, verodostojnost, notranjo in zunanjo stalnost ter zanesljivost (zaenkrat omejeno na "stabilnost", kar pomeni, da imajo potrebne revizije omejen vpliv).

(10) Posredovanje zaupnih statističnih informacij od NCB k ECB poteka v obsegu in z natančnostjo, potrebnima za izvrševanje nalog ESCB. Če so viri statističnih informacij, ki so označene kot zaupne, pristojni organi, ki niso NCB, mora biti uporaba takih informacij s strani ECB omejena na izvajanje statističnih nalog, povezanih z ESCB.

(11) Treba je vzpostaviti postopek za učinkovito izvajanje tehničnih sprememb prilog k tej smernici, če take spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja obveznikov poročanja v državah članicah. Pri spremljanju tega postopka se upoštevajo stališča Odbora za statistiko ESCB. NCB lahko take tehnične spremembe k prilogam te smernice predlagajo prek Odbora za statistiko.

(12) V skladu s členom 12.1 in členom 14.3 Statuta so smernice ECB sestavni del prava Skupnosti –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Opredelitve

V tej smernici:

- "država članica" pomeni državo članico, ki je sprejela enotno valuto v skladu s Pogodbo,

- ima pojem "rezident" enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98,

- "evro območje" pomeni ekonomsko ozemlje držav članic in ECB. Ozemlja, ki pripadajo državam članicam evro območja, ali države, ki so z njim povezane, so navedene v tabeli 5 Priloge III,

- "Evrosistem" pomeni NCB držav članic in ECB,

- "čezmejne transakcije" pomenijo vse transakcije, ki ustvarijo ali odplačajo, v celoti ali delno, terjatve ali dolgove, ali vse transakcije, ki vključujejo prenos lastništva nad določenim imetjem med rezidenti in nerezidenti evro območja.

"Čezmejna stanja" pomenijo stanje finančnih terjatev in obveznosti do nerezidentov evro območja. Čezmejna stanja zajemajo tudi (i) zemljišča, druga nepremična imetja in druge nepremičnine, ki so dejansko locirane zunaj evro območja in so v lasti rezidentov evro območja, in/ali so locirane znotraj evro območja in so v lasti nerezidentov evro območja; in (ii) monetarno zlato in posebne pravice črpanja (SDR) v lasti rezidentov območja evra.

Pojma "čezmejna stanja" in "čezmejne transakcije" v okviru priprave postavk vrednostnih papirjev in dohodkov vrednostnih papirjev v plačilnobilančni statistiki ter postavk vrednostnih papirjev v statistiki stanja mednarodnih naložb evro območja vključujeta stanja in transakcije imetij in/ali obveznosti rezidentov evro območja do rezidentov drugih držav članic evro območja,

- "rezervna imetja" pomenijo visoko likvidne, tržljive in kredibilne terjatve, ki jih ima Evrosistem do nerezidentov evro območja, nominirane v valutah, različnih od evra, in tudi monetarno zlato, rezervna imetja pri MDS in imetja SDR,

- "druga devizna imetja" pomenijo terjatve, ki jih ima Evrosistem do rezidentov evro območja, nominirane v valutah, različnih od evra; in (ii) terjatve, ki jih ima Evrosistem do nerezidentov območja evra, izražene v valutah, različnih od evra, ki ne ustrezajo merilom visoke likvidnosti, tržljivosti in kredibilnosti rezervnih sredstev,

- "obveznosti, povezane z rezervami" pomenijo pričakovana in potencialna kratkoročna neto črpanja Evrosistema, podobna rezervnim sredstvom in drugim terjatvam v tuji valuti Evrosistema,

- "plačilna bilanca" pomeni statistični prikaz, ki z ustrezno razčlenitvijo izkazuje čezmejne transakcije v določenem obdobju,

- "mednarodna likvidnost" pomeni statistični prikaz, ki z ustrezno razčlenitvijo izkazuje stanja rezervnih sredstev, drugih deviznih imetij in obveznosti, povezanih z rezervami, Evrosistema na določen dan,

- "stanje mednarodnih naložb" pomeni letno bilanco stanja, ki z ustrezno razčlenitvijo izkazuje stanje čezmejnih finančnih sredstev in obveznosti na določen dan.

Člen 2

Statistične obveznosti NCB

1. NCB dajo ECB na voljo podatke o čezmejnih transakcijah, stanjih rezervnih sredstev, drugih deviznih imetjih, obveznostih, povezanih z rezervami in čezmejnih stanjih, ki so potrebni, da ECB pripravi združeno statistiko plačilne bilance, stanja mednarodnih naložb in mednarodne likvidnosti evro območja.

2. V primeru večje spremembe podatkov zaradi posameznih pomembnejših dogodkov in revizij ali pa na zahtevo ECB morajo NCB podatke opremiti s pojasnili teh dogodkov ali in razlogi za revizijo.

3. Zahtevani podatki se dajo na voljo ECB, kakor je določeno v prilogah I, II in III, ki so v skladu s trenutno veljavnimi mednarodnimi standardi, zlasti tistimi iz pete izdaje Priročnika za plačilno bilanco MDS. Zahtevani podatki o transakcijah in stanjih glede obveznosti iz naslova vrednostnih papirjev, razčlenjeni po sektorju izdajatelja rezidenta evro območja, kakor je določeno v oddelkih 1.1, 1.2 in 3 Priloge I ter tabelah 1, 2 in 4 Priloge II, se dajo na voljo od 1. julija 2005; če sistem CSDB do 31. marca 2004 še ne deluje, je skrajni rok 15 mesecev od datuma, ko Odbor za statistiko obvesti Svet, da sistem deluje.

4. Zahtevani podatki o plačilni bilanci se dajo na voljo mesečno ali četrtletno. Zahtevani podatki o mednarodni likvidnosti odražajo stanje na koncu meseca, na katerega se nanašajo. Zahtevani podatki o stanju mednarodnih naložb odražajo stanje na koncu leta, na katerega se nanašajo.

5. Od 1. januarja 2005 morajo biti sistemi zbiranja podatkov o vrednostnih papirjih v skladu z modelom, ki se šteje vsaj za "sprejemljivega" v skladu s tabelo iz Priloge VI. Če NCB ne morejo izpolniti tega skrajnega roka, v povezavi z ECB do konca junija 2003 določijo časovni razpored za uskladitev s skupnim standardom.

Člen 3

Pravočasnost

1. Podatki za mesečno plačilno bilanco evro območja se dajo na voljo ECB do konca 30. delovnega dne, ki sledi koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo.

2. Četrtletna podrobna razčlenitev za plačilno bilanco evro območja se da na voljo ECB v treh mesecih od konca četrtletja, na katerega se podatki nanašajo.

3. Podatki o mednarodni likvidnosti se dajo na voljo ECB v treh tednih od konca meseca, na katerega se podatki nanašajo.

4. Podatki o stanju mednarodnih naložb se dajo na voljo ECB v devetih mesecih od konca leta, na katerega se podatki nanašajo.

5. Revizije v zvezi s plačilno bilanco in stanjem mednarodnih naložb evro območja se dajo na voljo ECB v skladu s časovnim razporedom iz Priloge IV.

6. Nacionalno zbiranje teh podatkov se organizira z namenom izpolnitve teh rokov.

Člen 4

Sodelovanje s pristojnimi organi, ki niso NCB

1. Če so viri dela ali vseh podatkov iz člena 2 pristojni organi, ki niso NCB, NCB določijo ustrezne načine sodelovanja s temi organi, da se zagotovi stalna struktura za posredovanje podatkov, ki izpolnjuje standarde ECB, zlasti tiste v zvezi s kakovostjo podatkov, in vse druge zahteve ECB, kakor so določene v tej smernici, razen če je bil isti rezultat že dosežen z nacionalno zakonodajo.

2. NCB so odgovorne za razvoj in ohranjanje metodologije, zbiranje, urejanje, analizo ter posredovanje podatkov finančnega računa plačilne bilance, postavk dohodkov instrumentov finančnega računa in stanja mednarodnih naložb.

3. Če so viri statističnih informacij, ki so označene kot zaupne, pristojni organi, ki niso NCB, ECB uporabi take informacije samo za izvajanje statističnih nalog, povezanih z ESCB, razen če je obveznik poročanja ali druga pravna oseba ali fizična oseba, subjekt ali podružnica, ki je predložila informacije in se jo lahko razkrije, izrecno dala svoje soglasje k uporabi takih informacij za druge namene.

Člen 5

Standard posredovanja

Zahtevane statistične informacije se dajo na voljo ECB v obliki, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge IV.

Člen 6

Kakovost statističnih informacij

1. Brez poseganja v nadzor ECB, ki je določen v Prilogi V, morajo NCB v po potrebi v sodelovanju s pristojnimi organi, ki niso NCB, kakor je navedeno v členu 4, zagotoviti spremljanje in ocenjevanje kakovosti statističnih informacij, ki so bile dane na voljo ECB. ECB na podoben način ocenjuje podatke, ki se nanašajo na statistiko plačilne bilance, stanja mednarodnih naložb in mednarodne likvidnosti evro območja. Ocenjevanje se izvede pravočasno. Izvršilni odbor ECB letno poroča Svetu ECB o kakovosti podatkov.

2. Spremljanje kakovosti statističnih informacij, ki ga izvaja ECB, lahko vključuje natančen pregled nad revizijami teh podatkov: prvič, za vključitev zadnje ocene statističnih informacij, s čimer se izboljša kakovost; drugič, da se, kolikor je to mogoče, zagotovi usklajenost med ustreznimi plačilnobilančnimi postavkami za vsako od različnih stopenj pogostosti poročanja.

Člen 7

Poenostavljen postopek spreminjanja

Ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko ima Izvršilni odbor ECB pravico izvesti tehnične spremembe prilog k tej smernici, če take spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvirja niti ne vplivajo na poročevalsko breme obveznikov poročanja v državah članicah.

Člen 8

Razveljavitev

Smernica ECB/2000/4 se razveljavi.

Člen 9

Končne določbe

1. Ta smernica je naslovljena na NCB držav članic.

2. Ta smernica začne veljati 1. junija 2003.

3. Ta smernica se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 2. maja 2003.

V imenu Sveta ECB

Willem F. Duisenberg

[1] UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

[2] UL C 126, 28.5.2003.

[3] UL L 168, 23.6.2001, str. 25.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

STATISTIČNE ZAHTEVE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

1. Plačilnobilančna statistika

Evropska centralna banka (ECB) zahteva plačilnobilančno statistiko za dve določeni obdobji: mesečno in četrtletno glede na ustrezna referenčna koledarska obdobja. Letni podatki se pripravijo kot vsota četrtletnih podatkov, ki so jih sporočile države članice za ustrezno leto. Kolikor je mogoče, mora biti plačilnobilančna statistika v skladu z drugimi statistikami, ki so bile predložene za izvajanje monetarne politike.

1.1 Mesečna plačilnobilančna statistika

Cilj

Cilj mesečne plačilnobilančne statistike je prikaz glavnih postavk, ki vplivajo na monetarne pogoje in devizne trge (glej Prilogo II, tabelo 1).

