Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 28. januarja 2003

o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe [4], na podlagi skupnega besedila, ki ga je 8. novembra 2002 odobril Spravni odbor,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Povečan dostop javnosti do informacij o okolju in razširjanje teh informacij prispevata k boljši zavesti o okoljskih zadevah, svobodni izmenjavi mnenj, bolj učinkoviti udeležbi javnosti pri postopku odločanja o okoljskih zadevah in navsezadnje k boljšemu okolju.

(2) Direktiva Sveta 90/313/EGS z dne 7. junija 1990 o prostem dostopu do informacij o okolju [5] je začela proces sprememb v načinu, na katerega se organi oblasti lotevajo problema odprtosti in preglednosti, s tem ko je uvedla ukrepe za uresničevanje pravice javnosti do dostopa do informacij o okolju, ki ga je treba razvijati in nadaljevati. Ta direktiva razširja obstoječi dostop, zagotovljen po Direktivi 90/313/EGS.

(3) Člen 8 navedene direktive zahteva od držav članic, da Komisiji poročajo o pridobljenih izkušnjah, na osnovi katerih mora Komisija pripraviti poročilo za Evropski parlament in Svet skupaj s kakršnim koli predlogom za spremembo Direktive, ki bi ga štela za ustreznega.

(4) V poročilu, izdelanem po členu 8 navedene direktive, so navedeni konkretni problemi, s katerimi so se srečevali pri praktični uporabi Direktive.

(5) 25. junija 1998 je Evropska skupnost podpisala Konvencijo Gospodarske komisije OZN za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah ("Aarhuško konvencijo"). Določbe zakonodaje Skupnosti morajo biti skladne s to konvencijo zaradi sklenitve le-te s strani Evropske skupnosti.

(6) Zaradi večje preglednosti je primerno Direktivo 90/313/EGS nadomestiti in ne spremeniti, tako da bo zainteresiranim stranem zagotovila enotno, jasno in usklajeno pravno besedilo.

(7) Razlike med veljavnimi predpisi v državah članicah glede dostopa do informacij o okolju, ki jih hranijo organi oblasti, lahko ustvarijo neenakost v Skupnosti glede dostopa do teh informacij ali glede pogojev konkurence.

(8) Zagotoviti je treba, da bo imela vsaka fizična in pravna oseba pravico do dostopa do informacij o okolju, ki jih hranijo organi oblasti ali se hranijo za organe oblasti, ne da bi morala uveljaviti interes.

(9) Prav tako je potrebno, da organi oblasti v čim širšem obsegu dajo na voljo in razširjajo informacije o okolju javnosti, zlasti z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Pri poročanju o tej direktivi in njenem pregledu je treba upoštevati prihodnji razvoj teh tehnologij.

(10) Pojasniti je treba opredelitev informacij o okolju, tako da bo zajemala vse oblike informacij o stanju okolja, dejavnikih, ukrepih ali dejavnostih, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na okolje ali so namenjene njegovemu varstvu, o analizah stroškov in koristi ter ekonomskih analizah, ki se uporabljajo v okviru teh ukrepov ali dejavnosti, ter tudi informacije o stanju zdravja in varnosti ljudi, vključno s kontaminacijo prehrambne verige, razmerami življenja ljudi, kulturnimi znamenitostmi in objekti, če nanje vpliva ali bi lahko vplivala katera koli od teh zadev.

(11) Zaradi upoštevanja načela v členu 6 Pogodbe, da bi bilo treba zahteve glede varstva okolja vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti, je treba opredelitev organov oblasti razširiti, tako da bi vključevala vlado ali druge organe javne uprave na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ne glede na to, ali imajo posebne pristojnosti za okolje. Prav tako je treba razširiti opredelitev tako, da bi vključevala druge osebe ali organe, ki skladno z nacionalno zakonodajo opravljajo naloge javne uprave v zvezi z okoljem, ter druge osebe ali organe, ki delujejo pod njihovim nadzorom in imajo javne pristojnosti ali naloge v zvezi z okoljem.

