32003D0078



Uradni list L 029 , 05/02/2003 str. 0028 - 0039


Odločba Sveta

z dne 1. februarja 2003

o določitvi večletnih tehničnih smernic za raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo

(2003/78/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Protokola o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, ki je priložen k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2003/76/ES z dne 1. februarja 2003 o določitvi določb za izvajanje Protokola o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, ki je priložen k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti [1], in zlasti člena 4(3) Protokola,

ob upoštevanju predloga Komisije [2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Prihodek od vlaganj neto vrednosti sredstev ESPJ v likvidaciji in po končanju likvidacije sredstev Raziskovalnega sklada za premog in jeklo se pripiše Raziskovalnemu skladu za premog in jeklo, ki je namenjen izključno financiranju raziskovalnih projektov zunaj raziskovalnega okvirnega programa v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo.

(2) Raziskovalni sklad za premog in jeklo upravlja Komisija v skladu z načeli, ki so podobni načelom, ki urejajo zdajšnje tehnične raziskovalne programe za premog in jeklo ESPJ, in na podlagi večletnih tehničnih smernic, kar naj predstavljajo nadaljevanje tistih programov ESPJ, ki zagotavljajo visoko koncentracijo raziskovalnega dela in dopolnitev projektov v okvirnem programu Skupnosti za raziskovanje in tehnološki razvoj.

(3) Pri teh dejavnostih upravljanja Komisiji pomaga upravljalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic ter svetovalne in strokovne skupine, ki predstavljajo širok razpon interesov industrijskih panog in drugih zainteresiranih –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Večletne tehnične smernice za raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (v nadaljnjem besedilu "tehnične smernice") so določene v Prilogi.

Člen 2

Tehnične smernice se po potrebi pregledajo ali dopolnijo vsakih pet let, pri čemer se prvo obdobje konča 31. decembra 2007. V ta namen in najpozneje v prvih šestih mesecih zadnjega leta vsakega petletnega obdobja Komisija ponovno oceni delovanje in učinkovitost tehničnih smernic in predlaga morebitne primerne spremembe.

Če se ji zdi primerno, lahko Komisija opravi ponovno oceno in predloži Svetu predloge za morebitne primerne spremembe še pred iztekom petletnega roka.

Člen 3

Ta odločba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 24. julija 2002.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 1. februarja 2003.

Za Svet

Predsednik

G. Papandreou

[1] UL L 29, 5.2.2003, str. 22.

[2] UL C 29, 30.1.2001, str. 254.

[3] UL C 87, 11.4.2002, str. 19.

--------------------------------------------------

PRILOGA

TEHNIČNE SMERNICE ZA RAZISKOVALNI PROGRAM RAZISKOVALNEGA SKLADA ZA PREMOG IN JEKLO

1. PROGRAM

1.1 Cilji

Kot nadaljevanje programov raziskav in tehničnega razvoja na področju premogovništva in jeklarstva Evropske skupnosti za premog in jeklo ("programi ESPJ-RTR") in v okviru trajnostnega razvoja, se vzpostavi Raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (v nadaljnjem besedilu "program"). Cilj programa je podpora konkurenčnosti sektorjev Skupnosti, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo. Program je v skladu z znanstvenimi, tehnološkimi in političnimi cilji Evropske unije in dopolnjuje dejavnosti v državah članicah in v okviru obstoječih raziskovalnih programov, kot so okvirni raziskovalni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu "Raziskovalni okvirni program"). Spodbujajo se koordinacija, dopolnjevanje in sinergija med temi programi, pa tudi izmenjava informacij med projekti, ki se financirajo na podlagi tega programa, in projekti, ki se financirajo iz sredstev okvirnega raziskovalnega programa.

1.2 Glavna načela

Program zagotavlja finančno podporo za dovoljene projekte, spremljajoče ukrepe in druge aktivnosti iz točke 1.5 s spodbujanjem sodelovanja med podjetji, raziskovalnimi centri in univerzami. Program zajema proizvodne procese, izkoriščanje in ohranjanje virov, okoljske izboljšave in varnost pri delu v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo.

Pojma "premog" in "jeklo" sta opredeljena v Dodatku A.

1.3 Področje uporabe

V smernicah so opisani struktura, upravljanje in izvajanje programa, njegova znanstvena in tehnična vsebina ter prioritete kot dopolnilo drugim obstoječim raziskovalnim programom in pogoji za udeležbo.