Zahteve

Podatki morajo biti primerni za uporabo pri izračunavanju plačilne bilance evro območja.

Glede na kratek rok za predložitev mesečnih podatkov plačilne bilance, njihove visoko agregirane oblike in uporabe v namene monetarne politike ter za devizne posle, ECB dovoljuje določen odmik od mednarodnih standardov (glej člen 2(3) te smernice), če je to neizbežno. Strogo upoštevanje obračunskega ali transakcijskega načela se ne zahteva. V dogovoru z ECB lahko nacionalne centralne banke (NCB) predložijo podatke o tekočem računu in finančnem računu na podlagi opravljenih plačil. ECB bo sprejela tudi ocene ali predhodne podatke, če je to potrebno za izpolnitev roka.

Zahteva za vsako široko skupino transakcij so sredstva in obveznosti (ali krediti in debeti za postavke tekočega računa). To običajno zahteva, da NCB transakcije z nerezidenti delijo na transakcije z rezidenti drugih držav članic evro območja in transakcije zunaj evro območja. NCB morajo to dosledno upoštevati.

Če pride do spremembe članstva evro območja, morajo NCB ustrezno spremeniti opredelitev sestave evro območja po državah od datuma začetka veljavnosti spremembe članstva. NCB evro območja v svoji predhodni sestavi in NCB nove sodelujoče države članice (novih sodelujočih držav članic) morajo predložiti najboljše možne ocene zgodovinskih podatkov, ki se nanašajo na razširjeno evro območje.

Da se omogoči smiselno združevanje mesečnih podatkov o portfeljskih naložbah, ki se nanašajo na evro območje, je treba razlikovati med transakcijami z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali rezidenti evro območja, in transakcijami z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali nerezidenti evro območja. Statistika o neto transakcijah sredstev portfeljskih naložb evro območja se pripravi z združitvijo izkazanih transakcij vrednostnih papirjev, ki so jih izdali nerezidenti evro območja. Statistika o neto transakcijah obveznosti iz naslova vrednostnih papirjev evro območja se pripravi s konsolidacijo neto transakcij skupnih nacionalnih obveznosti in neto transakcij vrednostnih papirjev, ki so jih izdali in kupili rezidenti evro območja.

Podobna zahteva za poročanje in metoda urejanja zbirnih podatkov se uporabljata za dohodke iz naslova vrednostnih papirjev.

Za pripravo monetarne predstavitve plačilne bilance morajo NCB predložiti podatke, ki so razčlenjeni po institucionalnih sektorjih. Za mesečno plačilno bilanco je sektorska razčlenitev naslednja:

- za neposredne naložbe: (i) MFI (razen centralnih bank); in (ii) ne-MFI,

- za sredstva portfeljskih naložb: (i) monetarni organi; (ii) MFI (razen centralnih bank); in (iii) ne-MFI,

- za druge naložbe: (i) monetarni organi; (ii) MFI (razen centralnih bank); in (iii) država; in (iv) drugi sektorji.

Za pripravo sektorske razčlenitve plačilne bilance, ki bi omogočala sestavo monetarne predstavitve, bodo morale NCB od datuma, določenega v členu 2(5) te smernice, posredovati podatke o neto transakcijah v vrednostne papirje, ki so jih izdali rezidenti evro območja, razčlenjene po institucionalnem sektorju, kateremu pripada izdajatelj. Poleg tega obveznosti iz naslova vrednostnih papirjev vključujejo razčlenitev po institucionalnem sektorju domačega izdajatelja.

Statistika o neto transakcijah obveznosti iz vrednostnih papirjev evro območja, razčlenjenih po sektorjih, se nato pripravi s konsolidacijo neto skupnih nacionalnih obveznosti posameznih sektorjev in ustreznih neto transakcij vrednostnih papirjev, ki so jih izdali in kupili rezidenti evro območja.

1.2 Četrtletna statistika plačilne bilance

Cilj

Cilj četrtletne plačilne bilance evro območja je priskrbeti bolj podrobne informacije, da se omogoči nadaljnja analiza zunanjih transakcij. Ta statistika bo bistveno prispevala k sestavi finančnih in sektorskih računov ter skupni objavi plačilne bilance EU/evro območja v sodelovanju s Komisijo Evropskih skupnosti (Eurostat).

Zahteve

Četrtletna statistika plačilne bilance je, kolikor je to mogoče, v skladu z mednarodnimi standardi (glej člen 2(3) te smernice). Zahtevana razčlenitev četrtletne statistike plačilne bilance je prikazana v tabeli 2 Priloge II. Usklajeni koncepti in opredelitve, ki se uporabljajo v kapitalskem in finančnem računu, so opredeljeni v Prilogi III.

Razčlenitev četrtletnega tekočega računa je podobna razčlenitvi, ki se zahteva za mesečne podatke. Vendar pa je za dohodke potrebna podrobnejša četrtletna razčlenitev.

V finančnem računu ECB uporablja poenostavljeno različico zahtev iz pete izdaje Priročnika za plačilno bilanco ("PPB5") Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za postavko "druge naložbe". Ta poenostavitev vključuje odstranitev razlikovanja med posojili in vlogami na obeh straneh bilance stanja in odstranitev razčlenitve po roku zapadlosti. Poleg tega je prišlo do sprememb v predstavitvi razčlenitve (tj. sektor kot prva prioriteta). Ta sektorska razčlenitev je v skladu, vendar ni enaka, z razčlenitvijo PPB5, v kateri imajo prednost instrumenti.

NCB morajo v svoji četrtletni statistiki plačilne bilance razlikovati med transkacijami z državami članicami in vsemi drugimi zunanjimi transakcijami. Pri vrednostnih papirjih se tako kakor za mesečne podatke tudi za četrtletne podatke zahteva razlikovanje med transakcijami vrednostnih papirjev, ki so jih izdali rezidenti evro območja, in vrednostnih papirjev, ki so jih izdali nerezidenti evro območja. Statistika o neto transakcijah imetij vrednostnih papirjev evro območja se pripravi z združitvijo izkazanih transakcij vrednostnih papirjev, ki so jih izdali nerezidenti evro območja. Neto transakcije obveznosti vrednostnih papirjev evro območja se pripravijo s konsolidacijo neto transakcij skupnih nacionalnih obveznosti in neto transakcij vrednostnih papirjev, ki so jih izdali in kupili rezidenti evro območja.

Podobna zahteva za poročanje in metoda sestavljanja zbirnih podatkov se uporabljata za dohodke iz naslova portfeljskih naložb.

Za neposredne naložbe morajo NCB na četrtletni ravni predložiti razčlenitev po sektorjih "MFI (razen centralnih bank)/ne-MFI". Za "imetja iz naslova portfeljskih naložb" in "druge naložbe" razčlenitev poročil glede na institucionalne sektorje sledi standardnim elementom MDS, ki zajemajo (i) monetarne organe; (ii) MFI (razen centralnih bank); (iii) državo; in (iv) druge sektorje.

Za pripravo statistike o neto transakcijah obveznosti iz naslova portfeljskih naložb evro območja, razčlenjenih po sektorju izdajatelja rezidenta evro območja, so zahteve za četrtletne podatke podobne zahtevam za podatke o mesečni plačilni bilanci.

Podatki o dohodkih iz naslova natečenih obresti za plačilno bilanco evro območja se zahtevajo na četrtletni ravni. V skladu s sistemom nacionalnih računov PPB5 priporoča, da se obresti knjižijo na podlagi obračunskega načela. Ta zahteva vpliva na tekoči račun (dohodek od naložb) in finančni račun.

2. Mednarodna likvidnost

Cilj

Cilj mednarodne likvidnosti je prikaz mesečnega izkaza rezervnih sredstev, drugih deviznih imetij in obveznosti, povezanih z rezervami, katerih imetniki so NCB in ECB, na podlagi "Mednarodne likvidnosti", ki sta jo skupaj razvila MDS/Banka za mednarodne poravnave (BIS). Te informacije dopolnjujejo podatke o rezervnih sredstvih, ki so vključena v statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb evro območja.

Zahteve

Rezervna sredstva evro območja so visoko likvidne, tržljive in kredibilne terjatve, ki jih imajo ECB (združene rezerve) in NCB (nezdružene rezerve) do nerezidentov evro območja, nominirane v tujih valutah (tj. v valutah, različnih od evra), monetarno zlato, rezervna imetja pri MDS in imetja SDR. Rezervna sredstva lahko vključujejo stanja v izvedenih finančnih instrumentih. Podatki o rezervnih sredstvih se pripravijo na bruto podlagi, to je brez neto izravnave obveznosti, povezanih z rezervami. Razčlenitev podatkov, ki se zahteva od NCB, je predstavljena v Prilogi II, tabeli 3, oddelku I.A.

Sredstva Evrosistema v tuji valuti, ki niso v skladu s to opredelitvijo, in sicer (i) terjatve do rezidentov evro območja in (ii) terjatve do nerezidentov evro območja, ki ne izpolnjujejo meril visoke likvidnosti, tržljivosti in kredibilnosti, so vključena v postavki "druga devizna imetja" mednarodne likvidnosti (Priloga II, tabela 3, oddelek I.B).

Terjatve do nerezidentov, nominirane v evrih, in stanja v tuji valuti, katerih imetniki so vlade držav članic, se ne štejejo za rezervna sredstva; taki zneski se knjižijo pod postavko "druge naložbe", če predstavljajo terjatve do nerezidentov evro območja.

Dodatno je treba poročati tako imenovane "obveznosti, povezane z rezervnimi sredstvi", navedene v Prilogi II, tabeli 3, oddelkih II do IV. To so pričakovana in potencialna kratkoročna neto črpanja Evrosistema, ki so povezana z rezervnimi sredstvi in drugimi deviznimi imetji Evrosistema.

3. Statistika stanja mednarodnih naložb

Cilj

Cilj stanja mednarodnih naložb je priprava letnega izkaza zunanjih imetij in obveznosti evro območja kot celote za namene monetarne politike in analize deviznega trga. Te statistične informacije so lahko v pomoč pri sestavi plačilnobilančnih tokov.

Zahteve

ECB zahteva statistiko stanja mednarodnih naložb za ravni stanja na koncu koledarskega leta.

Podatki o stanju mednarodnih naložb so, kolikor je mogoče, v skladu z mednarodnimi standardi (glej člen 2(3) te smernice). ECB pripravi stanje mednarodnih naložb za evro območje kot celote. Razčlenitev stanja mednarodnih naložb za evro območje je prikazana v tabeli 4 Priloge II.

ECB lahko na četrtletni ravni zahteva postavke, ki so posebnega pomena za vodenje monetarne politike, zlasti instrumente v okviru postavke "druge naložbe", ki se običajno posredujejo BIS za njene statistike o mednarodnem bančništvu.