(12) Informacije o okolju, ki so fizično shranjene pri drugih organih za organe oblasti, bi prav tako morale soditi v področje uporabe te direktive.

(13) Informacije o okolju je treba dati na voljo prosilcem čim prej in v primernem roku ob upoštevanju časovnega okvira, ki ga navede prosilec.

(14) Organi oblasti bi morali zagotoviti informacije v obliki in formatu, ki ga želi prosilec, razen če niso že javno dostopne v drugi obliki ali formatu ali če ni smiselno, da se zagotovijo v drugi obliki ali formatu. Poleg tega bi si morali organi oblasti na ustrezen način prizadevati, da bi imeli informacije o okolju, ki jih hranijo ali se hranijo zanje, v oblikah ali formatih, ki se jih da zlahka reproducirati in so dostopne z elektronskimi sredstvi.

(15) Države članice bi morale določiti praktične ukrepe, v sklopu katerih bi bile takšne informacije učinkovito razpoložljive. Ti ukrepi zagotavljajo, da so informacije učinkovito in lahko dostopne ter postopoma postajajo razpoložljive za javnost po javnih telekomunikacijskih omrežjih, vključno z javno dostopnimi seznami organov oblasti in registrov ali seznami informacij o okolju, ki jih hranijo organi oblasti ali se hranijo za organe oblasti.

(16) Pravica do obveščenosti pomeni, da bi moralo biti razkritje informacij splošno pravilo in da bi moralo biti organom oblasti dovoljeno zavrniti zahtevo za informacije o okolju v posebnih in jasno opredeljenih primerih. Razlogi za zavrnitev bi se morali razlagati restriktivno, pri čemer bi bilo treba tehtati med javnim interesom, ki mu služi razkritje, in interesom, ki mu služi zavrnitev. Prosilcu bi bilo treba sporočiti razloge za zavrnitev v roku, določenem v tej direktivi.

(17) Organi oblasti bi morali dati na razpolago del informacij o okolju, če je možno izločiti informacije, ki sodijo med izjeme, iz preostalih zahtevanih informacij.

(18) Organi oblasti bi morali imeli možnost, da za posredovanje informacij o okolju zaračunajo takso, vendar pa bi moral biti ta taksa primerna. To pomeni da zaračunana taksa načeloma ne sme presegati dejanskih stroškov za izdelavo zadevnih materialov. Omejiti bi bilo treba primere, v katerih se zahteva predplačilo. V posebnih primerih, ko organi oblasti zagotavljajo informacije o okolju za komercialne namene in kjer je to potrebno zaradi zagotavljanja nadaljnjega zbiranja in objavljanja teh informacij, se za primerno šteje tržna taksa; lahko se zahteva predplačilo. Objaviti bi bilo treba seznam taks in ga dati na voljo prosilcem skupaj z informacijami o primerih, v katerih se lahko taksa zaračuna ali opusti.

(19) Prosilcem bi moralo biti omogočeno, da po upravni ali sodni poti izpodbijajo dejanja ali opustitve organa oblasti v zvezi z zahtevo.

(20) Organi oblasti bi si morali prizadevati, da bi zagotovili, da so informacije o okolju, ki jih pripravijo ali se pripravijo v njihovem imenu, razumljive, točne in primerljive. Ker je to pomemben dejavnik pri ocenjevanju kakovosti na razpolago danih informacij, bi bilo na zahtevo treba razkriti tudi metodo, uporabljeno za pripravo informacij.

(21) Za dvig javne zavesti o okoljskih zadevah in za izboljševanje varstva okolja bi morali organi oblasti na primeren način zagotavljati in razširjati informacije o okolju, ki so pomembne za njihove naloge, zlasti prek računalniške telekomunikacijske in/ali elektronske tehnologije, kolikor je na voljo.

(22) To direktivo bi bilo treba vsaka štiri leta po njenem začetku veljavnosti glede na izkušnje in po predložitvi ustreznih poročil držav članic ovrednotiti ter jo na tej podlagi revidirati. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o vrednotenju.