Te smernice vključujejo opis postopka za vložitev predlogov za program iz točke 3.1 ter znanstveno-tehnične in socialno-ekonomske prioritete iz dodatkov B in C, ki jih lahko Komisija spremeni po postopku iz točke 2.1.

1.4 Udeležba

1.4.1 Države članice

Podjetja, raziskovalni instituti ali fizične osebe s sedežem na ozemlju države članice lahko sodelujejo v programu in zaprosijo za finančno podporo pod pogojem, da nameravajo opravljati dejavnosti RTR ali da lahko znatno prispevajo k izvajanju takšnih dejavnosti.

1.4.2 Države pristopnice

Podjetja, raziskovalni instituti ali fizične osebe v državah pristopnicah lahko sodelujejo, ne da bi prejemali finančno podporo na podlagi tega programa, razen če v veljavnih Evropskih sporazumih in njihovih dodatnih protokolih ter v sklepih različnih pridružitvenih svetov ni določeno drugače.

1.4.3 Tretje države

Podjetja, raziskovalni instituti ali fizične osebe iz tretjih držav lahko sodelujejo, ne da bi prejemali finančno podporo na podlagi programa, če je njihovo sodelovanje v interesu Skupnosti.

1.5 Dovoljeni projekti, spremljajoči ukrepi in druge aktivnosti

V okviru tega programa se lahko financirajo raziskovalni, pilotni in demonstracijski projekti, spremljajoči ukrepi ter podporne in pripravljalne aktivnosti.

Raziskovalni projekt je namenjen raziskavam ali poskusom, katerih cilj je pridobivanje novega znanja in ki omogočajo doseganje specifičnih praktičnih ciljev, kot so ustvarjanje ali razvoj izdelkov, proizvodnih procesov ali storitev.

Pilotni projekt zajema konstrukcijo, delovanje in razvoj naprave ali njenega bistvenega dela v ustreznem merilu in ob uporabi sestavnih delov primerne velikosti zaradi preverjanja možnosti prenosa teoretičnih ali laboratorijskih rezultatov v prakso in/ali povečanja zanesljivosti tehničnih in ekonomskih podatkov, potrebnih za prehod na demonstracijsko stopnjo, v določenih primerih pa na industrijsko in/ali komercialno stopnjo.

Demonstracijski projekt zajema konstrukcijo in/ali delovanje naprave ali njenega bistvenega dela v industrijskem merilu zaradi združitve vseh tehničnih in ekonomskih podatkov, ki omogočajo prehod na industrijsko in/ali komercialno uporabo ob čim manjšem tveganju.

Spremljajoči ukrepi se nanašajo na spodbujanje uporabe pridobljenega znanja, strnitev projektov, razširjanje rezultatov ter podporo usposabljanju in mobilnosti raziskovalcev v zvezi s projekti, ki se financirajo v okviru tega programa.

Podporne in pripravljalne aktivnosti prispevajo k dobremu in učinkovitemu upravljanju programa, pri čemer se na primer nanašajo na reden nadzor in ocenjevanje iz točke 4, študije ali povezovanje sorodnih projektov, ki se financirajo v okviru tega programa.

2. UPRAVLJANJE PROGRAMA

Program upravlja Komisija. Za pomoč Komisiji se ustanovijo naslednji odbori in skupine:

(a) v točki 2.1 opisani odbor za premog in jeklo;

(b) v točki 2.2 opisane svetovalne skupine za premog in jeklo;

(c) v točki 2.3 opisane tehnične skupine za premog in jeklo.

2.1 Odbor za premog in jeklo

2.1.1 Komisiji pomaga Odbor za premog in jeklo (v nadaljnjem besedilu "Odbor"). Člena 4 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov o izvrševanju na Komisijo prenesenih izvedbenih pooblastil [1] se uporabljata po analogiji. Obdobje iz člena 4(3) navedenega sklepa znaša tri mesece.

2.1.2 Odbor lahko obravnava vsako vprašanje, ki ga izpostavi predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

2.1.3 Odbor sprejme svoj poslovnik.

2.1.4 Po postopku iz točke 2.1.1 se odloča o:

(a) dodelitvi sredstev za posamezne projekte v skladu s točko 3.3(3);

(b) določitvi pristojnosti za spremljanje in ocenjevanje programa iz točke 4;

(c) morebitni spremembi dodatkov B in C k tem smernicam;

(d) vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na ta program.