Stanje mednarodnih naložb prikazuje finančno stanje na koncu določenega obdobja, vrednoteno na podlagi cen ob koncu obdobja. Spremembe v vrednosti stanja so lahko posledica naslednjih dejavnikov. Prvič, del sprememb vrednosti med določenim obdobjem povzročijo finančne transakcije, ki se opravijo in knjižijo v plačilni bilanci. Drugič, del sprememb stanj med začetkom in koncem določenega obdobja povzročijo cenovne spremembe prikazanih finančnih terjatev in naložb. Tretjič, če se originalna valuta stanja razlikuje od obračunske enote, uporabljene za prikaz stanja mednarodnih naložb, bodo tečajne spremembe vplivale tudi na vrednosti. Na koncu se bodo vse druge spremembe, ki jih ne povzročijo zgoraj navedeni dejavniki, štele kot posledica "drugih prilagoditev".

Pravilno zapiranje finančnih tokov in stanja evro območja zahteva razlikovanje sprememb vrednosti, ki nastanejo zaradi cen, gibanj deviznih tečajev in drugih prilagoditev.

Zajetje podatkov o stanju mednarodnih naložb mora biti čimbolj usklajen s tokovi četrtletne plačilne bilance. Koncepti, opredelitve in razčlenitve so v skladu s tistimi, ki se uporabljajo za tokove četrtletne plačilne bilance. Podatki o stanju mednarodnih naložb morajo biti, kolikor je mogoče, v skladu z drugimi statistikami, kot so denarna in bančna statistika, finančni računi in nacionalni računi.

Pri mesečni in četrtletni plačilni bilanci se od NCB zahteva, da v svoji statistiki stanja mednarodnih naložb razlikujejo med stanji obveznosti in imetji v razmerju do držav članic in vsemi drugimi zunanjimi stanji. V postavki vrednostnih papirjev je treba razlikovati med imetji vrednostnih papirjev, ki so jih izdali rezidenti evro območja, in imetji vrednostnih papirjev, ki so jih izdali nerezidenti evro območja. Statistika o neto sredstvih iz naslova portfeljskih naložb evro območja se pripravi kot vsota zabeleženih neto sredstev vrednostnih papirjev, ki so jih izdali nerezidenti evro območja. Statistika o neto obveznostih iz naslova portfeljskih naložb evro območja se pripravi kot vsota neto skupnih nacionalnih obveznosti in neto imetij vrednostnih papirjev, ki so jih izdali in kupili rezidenti evro območja.

NCB morajo predložiti podatke stanj postavk "neposredne naložbe", "imetja vrednostnih papirjev" in "druge naložbe" z enako sektorsko razčlenitvijo, kakor se uporablja za tokove četrtletne plačilne bilance.

ECB za pripravo sektorske razčlenitve neto obveznosti vrednostnih papirjev evro območja od NCB zahteva enako razčlenitev kakor pri podatkih stanja mednarodnih naložb in tokov plačilne bilance, s pridržkom določb člena 2(5) te smernice.

Stanja imetij in obveznosti iz naslova vrednostnih papirjev v okviru stanja mednarodnih naložb se sestavijo izključno iz podatkov o stanjih.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

ZAHTEVANE RAZČLENITVE

Tabela 1 Mesečne postavke za plačilno bilanco evro območja

"extra" pomeni transakcije z nerezidenti evro območja (za imetja vrednostnih papirjev in dohodkov vrednostnih papirjev se upošteva status rezidenta izdajatelja).

"intra" pomeni transakcije med različnimi državami članicami evro območja.

"nacionalno" pomeni vse čezmejne transakcije rezidentov države članice (uporablja se samo v povezavi z obveznostmi na postavkah vrednostnih papirjev in neto saldu postavke izvedenih finančnih instrumentov).

| Kredit | Debet | Neto |

I.Tekoči račun

Blago | extra | extra | extra |

Storitve | extra | extra | extra |

Dohodki

Dohodki od dela | extra | extra | extra |

Dohodki od kapitala

—Dohodki od neposrednih naložb | extra | extra | extra |

—Dohodki od vrednostnih papirjev | extra | | nacionalno |

—Dohodki od drugih naložb | extra | extra | extra |

Tekoči transferji | extra | extra | extra |

II.Kapitalski račun | extra | extra | extra |

| Neto imetja | Neto obveznosti | Neto |

III.Finančni račun

Neposredne naložbe | | | extra |

V tujini | | | extra |

—Lastniški kapital | | | extra |

(i)MFI (razen centralnih bank) | | | extra |

(ii)Ne-MFI | | | extra |

—Reinvestirani dobički | | | extra |

(i)MFI (razen centralnih bank) | | | extra |

(ii)Ne-MFI | | | extra |

—Drugi kapital | | | extra |

(i)MFI (razen centralnih bank) | | | extra |

(ii)Ne-MFI | | | extra |

V državi poročevalki | | | extra |

—Lastniški kapital | | | extra |

(i)MFI (razen centralnih bank) | | | extra |

(ii)Ne-MFI | | | extra |

—Reinvestirani dobički | | | extra |

(i)MFI (razen centralnih bank) | | | extra |

(ii)Ne-MFI | | | extra |

—Drugi kapital | | | extra |

(i)MFI (razen centralnih bank) | | | extra |

(ii)Ne-MFI | | | extra |

Vrednostni papirji | extra/intra | nacionalno | |

Lastniški vrednostni papirji | extra/intra | nacionalno | |

(i)Monetarni organi | extra/intra | -- | |

(ii)MFI (razen centralnih bank) | extra/intra | nacionalno | |

(iii)Ne-MFI | extra/intra | nacionalno | |

Dolžniški vrednostni papirji | extra/intra | nacionalno | |

—Obveznice in zadolžnice | extra/intra | nacionalno | |

(i)Monetarni organi | extra/intra | -- | |

(ii)MFI (razen centralnih bank) | extra/intra | nacionalno | |

(iii)Ne-MFI | extra/intra | nacionalno | |

—Instrumenti denarnega trga | extra/intra | nacionalno | |

(i)Monetarni organi | extra/intra | -- | |

(ii)MFI (razen centralnih bank) | extra/intra | nacionalno | |

(iii)Ne-MFI | extra/intra | nacionalno | |

Izvedeni finančni instrumenti | | | nacionalno |

Druge naložbe | Extra | extra | extra |

Monetarni organi | Extra | extra | |

Država | Extra | extra | |

MFI (razen centralnih bank) | Extra | extra | |

—Dolgoročne | Extra | extra | |

—Kratkoročne | Extra | extra | |

Drugi sektorji | Extra | extra | |

Mednarodne denarne rezerve | Extra | | |

Tabela 2 Četrtletna plačilna bilanca območja evra

"extra" pomeni transakcije z nerezidenti evro območja (za sredstva vrednostnih papirjev in dohodkov vrednostnih papirjev se upošteva status rezidenta izdajatelja).

"intra" pomeni transakcije med različnimi državami članicami evro območja.

"nacionalno" pomeni vse čezmejne transakcije rezidentov države članice (uporablja se samo v povezavi z obveznostmi na postavkah vrednostnih papirjev in neto saldu postavke izvedenih finančnih instrumentov).

| Kredit | Debet | Neto stanje |

I.Tekoči račun

Blago | extra | extra | extra |

Storitve | extra | extra | extra |

Dohodki

Dohodki od dela | extra | extra | extra |

Dohodki od kapitala

—Neposredne naložbe | extra | extra | extra |

—Dohodki od lastniškega kapitala | extra | extra | extra |

—Dohodki od dolžniškega kapitala (obresti) | extra | extra | extra |

—Dohodki od vrednostnih papirjev | extra | | nacionalno |

—Dohodki od lastniškega kapitala (dividende) | extra | | nacionalno |

—Dohodki od dolžniškega kapitala (obresti) | extra | | nacionalno |

—Obveznice in zadolžnice | extra | | nacionalno |

—Instrumenti denarnega trga | extra | | nacionalno |

—Druge naložbe | extra | extra | extra |

Tekoči transferji | extra | extra | extra |

II.Kapitalski račun | extra | extra | extra |

| Neto aktiva | Neto pasiva | Neto stanje |

III.Finančni račun

Neposredne naložbe | | | extra |

V tujini | | | extra |

—Lastniški kapital | | | extra |

(i)MFI (razen centralnih bank) | | | extra |

(ii)Ne-MFI | | | extra |

—Reinvestirani dobički | | | extra |

(i)MFI (razen centralnih bank) | | | extra |

(ii)Ne-MFI | | | extra |

—Drugi kapital | | | extra |

(i)MFI (razen centralnih bank) | | | extra |

(ii)Ne-MFI | | | extra |

V državi poročevalki | | | extra |

—Lastniški kapital | | | extra |

(i)MFI (razen centralnih bank) | | | extra |

(ii)Ne-MFI | | | extra |

—Reinvestirani dobički | | | extra |

(i)MFI (razen centralnih bank) | | | extra |

(ii)Ne-MFI | | | extra |

—Drugi kapital | | | extra |

(i)MFI (razen centralnih bank) | | | extra |

(ii)Ne-MFI | | | extra |

Vrednostni papirji | extra/intra | nacionalno | |

Lastniški vrednostni papirji | extra/intra | nacionalno | |

(i)Monetarni organi | extra/intra | -- | |

(ii)Država | extra/intra | -- | |

(iii)MFI (razen centralnih bank) | extra/intra | nacionalno | |

(iv)Drugi sektorji | extra/intra | nacionalno | |

Dolžniški vrednostni papirji | extra/intra | nacionalno | |

—Obveznice in zadolžnice | extra/intra | nacionalno | |

(i)Monetarni organi | extra/intra | -- | |

(ii)Država | extra/intra | nacionalno | |

(iii)MFI (razen centralnih bank) | extra/intra | nacionalno | |

(iv)Drugi sektorji | extra/intra | nacionalno | |

—Instrumenti denarnega trga | extra/intra | nacionalno | |

(i)Monetarni organi | extra/intra | -- | |

(ii)Država | extra/intra | nacionalno | |

(iii)MFI (razen centralnih bank) | extra/intra | nacionalno | |

(iv)Drugi sektorji | extra/intra | nacionalno | |

Izvedeni finančni instrumenti | | | nacionalno |

(i)Monetarni organi | | | nacionalno |

(ii)Država | | | nacionalno |

(iii)MFI (razen centralnih bank) | | | nacionalno |

(iv)Drugi sektorji | | | nacionalno |

Druge naložbe | extra | extra | extra |

(i)Monetarni organi | extra | extra | |

—Posojila/gotovina in vloge | extra | extra | |

—Druge terjatve/obveznosti | extra | extra | |

(ii)Država | extra | extra | |

—Komercialni krediti | extra | extra | |

—Posojila/gotovina in vloge | extra | extra | |

—Druge terjatve/obveznosti | extra | extra | |

(iii)MFI (razen centralnih bank) | extra | extra | |

—Posojila/gotovina in vloge | extra | extra | |

—Druge terjatve/obveznosti | extra | extra | |

(iv)Drugi sektorji | extra | extra | |

—Komercialni krediti | extra | extra | |

—Posojila/gotovina in vloge | extra | extra | |

—Druge terjatve/obveznosti | extra | extra | |

Mednarodne denarne rezerve | extra | | |

Monetarno zlato | extra | | |

Posebne pravice črpanja | extra | | |

Rezervna imetja pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS) | extra | | |