(23) Ker države članice ciljev predlagane direktive ne morejo doseči v zadostni meri in se jih da zato bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(24) Določbe te direktive ne vplivajo na pravico države članice, da ohrani in uvede ukrepe, ki predvidevajo širši dostop do informacij, kot ga zahteva ta direktiva –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilji

Cilji te direktive so:

(a) zagotoviti pravico do dostopa do informacij o okolju, ki jih hranijo organi oblasti ali se hranijo za organe oblasti, ter določiti osnovne pogoje in praktične ukrepe za uresničevanje te pravice, in

(b) zagotoviti, da so informacije o okolju postopno v vedno večji meri dostopne javnosti in se javno razširjajo, da se doseže kar najširša sistematična razpoložljivost in razširjanje informacij o okolju javnosti. V ta namen se zlasti pospešuje uporaba računalniške telekomunikacijske in/ali elektronske tehnologije, kolikor je na voljo.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te direktive so:

1. "informacije o okolju" kakršne koli informacije v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali katerikoli drugi materialni obliki o:

(a) stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, tla, zemljišča, krajina in naravni življenjski prostori, vključno z mokrišči, obalnimi in morskimi območji, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, ter medsebojni vpliv teh elementov;

(b) dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup, sevanje ali odpadki, vključno z radioaktivnimi odpadki, emisije, izpusti in druga sproščanja v okolje, ki vplivajo ali bi utegnili vplivati na elemente okolja, navedene pod (a);

(c) ukrepih (vključno z upravnimi), kot so politike, zakonodaja, načrti, programi, sporazumi o okolju, ter dejavnostih, ki vplivajo ali bi utegnile vplivati na elemente in dejavnike, navedene pod (a) in (b), ter ukrepih ali dejavnostih, načrtovanih za zaščito teh elementov;

(d) poročilih o izvajanju okoljske zakonodaje;

(e) o analizah stroškov in koristi ter ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo v okviru ukrepov in dejavnosti, navedenih pod (c), ter

(f) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, vključno s kontaminacijo prehrambne verige, če je to pomembno, življenjskih razmer ljudi, kulturnimi znamenitostmi in objekti, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja, navedenih pod (b) in (c).

2. "Organ oblasti":

(a) vlada ali drug organ javne uprave, vključno z javnimi svetovalnimi organi, na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;

(b) katera koli fizična ali pravna oseba, ki opravlja naloge javne uprave po nacionalni zakonodaji, vključno s posebnimi dolžnostmi, dejavnostmi ali storitvami v zvezi z okoljem, ter

(c) katera koli fizična ali pravna oseba, ki ima javne pristojnosti ali naloge ali zagotavlja javne storitve v zvezi z okoljem, pod nadzorom organa ali osebe iz (a) ali (b).

Države članice lahko določijo, da ta opredelitev ne vključuje organov ali institucij, kolikor opravljajo zadeve iz sodne ali zakonodajne pristojnosti. Če njihove ustavne določbe na dan sprejetja te direktive ne predvidevajo postopka pregleda v smislu člena 6, lahko države članice navedene organe ali institucije izključijo iz te opredelitve.

3. "Informacije, ki jih hranijo organi oblasti" informacije o okolju v njihovi posesti, ki jih je ta organ pripravil ali prejel.

4. "Informacije, ki se hranijo za organe oblasti" informacije o okolju, ki jih fizično hrani fizična ali pravna oseba v imenu organa oblasti.

5. "Prosilec" katera koli fizična ali pravna oseba, ki zaprosi za informacije o okolju.

6. "Javnost" ena ali več fizičnih ali pravnih oseb in skladno z nacionalno zakonodajo ali prakso njihova združenja, organizacije ali skupine.

Člen 3

Dostop do informacij o okolju na zahtevo

1. Države članice zagotovijo, da so organi oblasti skladno z določbami te direktive dolžni dati na razpolago informacije o okolju, ki jih hranijo ali jih hranijo zanje, kateremu koli prosilcu na njegovo zahtevo, ne da bi moral uveljavljati interes.