2.1.5 Komisija zagotovi Odboru informacije o programu kot celoti ter o napredku in dejanskem ali pričakovanem učinku vseh aktivnosti RTR, ki se financirajo.

2.2 Svetovalni skupini za premog in jeklo

Svetovalni skupini za premog in jeklo (v nadaljnjem besedilu "svetovalni skupini") sta neodvisni tehnični svetovalni skupini, ustanovljeni zaradi pomoči Komisiji. Glede vprašanj na področju programov RTR, povezanih s premogom in jeklom, pristojna svetovalna skupina svetuje o:

(a) celovitem razvoju programa, prednostnih nalogah, navedenih v dodatkih B in C, vključno z morebitnimi spremembami, opisno dokumentacijo iz točke 3.1 in prihodnjimi smernicami;

(b) konsistentnosti in morebitnem podvajanju z drugimi programi RTR na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni;

(c) opredelitvi vodilnih načel o spremljanju projektov RTR;

(d) delu, prevzetem na specifičnih projektih;

(e) opredelitvi kratkoročnih prednostnih nalog programa v skladu z dodatkoma B in C;

(f) pripravi priročnika za ocenjevanje in izbor dejavnosti RTR, navedenih v točki 3.3;

(g) ocenjevanju predlogov za dejavnosti RTR in dajanju prednosti tem predlogom ob upoštevanju razpoložljivih sredstev;

(h) številu, pristojnosti in sestavi tehničnih skupin iz točke 2.3;

(i) drugih ukrepih, kadar ju za to zaprosi Komisija.

Vsako svetovalno skupino sestavljajo člani, navedeni v točkah 2.2.1 in 2.2.2, ki jih Komisija poimensko imenuje za obdobje petih let. Imenovanja se lahko prekličejo. Komisija preuči predloge za imenovanja, ki jih prejme na naslednje načine: predlog držav članic; predlog subjektov iz točk 2.2.1 in 2.2.2; odgovor na razpis za prošnje o vključitvi na rezervni seznam.

Vsako zainteresirano državo članico mora zastopati najmanj en član, v vsaki svetovalni skupini pa je treba poskrbeti za uravnotežena in primerna strokovna znanja ter za čim večjo geografsko zastopanost. Člani morajo biti dejavni na zadevnem področju in se zavedati prednostnih nalog industrije.

Sestankom svetovalnih skupin predseduje Komisija, ki zagotovi tudi sekretariat. Po potrebi lahko predsedujoči od članov zahteva glasovanje; vsak član ima pravico do enega glasu. Po potrebi lahko predsednik povabi na sestanke gostujoče strokovnjake.

Po potrebi (na primer zaradi posvetovanja glede zadev, ki so pomembne za oba sektorja) se skliče skupni sestanek obeh svetovalnih skupin.

2.2.1 Svetovalna skupina za premog

Sestava Svetovalne skupine za premog je naslednja:

Člani | Skupaj največ |

a)Proizvajalci premoga/nacionalna združenja ali z njimi povezani raziskovalni centri | 8 |

b)Organizacije, ki predstavljajo proizvajalce premoga na ravni EU | 2 |

c)Uporabniki premoga ali z njimi povezani raziskovalni centri | 8 |

d)Organizacije, ki predstavljajo uporabnike premoga na ravni EU | 2 |

e)Organizacije, ki predstavljajo delavce | 2 |

f)Organizacije, ki predstavljajo dobavitelje opreme | 2 |

| 24 |

Člani morajo imeti dobro splošno poznavanje in bogate osebne izkušnje na enem ali več izmed naslednjih področij: premogovništvo in izkoriščanje premoga ter okoljska in socialna vprašanja, vključno z varnostnimi vidiki.

2.2.2 Svetovalna skupina za jeklo

Sestava Svetovalne skupine za jeklo je naslednja:

Člani | Skupaj največ |

a)Proizvajalci jekla/nacionalna združenja ali z njimi povezani raziskovalni centri | 21 |

b)Organizacije, ki predstavljajo proizvajalce na ravni EU | 2 |

e)Organizacije, ki predstavljajo delavce | 2 |

d)Organizacije, ki predstavljajo nadaljnje predelovalne panoge ali uporabnike jekla | 5 |

| 30 |

Člani morajo imeti dobro splošno poznavanje in bogate osebne izkušnje na enem ali več izmed naslednjih področij: surovine, železarstvo, jeklarstvo, kontinuirano litje, vroče in/ali hladno valjanje; končna obdelava in/ali površinska obdelava jekla; razvoj vrst jekla in/ali njegovih izdelkov; uporabe jekla in lastnosti; okoljska in socialna vprašanja, vključno z varnostnimi vidiki.