Devizne rezerve | extra | | |

—Gotovina in vloge | extra | | |

—Pri monetarnih organih | extra | | |

—Pri MFI (razen centralnih bank) | extra | | |

—Vrednostni papirji | extra | | |

—Lastniški | extra | | |

—Obveznice in zadolžnice | extra | | |

—Instrumenti denarnega trga | extra | | |

—Izvedeni finančni instrumenti | extra | | |

Druge terjatve | extra | | |

Tabela 3 Mesečne mednarodne rezerve Evrosistema; obveznosti evro območja, povezane z rezervami

I. Mednarodne rezerve in druga devizna imetja (približna tržna vrednost)

A. Mednarodne rezerve

1. Devizne rezerve (v konvertibilnih tujih valutah)

(a) Vrednostni papirji, od tega:

- izdajatelji s sedežem na evro območju

(b) Gotovina in vloge pri:

(i) drugih centralnih bankah, Banki za mednarodne poravnave (BIS) in MDS

(ii) bankah s sedežem na evro območju in delujočih v tujini

(iii) bankah s sedežem in delujočih zunaj evro območja

2. Rezervna pozicija pri MDS

3. SDR

4. zlato (vključno z vlogami zlata in swap posli z zlatom)

5. druga rezervna imetja

(a) izvedeni finančni instrumenti

(b) posojila nebančnim nerezidentom

(c) drugo

B. Druga devizna imetja

(a) vrednostni papirji, ki niso vključeni v devizne rezerve

(b) vloge, ki niso vključene v devizne rezerve

(c) posojila, ki niso vključena v devizne rezerve

(d) izvedeni finančni instrumenti, ki niso vključeni v devizne rezerve

(e) zlato, ki ni vključeno v devizne rezerve

(f) drugo

II. Pričakovana kratkoročna neto črpanja deviznih imetij (nominalna vrednost)

+++++ TIFF +++++

III. Potencialna kratkoročna neto črpanja deviznih imetij (nominalna vrednost)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

IV. Memo postavke

1. Poročanje s stalno periodiko in časovnim odlogom:

(a) kratkoročen dolg v domači valuti, indeksiran s tujo valuto

(b) finančni instrumenti, denominirani v tuji valuti in s poravnavo v domači valuti

- "non-deliverable" forwardi

(i) kratke pozicije

(ii) dolge pozicije

- drugi instrumenti

(c) zastavljeno premoženje

- vključeno v devizne rezerve

- vključeno v druga devizna imetja

(d) vrednostni papirji, posojeni ali kot podlaga repo poslom

- posojeni ali podlaga repo poslom in vključeni v Oddelek I

- posojeni ali podlaga repo poslom, vendar niso vključeni v Oddelek I

- posojeni ali pridobljeni in vključeni v Oddelek I

- izposojeni ali pridobljeni, vendar niso vključeni v Oddelek I

(e) izvedeni finančni instrumenti (neto, ovrednoteni na dnevno tržno ceno)

- forward

- futures

- swap

- opcije

- drugo

(f) izvedeni finančni instrumenti (forward, futures ali opcije) s preostalo dobo do dospetja, daljšo od enega leta, ki so podvrženi dnevni poravnavi dobičkov in izgub (margin calls)

- skupne kratke in dolge pozicije v forward in futures poslih v tuji valuti vis-a-vis domači valuti

(i) kratke pozicije

(ii) dolge pozicije

- skupne kratke in dolge pozicije v opcij v tuji valuti vis-a-vis domači valuti

(i) kratke pozicije

- kupljene put opcije

- prodane call opcije

(ii) dolge pozicije

- kupljene put opcije

- prodane call opcije

2. Poročano z manjšo frekvenco (na primer enkrat letno):

(a) valutna struktura deviznih imetij (po skupinah valut)

- valute, vključene v košarico valut SDR

- valute, ki niso vključene v košarico valut SDR

Tabela 4 Letno stanje mednarodnih naložb evro območja

"extra" pomeni transakcije z nerezidenti evro območja (za sredstva vrednostnih papirjev in dohodkov vrednostnih papirjev se upošteva status rezidenta izdajatelja).

"intra" pomeni transakcije med različnimi državami članicami evro območja.

"nacionalno" pomeni vse čezmejne transakcije rezidentov države članice (uporablja se samo v povezavi z obveznostmi na postavkah vrednostnih papirjev in neto saldu postavke izvedenih finančnih instrumentov)

| Imetja | Obveznosti | Neto stanje |

I.Neposredne naložbe | | | extra |

V tujini | extra | | |

—Lastniški kapital in reinvestirani dobički | extra | | |

(i)MFI (razen centralnih bank) | extra | | |

(ii)Ne-MFI | extra | | |

—Drugi kapital | extra | | |

(i)MFI (razen centralnih bank) | extra | | |

(ii)Ne-MFI | extra | | |

V državi poročevalki | | extra | |

—Lastniški kapital in reinvestirani dobički | | extra | |

(i)MFI (razen centralnih bank) | | extra | |

(ii)Ne-MFI | | extra | |

—Drugi kapital | | extra | |

(i)MFI (razen centralnih bank) | | extra | |

(ii)Ne-MFI | | extra | |

II.Vrednostni papirji

Lastniški vrednostni papirji | extra/intra | nacionalno | |

(i)Monetarni organi | extra/intra | -- | |

(ii)Država | extra/intra | -- | |

(iii)MFI (razen centralnih bank) | extra/intra | nacionalno | |

(iv)Drugi sektorji | extra/intra | nacionalno | |

Dolžniški vrednostni papirji | extra/intra | nacionalno | |

—Obveznice in zadolžnice | extra/intra | nacionalno | |

(i)Monetarni organi | extra/intra | nacionalno | |

(ii)Država | extra/intra | nacionalno | |

(iii)MFI (razen centralnih bank) | extra/intra | nacionalno | |

(iv)Drugi sektorji | extra/intra | nacionalno | |

—Instrumenti denarnega trga | extra/intra | nacionalno | |

(i)Monetarni organi | extra/intra | nacionalno | |

(ii)Država | extra/intra | nacionalno | |

(iii)MFI (razen centralnih bank) | extra/intra | nacionalno | |

(iv)Drugi sektorji | extra/intra | nacionalno | |

III.Izvedeni finančni instrumenti | extra | extra | extra |

(i)Monetarni organi | extra | extra | extra |

(ii)Država | extra | extra | extra |

(iii)MFI (razen centralnih bank) | extra | extra | extra |

(iv)Drugi sektorji | extra | extra | extra |

IV.Druge naložbe | extra | extra | extra |

(i)Monetarni organi | extra | extra | |

—posojila/gotovina in vloge | extra | extra | |

—druge terjatve/obveznosti | extra | extra | |

(ii)Država | extra | extra | |

—komercialni krediti | extra | extra | |

—posojila/gotovina in vloge | extra | extra | |

—druge terjatve/obveznosti | extra | extra | |

(iii)MFI (razen centralnih bank) | extra | extra | |

—posojila/gotovina in vloge | extra | extra | |

—druge terjatve/obveznosti | extra | extra | |

(iv)Drugi sektorji | extra | extra | |

—komercialni krediti | extra | extra | |

—posojila/gotovina in vloge | extra | extra | |

—druge terjatve/obveznosti | extra | extra | |

V.Mednarodne denarne rezerve | extra | | |

Monetarno zlato | extra | | |

Posebne pravice črpanja | extra | | |

Rezervna tranša pri MDS | extra | | |

Devizne rezerve | extra | | |

—Gotovina in vloge | extra | | |

—pri monetarnih organih | extra | | |

—pri MFI (razen centralnih bank) | extra | | |

—Vrednostni papirji | extra | | |

—lastniški vrednostni papirji | extra | | |

—obveznice in zadolžnice | extra | | |

—instrumenti denarnega trga | extra | | |

—Izvedeni finančni instrumenti | extra | | |

Druge terjatve | extra | | |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

KONCEPTI IN OPREDELITVE ZA UPORABO V STATISTIKI PLAČILNE BILANCE IN STANJA MEDNARODNIH NALOŽB TER MEDNARODNI LIKVIDNOSTI

Za pripravo smiselne skupne zunanje statistike za evro območje so bili določeni koncepti in opredelitve na področju statistike plačilne bilance (dohodki, kapitalski in finančni račun) in stanja mednarodnih naložb ter mednarodne likvidnosti. Ti koncepti in opredelitve temeljijo na tako imenovani Implementation Package (julij 1996) in dodatnih dokumentih, ki jih je potrdil Svet Evropske centralne banke (ECB). Za referenco pri oblikovanju teh konceptov in opredelitev so se uporabili trenutni mednarodni standardi, kot sta peta izdaja Priročnika za plačilno bilanco ("PPB5") Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in "Shema mednarodnih denarnih rezerv in devizne likvidnosti", ki sta jo skupaj razvila MDS/Banka za mednarodne poravnave (BIS). Najpomembnejši usklajevalni predlogi so navedeni spodaj v skladu z metodološkimi opombami ECB iz dokumenta "Balance of payments and international investment position of the euro area (including reserves)", objavljenega na spletni strani: http://www.ecb.int. Dodatni napotki so na voljo v poglavjih 2 in 3 publikacije ECB "European Union balance of payments/international investment position statistical methods" ("B.o.p. Book"), ki se letno revidira in je na voljo na spletni strani in v natisnjeni obliki.

1. Koncepti in opredelitve izbranih postavk

1.1 Dohodek od kapitala (glej tudi oddelek 3.4 PoB Book)

Dohodek od kapitala vključuje dohodek iz naslova lastništva imetij zunaj evro območja rezidenta evro območja (kredit) in simetrično dohodek iz naslova lastništva imetij na evro območju nerezidenta evro območja (debet). Če je mogoče izločiti kapitalske dobičke in izgube, se ti obravnavajo ločeno in se ne razvrščajo kot dohodek od kapitala, ampak kot spremembe v vrednosti naložb, ki so posledica sprememb tržnih cen.

Dohodek od kapitala vključuje dohodek od neposrednih naložb, vrednostnih papirjev in drugih naložb ter rezerv Evrosistema. Neto tokovi, povezani z obrestnimi izvedenih finančnih instrumentov, v finančnem računu se knjižijo pod postavko "izvedeni finančni instrumenti". Reinvestirani dobički se knjižijo pod postavko "dohodek od neposrednih naložb". Ta dohodek je opredeljen kot delež neposrednega investitorja v celotnem konsolidiranem dobičku, ki ga zasluži družba z neposredno naložbo v danem določenem obdobju (po plačilu davkov in obresti ter amortizaciji) brez dividend, ki zapadejo v plačilo v določenem obdobju, četudi se te dividende nanašajo na dobiček iz preteklega obdobja.

Zahteve za mesečne in četrtletne plačilnobilančne podatke so skoraj enake standardnim postavkam MDS, kakor so opredeljene v PPB5. Glavna razlika je, da ECB ne zahteva razčlenitve dohodka od lastniških deležev neposrednih naložb na razdeljeni in zadržani dobiček.

Dohodki od obresti se knjižijo na podlagi obračunskega načela (to se ne zahteva za mesečne podatke). Dividende se knjižijo na dan, ko zapadejo v plačilo. Reinvestirani dohodki morajo biti knjiženi v obdobju, v katerem se zaslužijo.