2. Skladno s členom 4 in ob upoštevanju morebitnega časovnega okvira, ki ga navede prosilec, se prosilcu dajo na razpolago informacije o okolju:

(a) kakor hitro je mogoče ali najkasneje v enem mesecu po tem, ko organ oblasti iz odstavka 1 prejme prosilčevo zahtevo, ali

(b) v dveh mesecih po tem, ko organ oblasti prejme zahtevo, če so informacije tako obsežne in zahtevne, da se ni mogoče držati enomesečnega roka iz (a). V takšnih primerih se prosilca o tem podaljšanju in razlogih zanj obvesti čim prej, vsekakor pa še pred iztekom enomesečnega roka.

3. Če je zahteva sestavljena preveč na splošno, organ oblasti čim prej, vendar pa najkasneje v časovnem okviru, določenem v odstavku 2(a), prosilca pozove, da zahtevo podrobneje opredeli, in mu pri tem pomaga, npr. z zagotavljanjem informacij o uporabi javnih registrov iz člena 5(c). Če smatrajo, da je to primerno, lahko organi oblasti zavrnejo zahtevo skladno s členom 4(1)(c).

4. Če prosilec zaprosi organ oblasti, da mu da informacije o okolju na razpolago v posebni obliki ali formatu (vključno kot kopije), jih organ oblasti zagotovi na tak način, razen če:

(a) so že javno dostopne v drugi obliki ali formatu, zlasti iz člena 7, ki je prosilcu zlahka dostopen; ali

(b) je za organ oblasti primerno, da jih zagotovi v drugi obliki ali formatu, pri čemer se navedejo razlogi, iz katerih so bile zagotovljene v tisti obliki ali formatu.

Za namene tega odstavka si organi oblasti ustrezno prizadevajo, da bi imeli informacije o okolju, ki jih hranijo ali se hranijo zanje, v oblikah ali formatih, ki se jih da zlahka reproducirati in so dostopne z računalniško telekomunikacijskimi ali drugimi elektronskimi sredstvi.

Razloge za zavrnitev zahteve, da bi del ali vse informacije zagotovili v zahtevani obliki ali formatu, je treba prosilcu sporočiti v roku iz odstavka 2(a).

5. Za namene tega člena države članice zagotovijo, da:

(a) so uradniki dolžni pomagati javnosti pri iskanju dostopa do informacij;

(b) so seznami organov oblasti javno dostopni; in

(c) so opredeljeni praktični ukrepi za učinkovito uresničevanje pravice do dostopa do informacij o okolju, kot so:

- določitev uradnikov za informiranje,

- uvedba in vzdrževanje zmogljivosti za pregledovanje zahtevanih informacij,

- registri ali seznami informacij o okolju, ki jih hranijo organi oblasti ali informacijske točke, z jasno navedbo, kje je mogoče najti te informacije.

Države članice zagotovijo, da organi oblasti ustrezno obveščajo javnost o pravicah, ki jih ima na podlagi te direktive, in v primernem obsegu zagotovijo tovrstno obveščanje, usmerjanje in svetovanje.

Člen 4

Izjeme

1. Države članice lahko predvidijo, da se zahteva za informacije o okolju zavrne, če:

(a) zahtevanih informacij ne hrani ali se ne hranijo za organ oblasti, na katerega je naslovljena zahteva. Če je organu oblasti znano, da informacije hrani ali se hranijo za drug organ oblasti, ta v takem primeru čim prej posreduje zahtevo tistemu organu in ustrezno obvesti prosilca ali prosilca obvesti o organu oblasti, pri katerem bi bilo po njegovem mnenju možno zaprositi za zahtevane informacije;

(b) je zahteva očitno nerazumna;

(c) je zahteva oblikovana preveč na splošno, pri čemer se upošteva člen 3(3);

(d) se zahteva nanaša na gradivo v pripravi ali nedokončane dokumente in podatke;

(e) se zahteva nanaša na notranje sporočanje, pri čemer se upošteva javni interes, ki bi mu služilo razkritje.