2.3 Tehnični skupini za premog in jeklo

Naloga tehničnih skupin za premog in jeklo je pomoč Komisiji pri spremljanju raziskovalnih in pilotnih/demonstracijskih projektov. Člane imenuje Komisija, prihajajo pa iz sektorjev, povezanih z premogovništvom in jeklarstvom, raziskovalnimi organizacijami ali predelovalno industrijo, kjer so bili odgovorni za raziskovalne strategije, upravljanje ali proizvodnjo.

3. IZVAJANJE PROGRAMA

3.1 Razpis za predloge

S to odločbo se objavi odprt in stalen razpis za vložitev predlogov, pri čemer je rok za predložitev predlogov v ocenjevanje vsako leto15. septembra, z začetkom leta 2002.

Komisija pripravi in objavi opisno dokumentacijo, vključno na spletni strani Službe Skupnosti za informacije o raziskavah in razvoju (CORDIS) ali drugi ustrezni spletni strani, ki predlagateljem ali zainteresiranim strankam zagotavlja praktične informacije o programu, pogojih za udeležbo in metodah obravnavanja predlogov in projektov, obrazcih za vlogo, predpisih za predložitev vloge, vzorčnih pogodbah, dovoljenih stroških, najvišjem finančnem prispevku in načinu plačevanja.

Vloge se morajo predložiti Komisiji v skladu s pravili, določenimi v opisni dokumentaciji, katere natisnjen izvod se lahko na prošnjo pridobi pri Komisiji.

3.2 Vsebina predlogov

Predlogi se morajo nanašati na znanstveno-tehnične in socialno-ekonomske prioritete iz dodatkov B in C.

Vsak predlog mora vsebovati podroben opis predlaganega projekta in celovite informacije o ciljih, partnerstvu (vključno z natančno vlogo posameznega partnerja), poslovodni strukturi, pričakovanih rezultatih in predvidevanjih glede uporabe rezultatov ter oceno pričakovanih industrijskih, ekonomskih, socialnih in okoljskih koristi.

Predlagani celotni stroški in njihova razčlenitev morajo biti realistični in logični, od predlaganega projekta pa se pričakuje ugodno razmerje med stroški in koristjo.

3.3 Ocena in izbor predlogov ter spremljanje projektov

Komisija zagotovi zaupno, pošteno in nepristransko ocenjevanje predlogov. Komisija pripravi in objavi priročnik za ocenjevanje in izbor aktivnosti RTR, opredeljenih v točki 2.2(f).

Ocena in izbor predlogov se v okviru pristojnosti Komisije izvede na naslednji način:

1. Po prejemu in evidentiranju predlogov ter preverjanju njihove upravičenosti jih Komisija oceni ob podpori ustrezne svetovalne skupine, navedene v točki 2.2(g), po potrebi pa s pomočjo neodvisnih strokovnjakov.

2. Komisija sestavi seznam izbranih predlogov.

3. Komisija odloča o izbiri projektov in dodelitvi sredstev, pri čemer ji po postopku iz točke 2.1.1 pomaga Odbor.

Komisija ob podpori tehničnih skupin iz točke 2.3 spremlja raziskovalne projekte in aktivnosti.

3.4 Pogodbe

Na podlagi izbranih predlogov in ukrepov v skladu s točko 1.5 se sklene pogodba o ustreznih projektih. Pogodbe temeljijo na ustreznih vzorčnih pogodbah, ki jih pripravi Komisija, po potrebi ob upoštevanju vrste zadevnih aktivnosti.

V pogodbah se opredelijo finančni prispevek, dodeljen v okviru programa na podlagi dovoljenih stroškov, in pravila o poročanju o stroških, zaključku poslovnih knjig in reviziji.

3.5 Finančni prispevki

Program temelji na pogodbah o RTR za delitev stroškov. Skupni znesek finančnih prispevkov, vključno z morebitnim dodatnim javnim financiranjem, mora biti v skladu z veljavnimi predpisi o državnih pomočeh.