1.2 Kapitalski račun (glej tudi oddelek 3.6 PoB Book)

Kapitalski račun zajema kapitalske transferje in pridobitev/odsvojitev neproizvedenih nefinančnih sredstev. Tekoče transferje je treba knjižiti v tekočem računu. Kapitalski transferji so sestavljeni iz (i) transferjev lastništva stalnih sredstev; (ii) transferjev sredstev, ki so povezani ali pogojeni s pridobitvijo ali odsvojitvijo stalnih sredstev; in (iii) odpisa obveznosti s strani upnikov, ne da bi v zameno prejeli nadomestilo. Kapitalski transferji so lahko v denarju ali v naravi (na primer oprostitev dolga). Razlika med tekočimi in kapitalskimi transferji je v praksi odvisna od uporabe transferjev v državi prejemnici. Pridobitev/odsvojitev neproizvedenih nefinančnih sredstev zajema pretežno neopredmetena sredstva, kot so patenti, pogodbe o najemu/leasingu ali druge prenosljive pogodbe. Pod to postavko računa kapitala se knjiži le nakup/prodaja takih sredstev, ne pa njihova uporaba.

Medtem ko so standardni elementi kapitalskega računa MDS sestavljeni iz sektorske razčlenitve na postavke "država" in "drugi sektorji" (z dodatno nadaljnjo razčlenitvijo), ECB pripravlja le okvirni kapitalski račun brez kakršne koli razčlenitve.

1.3 Neposredne naložbe (glej tudi oddelek 3.7 PoB Book)

Neposredna naložba je kategorija mednarodnih naložb, ki odraža namen pridobitve trajnega interesa rezidenta določenega gospodarstva v družbi, ki je rezident drugega gospodarstva. V skladu z mednarodnimi standardi (MDS) se uporablja "merilo 10-odstotne udeležbe v kapitalu družbe", da se ugotovi obstoj neposrednega naložbenega razmerja, to je trajnega interesa v primeru plačilne bilance/stanja mednarodnih naložb evro območja. Na podlagi tega merila lahko neposredno naložbeno razmerje obstaja med različnimi povezanimi družbami, ne glede na to, ali povezava vključuje eno verigo ali več verig. Zadevno razmerje se lahko razširi na hčerinska podjetja naložbenega podjetja, podjetja, ki jih ta hčerinska podjetja vodijo, in na pridružena podjetja. Po ugotovitvi obstoja neposrednih naložb se vsi nadaljnji finančni tokovi in vsa nadaljnja imetja med in v zvezi s povezanimi subjekti knjižijo kot neposredne naložbene transakcije/stanja [1].

V skladu s standardi MDS in smernicami Eurostata/OECD se neposredna naložbena razmerja evro območja knjižijo z uporabo načela smeri naložbe, kar pomeni, da se finančne transakcije med neposrednim investitorjem, ki je rezident evro območja, in neposrednimi naložbenimi družbami, ki ne sodijo v evro območje, uvrščajo pod "neposredne naložbe v tujini". Simetrično se finančne transakcije med neposrednimi naložbenimi družbami rezidenti in neposrednimi vlagatelji, ki niso rezidenti evro območja, uvrščajo pod postavko "neposredne naložbe v državi poročevalki" plačilne bilance evro območja.

Elementi neposrednih naložb so lastniški kapital, reinvestirani dobički in "drugi kapital", povezan z različnimi medpodjetniškimi dolžniškimi posli. Lastniški kapital zajema lastniške deleže v podružnicah in vse deleže v hčerinskih podjetjih in pridruženih podjetjih. Reinvestirani dobički so protipostavka deleža dohodkov neposrednega vlagatelja, ki jih hčerinska podjetja ali pridružena podjetja niso razdelila kot dividende, in dohodkov podružnic, ki niso bili nakazani neposrednemu vlagatelju in so knjiženi pod postavko "dohodek od kapitala". "Drugi kapital" zajema vse finančne transakcije med povezanimi podjetji (najemanje in posojanje sredstev) - vključno z dolžniškimi vrednostnimi papirji in krediti dobaviteljev (tj. komercialnih kreditov) – med neposrednimi vlagatelji in hčerinskimi podjetji, podružnicami in pridruženimi podjetji.

Za vrednotenje stanja neposrednih naložb se na mednarodni ravni priporoča uporaba tržne vrednosti. Vendar pa se zaradi praktičnih težav pri pripravi trenutno uporabljajo knjigovodske vrednosti, ki temeljijo na obsegu lastnih sredstev zadevnih podjetij. Merila za vrednotenje imetja neposrednih naložb v stanju mednarodnih naložb evro območja so borzne cene za podjetja, katerih delnice kotirajo na borzi, medtem ko se podjetja, katerih delnice ne kotirajo na borzi, vrednotijo na podlagi njihovih lastnih sredstev (tj. knjigovodskih vrednosti) z uporabo skupne opredelitve, ki zajema naslednje računovodske postavke:

(i) vplačani kapital (brez lastnih delnic in vključno z vplačanim presežkom kapitala);

(ii) vse vrste rezerv (vključno z investicijskimi subvencijami, če jih računovodske smernice štejejo za rezerve podjetja); in

(iii) nerazporejen dobiček po pokritju izgube (vključno z rezultati za tekoče leto).

1.4 Vrednostni papirji (glej tudi oddelek 3.8 PoB Book)

Postavka vrednostnih papirjev evro območja vključuje (i) lastniške vrednostne papirje in (ii) dolžniške vrednostne papirje v obliki obveznic in zadolžnic ter instrumentov denarnega trga, razen če se uvrščajo med neposredne naložbe ali rezervna imetja. Vrednostni papirji ne vključujejo izvedenih finančnih instrumentov, repo-poslov vrednostnih papirjev in posojanja vrednostnih papirjev.

Postavka "lastniški vrednostni papirji" zajema vse instrumente, ki predstavljajo terjatve do preostale vrednosti korporativnih podjetij po poravnavi terjatev do vseh upnikov. Lastniški instrumenti imajo lahko obliko deležev, delnic, prednostnih delnic, udeležbenih listov ali podobnih dokumentov. Pod isto postavko spadajo tudi transakcije/imetja deležev investicijskih družb, kot so investicijski skladi.

Obveznice in zadolžnice so vrednostni papirji z začetnim rokom zapadlosti, daljšim od enega leta. Imetniku ponavadi dajejo (i) brezpogojno pravico do fiksnega denarnega dohodka ali pogodbeno določenega spremenljivega denarnega dohodka (plačilo obresti ni odvisno od zaslužka dolžnika) in (iii) brezpogojno pravico do fiksnega zneska iz naslova odplačila glavnice na določen datum ali datume.

Za razliko od obveznic in zadolžnic so instrumenti denarnega trga vrednostni papirji z začetnim rokom zapadlosti, krajšim od enega leta. Imetniku običajno dajejo brezpogojno pravico do prejemanja določenega fiksnega zneska denarja na določen datum. S temi instrumenti se navadno trguje, z diskontom, na organiziranem trgu; diskont je odvisen od obrestne mere in preostale dobe do zapadlosti.

Junija 2002 je ECB izdala poročilo delovne skupine o sistemu zbiranja podatkov o vrednostnih papirjih. Opravljena je bila temeljita preiskava glede morebitnih koristi ukrepov za usklajevanje sistemov zbiranja podatkov o portfeljskih naložbah. Vključene so nekatere ugotovitve za identifikacijo ustreznih ("idealnih", "dobrih" ali "sprejemljivih") ali neustreznih ("nesprejemljivih") modelov zbiranja podatkov ter ocenjevanje njihove ustreznosti (zlasti poročanja o posameznih vrednostnih papirjih) in kvalitativnih stroškov. Države članice so se dogovorile, da 1. januarja 2005 sprejmejo ustrezen sistem zbiranja podatkov, pri čemer je ena od držav izrazila pridržek (glede časovnega razporeda za zbiranje podatkov o stanju).

Knjiženje transakcij portfeljskih naložb v plačilni bilanci evro območja se zgodi, ko upniki ali dolžniki evro območja zavedejo terjatve ali obveznosti v svoje poslovne knjige. Transakcije se knjižijo na podlagi dejansko prejete ali plačane cene brez provizije in stroškov. V primeru vrednostnih papirjev s kuponi so vključene natečene in še neplačane obresti od zadnjega plačila obresti, v primeru vrednostnih papirjev z diskontom ob izdaji pa so vključene natečene obresti od datuma izdaje. Vključitev natečenih obresti se zahteva za finančne račune četrtletne plačilne bilance in stanje mednarodnih naložb; uporaba tega sistema se priporoča tudi za mesečno plačilno bilanco; take knjižbe v četrtletnem (in mesečnem) finančnem računu morajo imeti protipostavke v ustreznih postavkah dohodkov.

1.5 Izvedeni finančni instrumenti (glej tudi oddelek 3.9 PoB Book)

Izvedeni finančni instrumenti so finančni instrumenti, ki so povezani s posebnim finančnim instrumentom, indeksom ali blagom, prek katerih se lahko na finančnih trgih samostojno trguje s posebnimi finančnimi tveganji. Transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti se obravnavajo kot ločene transakcije in ne kot sestavni deli vrednosti osnovnih transakcij, s katerimi so lahko povezane.

Transakcije in stanja opcij, futuresov, swap poslov, nestandariziranih terminskih pogodb na tujo valuto, kreditnih izvedenih instrumentov in vloženih izvedenih instrumentih se knjižijo v plačilni bilanci, shemi mednarodnih denarnih rezerv in shemi stanja mednarodnih naložb. Iz praktičnih razlogov se vloženih izvedenih instrumentov ne ločuje od osnovnega instrumenta, s katerim so povezani.

Neto tokovi, povezani z obrestnimi izvedenih instrumentov, se v skladu z nedavnim mednarodnim sporazumom knjižijo kot izvedeni finančni instrumenti in ne kot dohodek od kapitala. Klasifikacijo posebnih instrumentov kreditnih izvedenih instrumentov se določi za vsak primer posebej.

Začetna vplačila se štejejo kot spremembe depozitov in se morajo knjižiti, če se jih da izločiti, pod postavko "druge naložbe". Obravnava plačil gibljivega kritja je odvisna od oblike gibljivega kritja: plačila gibljivega kritja pri opcijah se načeloma štejejo kot spremembe depozitov in se morajo knjižiti, če se jih da izločiti, pod postavko "druge naložbe". Plačila gibljivega kritja pri terminskih pogodbah se načeloma štejejo kot transakcije z izvedenimi instrumenti in se morajo knjižiti pod postavko "izvedeni finančni instrumenti".

V primeru opcij se knjiži polna premija (to je nakupna/prodajna cena opcij in implicitna zaračunana storitev).

Vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov se mora opraviti na podlagi dnevne tržne cene.