Če se zahteva zavrne zato, ker se nanaša na gradivo v pripravi, organ oblasti navede ime organa, ki pripravlja gradivo, in ocenjen čas, potreben za dokončanje.

2. Države članice lahko predvidijo, da se zahteva za informacije o okolju zavrne, če bi razkritje informacij negativno vplivalo na:

(a) zaupnost postopkov organov oblasti, za katere je ta zaupnost zakonsko predvidena;

(b) mednarodne odnose, javno varnost ali obrambo države;

(c) tekoče sodne postopke, možnost osebe do pravičnega sojenja ali možnosti organa oblasti za izvajanje preiskav kazenskopravne ali disciplinske narave;

(d) zaupnost poslovnih ali industrijskih informacij, če takšno zaupnost predvideva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti zaradi varovanja upravičenih gospodarskih interesov, vključno z javnimi interesi pri ohranjanju zaupnosti statističnih podatkov in davčne tajnosti;

(e) pravice intelektualne lastnine;

(f) zaupnost osebnih podatkov in/ali dokumentov, ki se nanašajo na fizično osebo, če ta oseba ne da soglasja za razkritje informacij javnosti in če je taka zaupnost predvidena v nacionalni zakonodaji ali zakonodaji Skupnosti;

(g) interese ali varstvo katere koli osebe, ki je prostovoljno dala zahtevane informacije, ne da bi bila za to zakonsko obvezana ali bi bilo po zakonu mogoče to od nje zahtevati, razen če je ta oseba dala soglasje za razkritje zadevnih informacij;

(h) varstvo okolja, na katero se te informacije nanašajo, kot so kraji z redkimi vrstami.

Razlogi za zavrnitev iz odstavkov 1 in 2 se razlagajo restriktivno ob upoštevanju javnega interesa, ki mu služi razkritje, za vsak posamezen primer. V vsakem posameznem primeru se tehta med javnim interesom, ki mu služi razkritje, in interesom, ki mu služi zavrnitev. Države članice ne smejo na podlagi odstavka 2(a), (d), (f), (g) in (h) predvideti, da se zahteva zavrne, če se zahteva nanaša na informacije o emisijah v okolje.

V tem okviru in za namene uporabe pododstavka (f) države članice zagotovijo, da so izpolnjene zahteve iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov [6].

3. Če država članica predvidi izjeme, lahko sestavi javno dostopen seznam meril, na podlagi katerih se lahko zadevni organ odloči o tem, kako bo obravnaval zahtevo.

4. Informacije o okolju, ki jih hranijo ali se hranijo za organe oblasti, ki jih je zahteval prosilec, se dajo na razpolago delno, če je možno izločiti informacije, ki sodijo v področje uporabe odstavkov 1(d) in (e) ali 2, od preostalih zahtevanih informacij.

5. O zavrnitvi zahteve, da se dajo na razpolago zahtevane informacije v celoti ali kot del, se prosilca v roku iz člena 3(2)(a) ali — odvisno od primera — (b), pisno ali elektronsko obvesti, če je bila zahteva podana v pisni obliki ali če to zahteva prosilec. V obvestilu je treba navesti razloge za zavrnitev in poučiti prosilca o pritožbenem postopku, predvidenem skladno s členom 6.

Člen 5

Takse

1. Dostop do javnih registrov ali seznamov, uvedenih in vzdrževanih, kot je navedeno v členu 3(5), ter pregledovanje zahtevanih informacij na kraju samem je brezplačno.

2. Organi oblasti lahko za zagotavljanje informacij o okolju zaračunajo takso, ki pa ne sme presegati primernega zneska.

3. Če se zaračunavajo takse, organi oblasti objavijo seznam teh taks in ga dajo na voljo prosilcem skupaj z informacijami o primerih, v katerih se lahko taksa zaračuna ali opusti.