Brez poseganja v predhodni odstavek se najvišji skupni finančni prispevek, izražen v odstotkih dovoljenih stroškov, ki so opredeljeni v točki 3.6, določi na naslednji način:

a)za raziskovalne projekte: | do 60 % |

b)za pilotne in demonstracijske projekte: | do 40 % |

c)za spremljajoče ukrepe, podporne in pripravljalne aktivnosti: | do 100 % |

3.6 Dovoljeni stroški

Dovoljeni stroški pokrivajo le dejanske stroške del, opravljenih v okviru pogodbe. Izvajalci, pridruženi izvajalci in podizvajalci ne morejo zahtevati kalkuliranih ali komercialnih tarif. Dovoljeni stroški se razdelijo v naslednje štiri kategorije:

3.6.1 Stroški opreme

Stroški nakupa ali najema opreme, ki so neposredno povezani z izvedbo projekta, se obračunajo kot neposredni stroški. Dovoljeni stroški najema opreme ne smejo prekoračiti dovoljenih stroškov za njen nakup.

3.6.2 Stroški za osebje

Obračunajo se lahko stroški dejansko opravljenih delovnih ur, ki jih znanstveno, podiplomsko ali tehnično osebje nameni izključno projektu, ter stroški fizičnih delavcev, ki jih neposredno zaposli izvajalec. Vse dodatne stroške za osebje (npr. štipendije) mora predhodno pisno odobriti Komisija. Vse obračunane delovne ure morajo biti evidentirane in potrjene.

3.6.3 Operativni stroški

Operativni stroški, ki se neposredno nanašajo na izvedbo projekta, so omejeni izključno na stroške za:

(a) surovine;

(b) manjši potrošni material;

(c) uporabo pogonskih goriv;

(d) energijo;

(e) vzdrževanje ali popravilo opreme;

(f) prevoz opreme ali proizvodov;

(g) spremembo ali rekonstrukcijo obstoječe opreme;

(h) storitve IT;

(i) izposojo opreme;

(j) različne analize;

(k) posebna preverjanja in testiranja;

(l) podporo tretjih strank;

(m) stroške potovanj in bivanja.

3.6.4 Posredni stroški

Vse druge izdatke ("režijske stroške"), do katerih bi lahko prišlo v zvezi s projektom in ki niso posebej opredeljeni v predhodnih kategorijah, se pokrije s pavšalnim zneskom v višini 30 % dopustnih stroškov za osebje, navedenih v točki 3.6.2.

3.7 Tehnična poročila

Za raziskovalne, pilotne in demonstracijske projekte iz točke 1.5 mora(-jo) izvajalec(-ci) pripraviti poročilo vsakih šest mesecev. V takšnih poročilih se opiše doseženi tehnični napredek. Po zaključku del je treba sestaviti končno poročilo, ki vključuje oceno uporabe rezultatov in učinkov. Komisija objavi poročilo v celoti ali v obliki povzetka glede na strateški pomen projekta. Komisija sprejme sklep po posvetovanju z ustrezno svetovalno skupino, če je to potrebno. Če je to primerno, se zahteva predložitev in objava končnih poročil o spremljevalnih ukrepih ter o podpornih in pripravljalnih aktivnostih.

4. LETNI PREGLED, SPREMLJANJE IN OCENA PROGRAMA

Komisija vsako leto opravi letni pregled dejavnosti v okviru programa in napredka pri delih na programih RTR. Poročilo o letnem pregledu se posreduje Odboru.

Program je predmet postopka spremljanja, vključno z oceno pričakovanih koristi. Poročilo o spremljanju se izda do konca leta 2006, nato pa vsakih pet let. Poročila se pošljejo Evropskemu parlamentu, Svetu, Odboru in Svetovalnim skupinam.

Ocena programa se opravi ob zaključku petletno financiranih projektov, pri čemer se prvo ocenjevalno obdobje konča leta 2008. Prav tako se oceni koristi programov RTR za družbo in zadevne sektorje. Ocenjevalno poročilo se objavi.