Knjiženje transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti se zgodi, ko upniki ali dolžniki območja evra zavedejo terjatve ali obveznosti v svoje poslovne knjige. Zaradi praktičnih problemov, ki jih povzroča razlikovanje tokov imetij in obveznosti pri nekaterih izvedenih instrumentih, se vse transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti plačilne bilance evro območja knjižijo na neto podlagi. Stanja imetij in obveznosti v izvedenih finančnih instrumentih se v statistiki stanja mednarodnih naložb knjižijo na bruto podlagi, razen tistih izvedenih finančnih instrumentov, ki spadajo v kategorijo rezerv in se knjižijo na neto podlagi.

1.6 Druge naložbe (glej tudi oddelek 3.10 PoB Book)

Postavka "druge naložbe" je opredeljena kot preostala kategorija, ki vključuje vse finančne transakcije, ki niso zajete v postavkah "neposredne naložbe", "vrednostni papirji", "izvedeni finančni instrumenti" ali "rezervna imetja".

Postavka "druge naložbe" zajema komercialne kredite, posojila/gotovino in vloge ter druga imetja/druge obveznosti. Zajema tudi protipostavke za natečene dohodke iz instrumentov, ki se uvrščajo pod postavko "druge naložbe".

Komercialni krediti so terjatve ali obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega odloga plačila neposredno med dobavitelji ali kupci evro območja za transakcije z blagom in storitvami ter predplačila za dejavnosti v teku (ali dejavnosti, ki se bodo šele začele), povezane s takimi transakcijami.

Posojila/gotovina in vloge zajemajo transakcije/stanja v naslednjih finančnih instrumentih: posojilih, tj. finančnih sredstvih, ki jih upnik (posojilodajalec) posodi dolžniku (posojilojemalcu) na podlagi dogovora, da posojilodajalec bodisi ne prejme nobenega vrednostnega papirja bodisi prejme neprenosljiv dokument ali instrument, repo poslih, gotovini in vlogah. Sem sodijo tudi posojila za financiranje trgovine, druga posojila in predujmi (vključno s hipotekami) ter finančni leasingi.

Vsi repo posli, to so posli začasnega nakupa vrednostnih papirjev, posli nakupa in ponovne prodaje in posojanje vrednostnih papirjev, se v plačilni bilanci/stanju mednarodnih naložb evro območja obravnavajo kot posojila v zastavo, ne pa kot dokončna kupoprodaja vrednostnih papirjev, in se knjižijo pod postavko "druge naložbe" v okviru sektorja rezidenta evro območja, ki opravi posel. Ta obravnava, ki je v skladu z računovodsko prakso bank in drugih finančnih družb, je namenjena boljšemu odražanju ekonomskih načel, na katerih slonijo ti finančni instrumenti.

Postavka "druga imetja/druge obveznosti" zajema vse postavke razen komercialnih kreditov, posojil, gotovine in vlog.

Sektor "Evrosistem" v evro območju v postavki "druge naložbe" vključuje neto pozicije Evrosistema pri nacionalnih centralnih bankah (NCB) nesodelujočih držav članic, povezane z delovanjem sistema TARGET. Taki saldi/računi znotraj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), ki so nominirani v evrih, so podobni gibanjem nostro/vostro računov monetarnih finančnih institucij (MFI) in so tako posredovani ECB na neto podlagi pod postavko "obveznosti".

Načela "prenosa lastništva", "časa poravnave" in "časa plačila" so v skladu s standardi MDS.

V primerjavi s standardnimi elementi PPB5 je predstavitev kategorije "druge naložbe" plačilne bilance evro območja poenostavljena, ker je opuščeno razlikovanje med posojili in vlogami na obeh straneh bilance ter razčlenitev po zapadlosti za statistiko četrtletne plačilne bilance. Prišlo je tudi do spremembe v predstavitvi razčlenitve (tj. sektor kot prva prioriteta). Ta razčlenitev po sektorjih je v skladu, vendar ni enaka, z razčlenitvijo PPB5, ki daje prednost instrumentom. Za podatke mesečne bilance stanja se zahteva razlikovanje med kratkoročnimi in dolgoročnimi tokovi sektorja MFI.

1.7 Mednarodne denarne rezerve (glej tudi oddelek 3.11 PoB Book)

Rezerve evro območja zajemajo rezerve Evrosistema, tj. rezervna sredstva ECB in NCB.

Rezervne morajo biti (i) pod učinkovitim nadzorom ustreznega monetarnega organa Evrosistema ali NCB; in (ii) visoko likvidne, tržljive in kredibilne terjatve, ki jih ima Evrosistem do nerezidentov evro območja, nominirane v valutah, različnih od evra, in tudi zlato, rezervna imetja pri MDS ali posebne pravice črpanja (SDR).

Ta opredelitev izrecno izključuje, da bi se devizne terjatve do rezidentov evro območja in terjatve v evrih do nerezidentov evro območja štele za rezervna sredstva bodisi na nacionalni ravni bodisi na ravni evro območja. Prav tako v opredelitev rezervnih sredstev za evro območje niso zajete devizne pozicije centralne države in/ali državne zakladnice v skladu z institucionalnimi določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Rezervna sredstva ECB so sredstva, ki so združena v skladu s členom 30 Statuta ESCB in jih neposredno in učinkovito nadzira ECB. Dokler ne pride do nadaljnjih prenosov lastništva, so rezervna sredstva, ki jih ohranjajo NCB, pod njihovim neposrednim in učinkovitim nadzorom, in se obravnavajo kot rezervna sredstva posamezne NCB.

Predstavitev transakcij mednarodnih denarnih rezerv Evrosistema prikazuje skupno vrednost mesečnih transakcij. Dodatne podrobnosti glede transakcij Evrosistema z zlatom, devizami, imetji SDR in rezervnimi imetji pri MDS so na voljo na četrtletni ravni v skladu s standardnimi elementi PPB5. Izvedeni finančni instrumenti so predstavljeni v posebni kategoriji, v skladu z nedavnimi priporočili MDS za to področje.

Rezerve Evrosistema se pripravijo na bruto podlagi brez neto izravnave obveznosti, povezanih z rezervami (razen rezervnih sredstev, ki so vključena v podkategorijo "izvedeni finančni instrumenti" in se knjižijo na neto podlagi).

Vrednotenje temelji na tržnih cenah, pri čemer se (i) za transakcije uporabljajo tržne cene, ki veljajo v času opravljanja transakcije; (ii) za stanja pa srednje tržne cene ob zapiranju borze na koncu ustreznega obdobja. Veljavne tržne obrestne mere v času izvajanja transakcije ali srednje tržne cene ob zapiranju borze na koncu ustreznega obdobja se uporabljajo za preračunavanje transakcij in stanj sredstev v tuji valuti v evre.

Dohodek od rezervnih sredstev je treba knjižiti pod postavko "druge naložbe" v okviru dohodkov od kapitala, vključno z dohodki od obresti dolžniških vrednostnih papirjev, ki so del rezerv, na podlagi obračunskega načela vsaj četrtletno.

Stališče, da bi likvidne rezerve lahko bile pomembnejši kazalec sposobnosti države, da izpolnjuje svoje devizne obveznosti, od bruto rezerv, kakor so prikazane v statistiki plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb, je pridobilo na razširjenosti in bilo celo sprejeto v Special Data Dissemination Standard MDS. Za izračunavanje likvidnih rezerv morajo biti podatki o bruto rezervah dopolnjeni z informacijami o drugih deviznih imetjih in obveznostih, povezanih z rezervami. V skladu s tem se mesečni podatki o (bruto) rezervnih sredstvih dopolnijo z informacijami o drugih deviznih imetjih in pričakovanih ter potencialnih kratkoročnih neto črpanjih bruto rezervnih sredstev, razvrščenih glede na preostalo dobo do zapadlosti. Poleg tega se zahteva valutno razlikovanje s četrtletnim zamikom med bruto rezervnimi sredstvi, izraženimi v valutah SDR (v celoti), in rezervnimi sredstvi v drugih valutah (v celoti).

Postavka imetja monetarnega zlata mora ostati nespremenjena v vseh povratnih transakcijah z zlatom (swap poslih z zlatom, repo poslih, posojilih in vlogah). Repo transakcije vrednostnih papirjev v tuji valuti imajo za posledico zvišanja skupnega zneska rezervnih sredstev NCB, ki si gotovino izposodi, hkrati pa vrednostni papirji iz repo posla še naprej ostanejo v bilanci stanja; v primeru povratnih repo poslov monetarni organ, ki gotovino posodi, ne zabeleži nobene spremembe skupnega zneska rezervnih sredstev, če je nerezidenčni partner drugi monetarni organ ali finančna institucija, ker se taka terjatev do posojilojemalca šteje za rezervna sredstva.

Tabela 5 Ozemlja, ki pripadajo državam članicam evro območja, ali države, ki so z njimi povezane

Ozemlja, ki pripadajo evro območju:

- Helgoland: Nemčija,

- Balearski otoki, Kanarski otoki, Ceuta in Melilla: Španija,

- Monako, francoske prekomorske dežele (Gvajana, Guadeloupe, Martinique in Réunion), St. Pierre in Miquelon, Mayotte: Francija,

- Madeira, Azori: Portugalska,

- Alandski otoki: Finska.

Ozemlja, povezana z državami članicami evro območja, ki se vključijo v kategorijo "tujina"

- Büsingen (ne Nemčija),

- Andora (niti Španija niti Francija),

- Nizozemski Antili in Aruba (ne Nizozemska),

- francoska prekomorska ozemlja (Francoska Polinezija, Nova Kaledonija, Walliški in Futunski otoki) (ne Francija),

- San Marino in Vatikanska mestna država (ne Italija).

2. Metode uveljavitve za geografsko porazdelitev

Težave pri pripravi geografsko razčlenjene statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se razrešijo z uporabo postopnega pristopa. Ta pristop vključuje tri stopnje, ki omogočajo izpolnjevanje podatkovnih zahtev in so postopoma vse bolj zahtevne. Zlasti so pomembne postavke "vrednostni papirji", "dohodek od vrednostnih papirjev" in "izvedeni finančni instrumenti".

2.1 Splošni pristop (ki se uporabi za vse račune plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb – razen spodaj naštetih izjem)

Stopnja 1 :

Metoda izračunavanja na ravni evro območja: seštevek nacionalnih skupnih neto transakcij/stanj.

Uporablja se od leta 1999 za stanja mednarodnih naložb.

Stopnja 2 :

Metoda izračunavanja na ravni evro območja: ločen seštevek transakcij/stanj z nerezidenti za kredite in debete ali neto imetja in neto obveznosti (plačilna bilanca)/imetja in obveznosti (stanje mednarodnih naložb).

Podatkovne zahteve na ravni NCB: ločena identifikacija transakcij/stanj med rezidenti in nerezidenti evro območja.

Uporablja se od januarja 1999 za plačilno bilanco.

Uporablja se od konca septembra 2002 za stanje mednarodnih naložb.

Stopnja 3 :

Metoda izračunavanja na ravni evro območja in podatkovne zahteve na ravni NCB: podobna kakor pri stopnji 2 z dodatkom geografske razčlenitve (glej tabelo 6) za transakcije/stanja zunaj evro območja. Stopnja 3 je potrebna samo za statistiko četrtletne plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb.

Podatkovne zahteve na ravni NCB: ločena identifikacija transakcij/stanj med rezidenti evro območja in rezidenti držav iz dogovorjenega seznama držav/regij partnerjev iz tabele 6.