Člen 6

Dostop do sodišča

1. Države članice zagotovijo, da ima vsak prosilec, ki meni, da njegova zahteva za informacije ni bila upoštevana, (v celoti ali delno) neutemeljeno zavrnjena, nezadostno odgovorjena ali ga kako drugače obravnavana v nasprotju z določbami členov 3, 4 ali 5, dostop do postopka, v katerem lahko dejanja ali opustitve zadevnega organa oblasti ponovno prouči tisti ali drug organ oblasti ali ga upravno ponovno pregleda neodvisni in nepristranski zakonsko ustanovljeni organ. Vsak tak postopek mora biti hiter in brezplačen ali poceni.

2. Poleg postopka pregleda iz odstavka 1 države članice tudi zagotovijo, da ima prosilec dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim zakonsko ustanovljenim organom, ki ponovno pregleda dejanja ali opustitve zadevnega organa oblasti in katerega odločitve lahko postanejo dokončne. Države članice lahko poleg tega predvidijo, da imajo tretje osebe, ki jih razkritje informacij bremeni, dostop do pravnega sredstva.

3. Dokončne odločitve po odstavku 2 so zavezujoče za organ oblasti, ki hrani informacije. Razlogi se navedejo pisno, vsaj kadar se zavrne dostop do informacij po tem členu.

Člen 7

Razširjanje informacij o okolju

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da organi oblasti organizirajo informacije o okolju, ki so pomembne za njihove naloge in ki jih hranijo ali se hranijo zanje, zaradi njihovega aktivnega in sistematičnega razširjanja javnosti, zlasti z računalniško telekomunikacijsko in/ali elektronsko tehnologijo, kolikor je na voljo.

Ni treba, da informacije, dane na voljo z računalniško telekomunikacijsko in/ali elektronsko tehnologijo, vključujejo informacije, zbrane pred začetkom veljavnosti te direktive, razen če ni že na voljo v elektronski obliki.

Države članice zagotovijo, da bodo informacije o okolju postopoma postajale dosegljive v elektronskih bazah podatkov, ki bodo javnosti zlahka dosegljive po javnih telekomunikacijskih omrežjih.

2. Informacije, ki jih je treba zagotoviti in razširjati, se ustrezno posodabljajo in vsebujejo vsaj:

(a) besedila mednarodnih pogodb, konvencij in sporazumov ter zakonodaje Skupnosti, nacionalne, regionalne in lokalne zakonodaje o okolju ali v zvezi z njim;

(b) politike, načrte in programe v zvezi z okoljem;

(c) poročila o napredku pri izvajanju točk pod (a) in (b), kadar jih organi oblasti pripravljajo in hranijo v elektronski obliki;

(d) poročila o stanju okolja iz odstavka 3;

(e) podatke ali povzetke podatkov, pridobljenih s spremljanjem dejavnosti, ki vplivajo ali bi utegnile vplivati na okolje;

(f) dovoljenja s pomembnim vplivom na okolje in sporazume o okolju ali napotilo na kraj, kjer je te informacije mogoče zahtevati ali najti v okviru člena 3;

(g) študije vplivov na okolje in ocene tveganj glede okoljskih elementov iz člena 2(1)(a) ali napotilo na kraj, kjer je te informacije mogoče zahtevati ali najti v okviru člena 3.

3. Brez poseganja v posebne obveznosti poročanja, ki jih določa zakonodaja Skupnosti, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se nacionalna in, če je primerno, regionalna ali lokalna poročila o stanju okolja objavljajo v rednih časovnih presledkih, ki niso daljša od štirih let; ta poročila vključujejo informacije o kakovosti in obremenitvah okolja.

4. Brez poseganja v posebne obveznosti, ki jih določa zakonodaja Skupnosti, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se v primeru neposredne nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, povzročene zaradi človekove dejavnosti ali iz naravnih vzrokov, vse informacije, ki jih hranijo organi oblasti ali se hranijo za organe oblasti, ki lahko morebitni zadevni javnosti omogočijo, da sprejme ukrepe za preprečitev ali zmanjšanje škode, ki je posledica te nevarnosti, takoj in brez odlašanja razširijo med javnost.