Komisija določi pooblastila za izvajanja spremljanja in ocenjevanje; Komisiji pomaga Odbor. Spremljanje in ocenjevanje izvajajo skupine visoko kvalificiranih strokovnjakov, ki jih imenuje Komisija

5. PREHODNA KLAVZULA

Komisija sprejme primerne ukrepe za zagotovitev nemotenega prehoda s programov ESPJ RTR na ta Program. Pogodbe ESPJ, ki ob izteku Pogodbe o ESPJ še veljajo, upravlja Komisija v skladu s pogodbenimi obveznostmi, pri čemer si prizadeva uskladiti upravljanje pogodb ESPJ in pogodb v okviru Programa.

[1] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

--------------------------------------------------

Dodatek A

RAZISKOVALNI PROGRAM RAZISKOVALNEGA SKLADA ZA PREMOG IN JEKLO

OPREDELITEV POJMOV "PREMOG" IN "JEKLO"

1. PREMOG

(a) črni premog;

(b) briketi iz črnega premoga;

(c) koks in polkoks, pridobljena iz črnega premoga;

(d) rjavi premog (lignit);

(e) briketi iz rjavega premoga;

(f) koks in polkoks, pridobljena iz rjavega premoga.

Pojem "črni premog" vključuje visoko in srednje karbonizirane premoge vrste "A" (subbitumenski premogi), kakor je opredeljeno v "International Codification System for Coal" Gospodarske komisije ZN za Evropo. Pojem "rjavi premog" vključuje nizko karbonizirane premoge vrste "C" (ali ortolignite) in nizko karbonizirane premoge vrste "B" (ali metaligniti) iz iste klasifikacije. Glede rjavega premoga se program nanaša izključno na rjavi premog, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije ali za kombinirano proizvodnjo toplotne in električne energije, ne pa za namene izdelave briketov ali polkoksa.

2. ŽELEZO IN JEKLO

(a) surovine za proizvodnjo železa in jekla, kot so železova ruda, železova goba in železovi ostanki;

(b) surovo železo (vključno z vročo litino) in fero zlitine;

(c) surovo železo, navadno ali posebno jeklo in polizdelki iz železa, navadnega ali posebnega jekla (vključno s proizvodi za ponovno uporabo in ponovno valjanje), kot so tekoče jeklo, dobljeno s kontinuiranim litjem ali drugače, in polizdelki, kot so blumi, gredice, platine, slabi in trakovi;

(d) vroče dodelani izdelki iz železa, navadnega ali posebnega jekla (oplaščeni ali neoplaščeni izdelki, razen jeklenih odlitkov, kovanih predmetov in proizvodov metalurgije prahu), kot so tirnice, pregradne plošče, žice, palice, plošče in univerzalne plošče, trakovi in listi ter okrogli in oglati profili;

(e) končni izdelki iz železa, navadnega ali posebnega jekla (oplaščeni ali neoplaščeni), kot so hladno valjani trakovi in pločevina ter elektro pločevina;

(f) proizvodi prve stopnje predelave jekla, ki lahko povečajo konkurenčni položaj zgornjih izdelkov iz železa in jekla, kot so cevasti izdelki, vlečeni in polirani izdelki, hladno valjani in hladno dodelani izdelki.

--------------------------------------------------

Dodatek B

RAZISKOVALNI PROGRAM RAZISKOVALNEGA SKLADA ZA PREMOG IN JEKLO

ZNANSTVENO-TEHNIČNE IN SOCIALNO-EKONOMSKE PRIORITETE

RTR NA PODROČJU PREMOGOVNIŠTVA

Raziskave in tehnološki razvoj so zelo pomembno sredstvo za podporo energetskih ciljev Skupnosti glede dobave premoga Skupnosti in njegove konkurenčne ter okolju prijazne pretvorbe in uporabe. Poleg tega rastoča mednarodna razsežnost trga premoga in problemov, s katerimi se sooča, pomeni, da mora Evropska unija prevzeti vodilno vlogo pri reševanju problemov v zvezi s sodobnimi tehnikami, varnostjo pri delu v rudnikih in varstvom okolja na svetovni ravni z zagotavljanjem prenosa potrebnega znanja in izkušenj za nadaljnji tehnološki razvoj, boljše delovne pogoje (zdravje in varnost) in boljše varstvo okolja. Prednostna področja so določena v ročkah 1 do 4, pri čemer vrstni red ne pomeni prioritete določenega področja pred drugimi.