Skrajni rok za uporabo za četrtletno plačilno bilanco: konec junija 2004 – podatki, ki se nanašajo na prvo četrtletje 2003.

Skrajni rok uveljavitve za stanje mednarodnih naložb: konec septembra 2004 – podatki, ki se nanašajo na konec leta 2002 in konec leta 2003.

2.2 Vrednostni papirji

Stopnja 1 :

Metoda izračunavanja na ravni evro območja: seštevek nacionalnih skupnih neto transakcij/stanj portfeljskih naložb.

Uporablja se od leta 1999 za stanje mednarodnih naložb.

Stopnja 2 :

Metoda izračunavanja na ravni evro območja: seštevek neto transakcij/stanj vrednostnih papirjev, ki so jih izdali nerezidenti evro območja za imetja vrednostnih papirjev. Konsolidacija neto transakcij/stanj skupnih nacionalnih obveznosti in transakcij/stanj v vrednostnih papirjih, ki so jih izdali in kupili rezidenti evro območja, za obveznosti vrednostnih papirjev.

Podatkovne zahteve na ravni NCB: transakcije/stanja imetij vrednostnih papirjev, razčlenjene v transakcije/stanja vrednostnih papirjev evro območja, ki so jih izdali rezidenti evro območja, in drugih vrednostnih papirjev. V ta namen je treba identificirati izdajatelja (dolžnika) vrednostnega papirja, da se ugotovi, ali je izdajatelj rezident ali nerezident evro območja. Za transakcije/stanja obveznosti portfeljskih naložb se zahtevajo samo skupne neto vrednosti.

Stanja vrednostnih papirjev znotraj stanja mednarodnih naložb se izračunajo le na podlagi podatkov o stanju, ki se nanašajo na deleže v lastniškem kapitalu konec leta ter imetja kratkoročnih in dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdali nerezidenti evro območja. Podatkovne zahteve ECB so v tem primeru popolnoma v skladu z zahtevami Coordinated Portfolio Investment Survey MDS.

Uporablja se od januarja 1999 za transakcije portfeljskih naložb.

Uporablja se od konca septembra 2002 za stanja portfeljskih naložb.

Stopnja 3 :

Metoda izračunavanja na ravni evro območja in podatkovne zahteve na ravni NCB: podobna kakor pri stopnji 2 z dodatkom geografske razčlenitve (glej tabelo 6) za transakcije/stanja izven evro območja na strani imetij. Ne zahteva se geografska razčlenitev za transakcije/stanja izven evro območja za stran obveznosti. Stopnja 3 je potrebna samo za četrtletno statistiko o transakcijah in letno statistiko o stanjih.

Podatkovne zahteve na ravni NCB: ločena identifikacija sredstev v transakcijah/stanjih vrednostnih papirjev med rezidenti evro območja in rezidenti držav iz dogovorjenega seznama držav/regij partnerjev iz Tabele 6.

Skrajni rok uveljavitve za četrtletne transakcije z vrednostnimi papirji: konec junija 2004 – podatki, ki se nanašajo na prvo četrtletje leta 2003.

Skrajni rok uveljavitve za stanja vrednostnih papirjev (samo stran imetij): konec septembra 2004 – podatki, ki se nanašajo na konec leta 2002 in konec leta 2003.

2.3 Dohodki od vrednostnih papirjev

Stopnja 1 :

Metoda izračunavanja na ravni evro območja: seštevek nacionalnih skupnih neto transakcij dohodka od vrednostnih papirjev.

Stopnja 2 :

Metoda izračunavanja na ravni evro območja: seštevek kreditnih transakcij dohodkov od instrumentov vrednostnih papirjev, ki so jih izdali nerezidenti. Konsolidacija debetnih transakcij dohodkov iz skupnih nacionalnih neto obveznosti in kreditnih transakcij iz vrednostnih papirjev, ki so jih izdali rezidenti evro območja.

Podatkovne zahteve na ravni NCB: kreditne transakcije dohodkov vrednostnih papirjev, razcepljene na transakcije vrednostnih papirjev, ki so jih izdali rezidenti evro območja, in transakcije, ki so jih izdali rezidenti drugih držav. Za ta namen je treba identificirati izdajatelja (dolžnika) vrednostnega papirja, da se ugotovi, ali je izdajatelj rezident ali nerezident evro območja. Za debetne transakcije, ki izhajajo iz obveznosti vrednostnih papirjev, se zahtevajo samo skupne nacionalne vrednosti.

Uporablja se od januarja 2000.

Stopnja 3 :

Metoda izračunavanja na ravni evro območja in podatkovne zahteve do NCB: podobno kakor pri stopnji 2 z dodatno geografsko razčlenitvijo kreditnih transakcij z rezidenti zunaj evro območja. Geografska razčlenitev debetnih transakcij dohodkov z rezidenti zunaj evro območja se ne zahteva. Stopnja 3 se uporablja le za četrtletno plačilno bilanco.

Podatkovne zahteve na ravni NCB: ločitev kreditnih transakcij dohodkov vrednostnih papirjev med rezidenti evro območja in rezidenti držav iz dogovorjenega seznama držav/regij partnerjev iz tabele 6.

Rok za uveljavitev stopnje 3 pri transakcijah dohodkov vrednostnih papirjev na četrtletni ravni: konec junija 2004 za podatke, ki se nanašajo na prvo četrtletje 2003.

2.4 Izvedeni finančni instrumenti

Transakcije

Stopnja 1 :

Zahteve za transakcije izvedenih finančnih instrumentov s partnerji zunaj evro območja zajemajo samo predstavitev te postavke na neto osnovi.

Metoda izračunavanja na ravni evro območja: seštevek nacionalnih skupnih neto pozicij izvedenih finančnih instrumentov.

Stanja

Stopnja 1 :

Metoda izračunavanja na ravni evro območja: seštevek nacionalnih skupnih neto stanj izvedenih finančnih instrumentov.

Uporablja se od leta 1999.

Stopnja 2 :

Metoda izračunavanja na ravni evro območja: ločen seštevek neto stanj izvedenih finančnih instrumentov z nerezidenti evro območja na strani imetij in obveznosti.

Podatkovne zahteve na ravni NCB: ločena stanj med rezidenti evro območja in nerezidenti evro območja, kakor je določeno na podlagi lokacije trga, kjer je ustrezno, ali statusa rezidenta partnerja pri izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje prek OTC.

Uporablja se od konca septembra 2002.

Stopnja 3 :

Ne zahteva se geografska razčlenitev stanj izvedenih finančnih instrumentov zunaj evro območja.

Tabela 6 Geografska razčlenitev ECB za tokove četrtletne plačilne bilance in letne podatke o stanju mednarodnih naložb

- Danska

- Švedska

- Združeno kraljestvo

- Institucije Evropske unije

- "Države pristopnice" (tj. Ciper, Češka republika, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija) [2]

- Švica

- Kanada

- Združene države Amerike

- Japonska

- Offshore središča [3]

- Mednarodne organizacije [4] [5]

- Tujina (tj. države in organizacije izven evro območja, ki niso navedene na seznamu) [6]

3. Razčlenitev po institucionalnih sektorjih v agregatih evro območja (glej tudi oddelek 3.1.6 PoB Book)

Sektorska razčlenitev agregatov evro območja zajema monetarne organe, državo, MFI in druge sektorje evro območja.

Monetarni organi

Sektor "monetarni organi" statistike evro območja je sestavljen iz Evrosistema.

Država

Sektor "država" statistike evro območja je v skladu z opredelitvijo navedenega sektorja v SNR 93 in ESR 95 ter zajema naslednje enote:

- centralno državo,

- federalno/regionalno državo,

- lokalno državo,

- sklade socialne varnosti.

MFI brez monetarnih organov

Sektor "MFI brez monetarnih organov" sovpada z sektorjem MFI za denarno in bančno statistiko (razen monetarnih organov). Zajema:

(i) kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Skupnosti, tj. družbe, ki se ukvarjajo s prejemanjem vlog ali drugih vračljivih sredstev od občanov (vključno z iztržki, ki izhajajo iz prodaje bančnih obveznic občanom) in dodeljevanjem posojil za lastni račun; in

(ii) vse druge rezidentne finančne institucije, ki se ukvarjajo s sprejemanjem vlog in/ali podobnih substitutov za vloge od subjektov, ki niso MFI, in za lastni račun (vsaj v gospodarskem smislu) dodeljujejo posojila in/ali uresničujejo naložbe v vrednostne papirje.

Drugi sektorji

Kategorija "drugi sektorji" statistike evro območja zajema različne institucionalne enote, predvsem:

(i) druge finančne institucije, ki niso vključene v opredelitev MFI, kot so investicijski skladi, ki se ne štejejo kot sredstva denarnega trga, nepremičninske naložbene institucije, trgovci z vrednostnimi papirji, hipotekarne kreditne institucije, zavarovalne družbe, pokojninski skladi in pomožne finančne dejavnosti; in

(ii) nefinančne institucije, kot so javna in zasebna nefinančna podjetja, nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, in gospodinjstva.

Ne-MFI

Kategorija "sektorji ne-MFI" statistike evro območja zajema sektorja (i) "država" in (ii) "drugi sektorji".

Tabela 7 Seznam offshore središč za geografsko razčlenitev ECB za tokove četrtletne plačilne bilance in letne podatke o stanju mednarodnih naložb

ISO kode | Eurostat + OECD Offshore finančna središča |

AD | Andora |

AG | Antigva in Barbuda |

AI | Angvila |

AN | Nizozemski Antili |

BB | Barbados |

BH | Bahrajn |

BM | Bermudi |

BS | Bahami |

BZ | Belize |

CK | Cookovi otoki |

DM | Dominika |

GD | Grenada |

GG | Guernsey |

GI | Gibraltar |

HK | Hong Kong |

IM | Otok Man |

JE | Jersey |

JM | Jamajka |

KN | Saint Kitts in Nevis |

KY | Kajmanski otoki |

LB | Libanon |

LC | Saint Lucia |

LI | Lihtenštajn |

LR | Liberija |

MH | Marshallovi otoki |

MS | Montserrat |

MV | Maldivi |

NR | Nauru |

NU | Niue |

PA | Panama |

PH | Filipini |

SG | Singapur |

TC | Otoki Turks in Caicos |

VC | Saint Vincent and Grenadines |

VG | Britanski Deviški otoki |

VI | Ameriški Deviški otoki |

VU | Vanuatu |

WS | Samoa |

Tabela 8 Seznam mednarodnih organizacij [7] za geografsko razčlenitev ECB za tokove četrtletne plačilne bilance in letne podatke o stanju mednarodnih naložb

1. Institucije Evropske unije

1.1 Glavne institucije, organi in telesa Evropske unije (razen ECB)

EIB (Evropska investicijska banka)

EC (Evropska komisija)

EDF (Evropski razvojni sklad)

EIF (Evropski investicijski sklad)