5. Izjeme iz člena 4(1) in (2) se lahko uporabljajo v zvezi z obveznostmi, ki jih nalaga ta člen.

6. Države članice lahko izpolnijo zahteve iz tega člena z oblikovanjem povezav do internetnih strani, kjer je mogoče najti informacije.

Člen 8

Kakovost informacij o okolju

1. Kolikor je v njihovi moči, države članice zagotovijo, da so vse informacije, ki jih pripravijo same ali jih pripravijo zanje, ažurirane, natančne in primerljive.

2. Organi oblasti na zahtevo odgovorijo na zahteve po informacijah, skladnih s členom 2(1)b, tako da prosilcu poročajo o mestu, kjer je mogoče najti informacije, če so na voljo, o merilnih postopkih, vključno z metodami analize, vzorčenja in predpriprave vzorcev, ki se uporabljajo pri pripravi informacij, ali se sklicujejo na uporabljane standardizirane postopke.

Člen 9

Postopek pregleda

1. Države članice najkasneje 14. februarja 2009 poročajo o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi te direktive.

Poročilo pošljejo Komisiji najkasneje 14. avgusta 2009.

Najkasneje 14. februarja 2004 Komisija državam članicam pošlje navodila, ki jasno določajo način, za katerega želi, da ga države članice uporabijo za poročanje.

2. Glede na izkušnje in ob upoštevanju razvojnih dosežkov v računalniško telekomunikacijski in/ali elektronski tehnologiji Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo skupaj z morebitnimi predlogi za spremembo.

Člen 10

Izvajanje

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 14. februarja 2005. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 11

Razveljavitev

Direktiva 90/313/EGS se s tem razveljavi z učinkom od 14. februarja 2005.

Sklici na razveljavljeno Direktivo se razlagajo kot sklici na to direktivo in se razumejo skladno s korelacijsko tabelo v Prilogi.

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 13

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 28. januarja 2003

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

G. Papandreou

[1] UL C 337 E, 28.11.2000, str. 156 in UL C 240 E, 28.8.2001, str. 289.

[2] UL C 116, 20.4.2001, str. 43.

[3] UL C 148, 18.5.2001, str. 9.

[4] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2001 (UL C 343, 5.12.2001, str. 165), Skupno stališče Sveta z dne 28. januarja 2002 (UL C 113 E, 14.5.2002, str. 1 in Sklep Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2002 (še ni objavljen v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 16. decembra 2002 in Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2002.

[5] UL L 158, 23.6.1990, str. 56.

[6] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

--------------------------------------------------

PRILOGA

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 90/313/EGS | ta direktiva |

Člen 1 | Člen 1(a) |

Člen 1(b) |

Člen 2(a) | Člen 2(1) |

Člen 2(b) | Člen 2(2) |

— | Člen 2(3) |

— | Člen 2(4) |

— | Člen 2(5) |

— | Člen 2(6) |

Člen 3(1) | Člen 3(1) in Člen 3(5) |

Člen 3(2) | Člen 4(2) in Člen 4(4) |

Člen 3(3) | Člen 4(1)(b), (c), (d) in (e) |

Člen 3(4) | Člen 3(2) in Člen 4(5) |

— | Člen 4(1)(a) |

— | Člen 3(3) |

— | Člen 3(4) |

Člen 4 | Člen 6(1) in Člen 6(2) |

— | Člen 6(3) |

Člen 5 | Člen 5(1) |

— | Člen 5(2) |

— | Člen 5(3) |

Člen 6 | Člen 2(2)(c), Člen 3(1) |

Člen 7 | Člen 7(1), (2), in (3) |

— | Člen 7(4) |

— | Člen 7(5) |

— | Člen 7(6) |

— | Člen 8 |

Člen 8 | Člen 9 |

Člen 9 | Člen 10 |

Člen 10 | Člen 13 |

— | Člen 11 |

— | Člen 12 |

--------------------------------------------------