1. IZBOLJŠANJE KONKURENČNEGA POLOŽAJA PREMOGA SKUPNOSTI

Cilj je zmanjšati skupne stroške proizvodnje premoga, izboljšati kakovost proizvodov in zmanjšati stroške uporabe premoga. Raziskovalni projekti zajemajo celotno verigo proizvodnje premoga:

- sodobne tehnike za geološke raziskave nahajališč,

- celovito načrtovanje rudarstva,

- visoko učinkovite, večinoma avtomatizirane tehnologije izkopavanja in rudarske tehnologije, ki so primerne glede na geološke lastnosti evropskih nahajališč črnega premoga,

- ustrezne podporne tehnologije,

- prometni sistemi,

- elektroenergetske storitve, komunikacije in informacije, prenos, sistemi za spremljanje in nadzor procesov,

- tehnike obdelave premoga, usmerjene na potrebe trgov končnih potrošnikov,

- pretvorba premoga,

- zgorevanje premoga.

Raziskovalni projekti so namenjeni tudi doseganju znanstvenega in tehnološkega napredka za pridobitev boljšega razumevanja obnašanja in nadzora nahajališč v zvezi s pritiskom kamnin, emisijo plinov, nevarnostjo eksplozije, prezračevanjem in vsemi drugimi dejavniki, ki vplivajo na pridobivanje rud. Raziskovalni projekti s temi cilji morajo predstavljati pričakovanje rezultatov, ki bi se lahko v kratkoročnem ali srednjeročnem obdobju začeli uporabljati za bistven del proizvodnje Skupnosti.

Prednost imajo projekti, ki spodbujajo vsaj eno od naslednjega:

(a) vključitev posameznih tehnik v sisteme in metode ter razvoj celovitih rudarskih metod;

(b) bistveno zmanjšanje proizvodnih stroškov;

(c) korist v smislu varnosti v rudarstvu in varnosti okolja.

2. VAROVANJA ZDRAVJA PRI DELU V RUDNIKIH

Zgoraj navedeni razvoj morajo spremljati ustrezna prizadevanja na področju varnosti pri delu v rudnikih, pa tudi nadzor plinov, prezračevanja in klimatiziranja. Poleg tega pogoji dela pod zemljo zahtevajo posebne izboljšave glede varnosti in zdravja pri delu.

3. UČINKOVITO VARSTVO OKOLJA IN IZBOLJŠANJE UPORABE PREMOGA KOT VIRA ČISTE ENERGIJE

Raziskovalni projekti s tem ciljem so namenjeni čim bolj učinkovitemu zmanjšanju vpliva pridobivanja in uporabe premoga v Skupnosti na ozračje, vodo in površje v okviru strategije integriranega upravljanja v zvezi z onesnaževanjem. Ker se premogovništvo v Skupnosti stalno prestrukturira, se raziskave nanašajo tudi na zmanjševanje vplivov na okolje podzemnih rudnikov, ki so predvideni za zaprtje.

Prednost imajo projekti, ki zagotavljajo:

(a) zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zlasti metana, iz nahajališč premoga;

(b) vračilo odpadnih surovin, elektrofilterskega pepela in proizvodov razžvepljevanja v rudnik, kjer je to ustrezno, skupaj z drugimi vrstami odpadkov;

(c) ponovno preiskovanje kupov jalovine in industrijska uporaba ostankov pri proizvodnji in porabi premoga;

(d) varstvo podtalnice in čiščenje drenažne vode v rudniku;

(e) zmanjšanje vplivov na okolje naprav, ki predvsem uporabljajo premog in lignit Skupnosti;

(f) varstvo površinskih naprav proti vplivu kratkoročnega in dolgoročnega posedanja;

(g) zmanjšanje emisij zaradi uporabe premoga.

4. UPRAVLJANJE ZUNANJE ODVISNOSTI PRI OSKRBI Z ENERGIJO

Raziskovalni projekti s tem ciljem se nanašajo na možnost za dolgoročno oskrbo z energijo in so namenjeni posodabljanju nahajališč premoga, ki jih s konvencionalnimi načini izkopavanja ni mogoče gospodarno izkoriščati, v gospodarskem, energetskem in okoljskem smislu. Projekti lahko vključujejo študije, opredelitev strategij, temeljne in aplikativne raziskave ter preizkušanje inovativnih tehnik, ki bi omogočile oplemenitenje premogovnih virov Skupnosti.