1.2 Druge institucije, organi in telesa Evropske unije, ki se financirajo iz splošnega proračuna

Evropski parlament

Svet Evropske unije

Sodišče

Računsko sodišče

Ekonomsko-socialni odbor

Odbor regij

2. Mednarodne organizacije

2.1 Mednarodne monetarne organizacije

MDS (Mednarodni denarni sklad)

BIS (Banka za mednarodne poravnave)

2.2 Mednarodne nemonetarne organizacije

2.2.1 Glavne organizacije Združenih narodov

STO (Svetovna trgovinska organizacija)

IBRD (Mednarodna banka za obnovo in razvoj)

IDA (Mednarodno združenje za razvoj)

2.2.2 Druge organizacije Združenih narodov

Unesco (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, kulturo in znanost)

FAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo)

WHO (Svetovna zdravstvena organizacija)

IFAD (Mednarodni sklad za kmetijski razvoj)

IFC (Mednarodna finančna korporacija)

MIGA (Mednarodna agencija za zavarovanje investicij)

Unicef (Sklad Združenih narodov za otroke)

UNHCR (Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce)

UNRWA (Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu)

IAEA (Mednarodna agencija za atomsko energijo)

ILO (Mednarodna organizacija dela)

ITU (Mednarodna telekomunikacijska zveza)

2.2.3 Druge glavne mednarodne institucije, organi in telesa (razen ECB)

OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj)

IADB (Medameriška razvojna banka, Inter-American Development Bank)

AfDB (Afriška razvojna banka)

AsDB (Azijska razvojna banka)

EBRD (Evropska banka za obnovo in razvoj)

IIC (Medameriška investicijska korporacija)

NIB (Nordijska investicijska banka)

IBEC (Mednarodna banka za gospodarsko sodelovanje)

IIB (Mednarodna investicijska banka)

CDB (Karibska razvojna banka)

AMF (Arabski monetarni sklad)

BADEA (Arabska banka za gospodarski razvoj v Afriki)

CASDB (Razvojna banka centralnoafriških držav)

Afriški razvojni sklad

Azijski razvojni sklad

Fonds spécial unifié de développement

CABEI (Srednjeameriška banka za gospodarsko povezovanje)

ADC (Andska razvojna korporacija, Andean Development Corporation)

2.2.4 Druge mednarodne organizacije

NATO (Severnoatlantska zveza)

Svet Evrope

ICRC (Mednarodni odbor Rdečega križa)

ESA (Evropska vesoljska agencija)

EPO (Evropski patentni urad)

EUROCONTROL (Evropska organizacija za varnost zračne plovbe)

EUTELSAT (Evropska organizacija za satelitske telekomunikacije)

INTELSAT (Mednarodna organizacija za satelitske telekomunikacije)

EBU/EUR (Evropska zveza radijskih in televizijskih postaj)

EUMETSAT (Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov)

ESO (Evropski južni observatorij)

ECMWF (Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi)

EMBL (Evropski laboratorij za molekularno biologijo)

CERN (Evropska organizacija za jedrske raziskave)

IOM (Mednarodna organizacija za migracije)

[1] Izjeme se nanašajo na transakcije/stanja v izvedenih finančnih instrumentih med povezanimi podjetji, za katere je bilo na ravni evro območja dogovorjeno knjiženje pod kategorijo "izvedeni finančni instrumenti" in ne pod "neposredne naložbe/drugi kapital".

[2] Države so v oklepaju navedene samo zato, da se ponazori sestava te posebne skupine, razčlenitev po teh državah se ne zahteva.

[3] Samo za izbrane postavke finančnega računa plačilne bilance, povezane izkaze prihodkov in stanje mednarodnih naložb. Glej tabelo 7.

[4] Samo za izbrane postavke finančnega računa plačilne bilance, povezane izkaze prihodkov in stanje mednarodnih naložb. Glej tabelo 7.

[5] Izven Evropske unije. Glej tabelo 8. Organizacije so navedene samo zato, da se ponazori sestava te posebne skupine, razčlenitev po teh organizacijah se ne zahteva.

[6] Izračunano kot preostanki (zneski med skupnim zneskom vsake postavke plačilne bilance/stanja mednarodnih naložb in zneski, ki ustrezajo zgoraj navedenim partnerjem)

[7] Na podlagi Priročnika PoB Evropske komisije (Eurostat).

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

POSREDOVANJE PODATKOV EVROPSKI CENTRALNI BANKI

Za elektronski prenos statističnih informacij, ki jih zahteva Evropska centralna banka (ECB), nacionalne centralne banke (NCB) uporabljajo instrument, ki ga je zagotovil Evropski sistem centralnih bank (ESCB) in temelji na telekomunikacijskem omrežju "ESCB-Net". Vse izmenjave podatkov znotraj ESCB uporabljajo enak konceptualni model podatkov. Statistični format sporočil, ki je bil razvit za to elektronsko izmenjavo statističnih informacij, je format "GESMES/TS". Ta zahteva ne preprečuje uporabe drugih načinov prenosa statističnih informacij ECB, kot so na primer dogovorjene alternativne rešitve.

NCB spoštujejo spodaj navedena priporočila, da se zagotovi uspešno delovanje prenosa podatkov.

- Popolnost: NCB sporočajo podatke, ki se nanašajo na vse zahtevane skupine postavk. Izpuščanje skupin postavk ali poročanje postavk, ki niso na seznamu, se šteje za nepopolno poročanje. Če manjka določena navedba, se opustitev navedbe zabeleži z uporabo ustrezne navedbene zastavice. Poleg tega je treba v primeru revizije, ki zadeva samo en pododdelek skupine postavk, uporabiti validacijska pravila za celotno plačilno bilanco.

- Načelo predznakov: prenos podatkov s strani NCB ECB in Evropski komisiji (Eurostat) upošteva enotno o predznakih za vse podatke, ki se poročajo. V skladu s tem načelom se morajo krediti in debeti v tekočem računu in kapitalskem računu knjižiti s predznakom plus, medtem ko se neto saldi izračunajo in knjižijo kot krediti minus debeti. V finančnem računu se morajo znižanja neto imetij/povišanja neto obveznosti knjižiti z znakom plus, medtem ko se morajo povišanja neto imetij/znižanja neto obveznosti knjižiti z znakom minus. Neto salde je treba izračunati in knjižiti kot spremembe neto terjatev plus neto spremembe obveznosti.

Kar zadeva podatke o stanju mednarodnih naložb, je treba neto stanja izračunati in knjižiti kot stanja sredstev minus stanja obveznosti.

- Računovodska identiteta podatkov: validacijska pravila, ki so bila posredovana in so na zahtevo dostopna, morajo NCB uporabiti pred posredovanjem podatkov ECB.

V primeru revizij lahko NCB posredujejo ECB dopolnjen podatkovni niz. Revizije je treba posredovati na naslednji način:

- revizije mesečnih podatkov se dajo na voljo s predložitvijo (i) ustreznih četrtletnih podatkov; (ii) ustreznih revidiranih četrtletnih podatkov; (iii) podatkov o stanju mednarodnih naložb za ustrezno leto; in (iv) revidiranih podatkov o stanju mednarodnih naložb za ustrezno leto;

- revizije četrtletnih podatkov se dajo na voljo s predložitvijo (i) podatkov za naslednje četrtletje; (ii) podatkov o stanju mednarodnih naložb za ustrezno leto; in (iii) revidiranih podatkov o stanju mednarodnih naložb za ustrezno leto;

- revizije letnih podatkov o stanju mednarodnih naložb se dajo na voljo s predložitvijo podatkov za naslednja leta.

Revizije mesečnih in četrtletnih plačilnobilančnih podatkov, ki se nanašajo na cela leta, NCB dajo na voljo ECB s predložitvijo podatkov o stanju mednarodnih naložb za leto, na katero se podatki nanašajo.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

SPREMLJANJE STATISTIČNIH METOD SESTAVLJANJA

Evropska centralna banka (ECB) spremlja metode sestavljanja, ki se uporabljajo za poročanje statističnih podatkov o plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb ter konceptov in opredelitev, ki jih redno uporabljajo države članice. Spremljanje se izvaja s sprotnim dopolnjevanjem publikacije ECB European Union balance of payments/international investment position statistical methods (PoB Book) in z uporabo šestmesečnega revizijskega postopka (six-monthly review procedure). Poleg funkcije spremljanja je cilj obeh dokumentov obveščanje oseb, ki urejajo plačilno bilanco evro območja, o razvoju v drugih državah evro območja.

PoB Book vsebuje informacije o strukturi statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb za vse države članice. Podrobno so opisane metode urejanja podatkov, uporabljeni koncepti in opredelitve ter informacije o odmikih od dogovorjenih opredelitev za statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb v državah članicah.

PoB Book se letno ažurira v tesnem sodelovanju z državami članicami.

Cilj šestmesečne revizije je vključitev tega ažuriranja.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

ZBIRANJE PODATKOV NA PODROČJU VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Zaradi inherentnih težav pri pravilni identifikaciji tokov in stanja vrednostnih papirjev, se je zdelo potrebno opredeliti skupne pristope za zbiranje teh informacij na evro območju [1].

Sistemi zbiranja podatkov o vrednostnih papirjih so v skladu z modelom, ki se šteje vsaj za

"sprejemljivega"

v naslednji tabeli:

Opombe:

"s-b-s" = security-by-security data collection (zbiranje podatkov po posameznih vrednostnih papirjih).

"ag." = agregirano zbiranje podatkov.

"izpeljana stanja" = kumulacija tokov.

"izpeljani tokovi" = kot razlika imetij (prilagojena za menjalni tečaj in spremembe cen).

"ocenjeni tokovi" = razčlenjeni po mesecih in ocenjeni na podlagi četrtletnih tokov.

(1)Mesečni tokovi [s-b-s] + mesečna imetja [s-b-s] | Idealno |

(2a)Mesečni tokovi [s-b-s] + četrtletna imetja [s-b-s] | Dobro |

(2b)Mesečni tokovi [s-b-s] + letna imetja [s-b-s] |

(3)Četrtletna imetja [s-b-s] + mesečni tokovi [ag.] | Sprejemljivo |

(4)Mesečna imetja [ag.] + mesečni tokovi [ag.] |

(5)Mesečna imetja [s-b-s] + izpeljani mesečni tokovi [s-b-s] |

(6)Letna imetja [s-b-s] + mesečni tokovi [ag.] |

(7)Četrtletna imetja [ag.] + mesečni tokovi [ag.] |

(8)Izpeljana letna imetja [s-b-s] + mesečni tokovi [s-b-s] | Nesprejemljivo |

(9)Četrtletna imetja [s-b-s] + izpeljani četrtletni tokovi [s-b-s] + predvideni mesečni tokovi [ag.] |

(10)Letna imetja [s-b-s] + četrtletni tokovi [ag.] + ocenjeni mesečni tokovi [ag.] |

(11)Četrtletna imetja [ag.] + četrtletni tokovi [ag.] + ocenjeni mesečni tokovi [ag.] |

(12)Izpeljana letna imetja [ag.] + mesečni tokovi [ag.] |

[1] Glej tudi poročilo ECB Task Force on Portfolio Investment Collection Systems, final report, junij 2002, objavljeno na spletni strani ECB: http://www.ecb.int.

--------------------------------------------------