Prednost imajo projekti, ki vključujejo dopolnilne tehnike, kot je adsorpcija metana ali ogljikovega dioksida, črpanje metana iz premogovnega ležišča in podzemno uplinjanje premoga itd.

--------------------------------------------------

Dodatek C

RAZISKOVALNI PROGRAM RAZISKOVALNEGA SKLADA ZA PREMOG IN JEKLO

ZNANSTVENO-TEHNIČNE IN SOCIALNO-EKONOMSKE PRIORITETE

RTR NA PODROČJU JEKLARSTVA

Za dosego splošnega cilja povečanja konkurenčnosti in prispevka k trajnostnemu razvoju je glavni poudarek RTR razvoj novih in izboljšanih tehnologij, ki zagotavljajo gospodarno, čisto in varno proizvodnjo jekla in izdelkov iz jekla, za katero je značilno stalno izboljševanje kakovosti, primernost za uporabo, zadovoljstvo kupcev, daljša življenjska doba, enostavna regeneracija in recikliranje. Prednostna področja so določena v ročkah 1 do 3, pri čemer vrstni red ne pomeni prioritete določenega področja pred drugimi.

1. NOVE IN IZBOLJŠANE TEHNIKE PROIZVODNJE IN OBDELAVE JEKLA

Cilj RTR mora biti izboljšanje postopkov proizvodnje jekla za boljšo kakovost izdelkov in večjo produktivnost. Zmanjšanje emisij, porabe energije in vplivov na okolje ter boljša uporaba surovin in ohranjanje virov morajo biti sestavni del teh izboljšav. Raziskovalni projekti morajo biti usmerjeni na naslednja področja:

- novi in izboljšani procesi za redukcijo železove rude,

- procesi in postopki pridobivanja železa,

- procesi v elektroobločni peči;

- postopki izdelave jekla,

- sekundarni metalurški postopki,

- kontinuirano litje in tehnike vlivanja odlitkov skoraj brez izmeta in brez neposrednega valjanja,

- tehnike valjanja, dodelave in oplaščenja,

- tehnike vročega in hladnega valjanja, postopki za luženje (dekapiranje) in dodelavo,

- instrumentacija, nadzor in avtomatizacijo,

- vzdrževanje in zanesljivost proizvodnih linij.

2. RTR IN UPORABA JEKLA

RTR v zvezi z uporabo jekla je bistven za izpolnjevanje prihodnjih zahtev uporabnikov jekla in ustvarjanja novih tržnih priložnosti. Raziskovalni projekti morajo biti usmerjeni na naslednja področja:

- nove vrste jekla za zahtevne uporabe,

- lastnosti jekla, ki upoštevajo mehanske lastnosti pri nizkih in visokih temperaturah, kot so trdnost, utrujenost, obstojnost, lezenje, korozija in odpornost proti lomu,

- podaljševanje življenjske dobe, zlasti z boljšo odpornostjo jekel in jeklenih konstrukcij proti vročini in koroziji,

- sestavljene in sendvič konstrukcije, ki vsebujejo jeklo,

- simulacijski modeli o mikrostrukturah in mehanskih lastnostih,

- strukturna varnost in metode načrtovanja, zlasti glede odpornosti proti ognju in potresu,

- tehnologije v zvezi z oblikovanjem, varjenjem in spajanjem jekla in drugih materialov,

- standardizacija metod preizkušanja in ocenjevanja.

3. OHRANJANJE VIROV IN IZBOLJŠANJE DELOVNIH POGOJEV

Tako pri proizvodnji kot pri uporabi jekla morajo biti ohranjanje virov, ohranitev ekosistema in vprašanja varnosti sestavni del RTR. Raziskovalni projekti morajo biti usmerjeni na naslednja področja:

- tehnike za recikliranje odsluženega jekla iz različnih virov in klasifikacija jeklenih odpadkov,

- vrste jekla in načrtovanje sestavljenih konstrukcij za lažje odstranjevanje odsluženih jeklenih delov in njihovo ponovno predelavo v uporabna jekla,

- nadzor in varstvo okolja na delovnem mestu in okrog njega,

- obnova jeklarn,

- izboljšanje delovnih pogojev in kakovosti življenja na delovnem mestu,

- ergonomične metode,

- varnost in zdravje pri delu,

- zmanjšanje izpostavljenosti emisijam pri delu.

--------------------------------------------------