Skupno stališče Sveta

z dne 21. maja 2002

o začasnem sprejemu nekaterih Palestincev v države članice Evropske unije

(2002/400/SZVP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 15 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evakuacija cerkve Kristusovega rojstva v Betlehemu na miroljuben način v skladu z določili dogovora med palestinsko oblastjo in izraelsko vlado, doseženim 5. maja 2002, in s spremljajočimi rešitvami ali enostranskimi zavezami strani v zvezi s tem dogovorom, pomeni pomemben prispevek k pomoči za omilitev kriznega položaja na tem področju in k obnovitvi dialoga med stranmi.

(2) Dogovor, dosežen med Palestinsko oblastjo in Izraelsko vlado, pomeni, da se 13 oseb iz skupine Palestincev, ki so bili evakuirani iz cerkve Kristusovega rojstva, strinja s tem, da se jih premesti v tujino in da se izraelska vlada, palestinska uprava in druge zadevne strani strinjajo s premestitvijo v tujino 13 omenjenih Palestincev, od katerih jih bodo 12 sprejele države članice in od katerih bo ena oseba ostala v Republiki Ciper.

(3) Evropska unija se zavezuje, da bo storila vse, kar bi lahko prispevalo k vzpostavitvi trajnega miru in prijateljskih odnosov med izraelskim in palestinskim prebivalstvom v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov. Z namenom prispevati k tem prizadevanjem in glede na dogovor med izraelsko vlado, palestinsko oblastjo in drugimi stranmi o premestitvi omenjenih Palestincev v tujino, se je nekaj držav članic izreklo pripravljene, da začasno in izključno v človekoljubne namene sprejmejo enega ali več omenjenih Palestincev, ki se strinjajo s preselitvijo na njihova ozemlja.

(4) Čeprav so odločitve o odobritvi vstopa in o bivanju na njihovem ozemlju iz človekoljubnih razlogov v pristojnosti vsake države sprejema in tem osebam ne dajejo pravice do prostega gibanja znotraj ozemlja držav članic, je na ravni Evropske unije pomembno sprejeti skupni pristop glede nekaterih vidikov v zvezi s takimi odločitvami.

(5) Zlasti je zaželeno zagotoviti, da so zadevne osebe na primerljiv način obravnavane v vsaki državi članici sprejema v zvezi z zadevami, kakor so čas trajanja dovoljenja za bivanje, zaščita njihove varnosti in varnosti drugih ter da zadevne države članice v ta namen medsebojno izmenjajo informacije.

(6) Pri izvajanju svojih pristojnosti glede vzdrževanja reda in miru na svojih lastnih ozemljih in pri varovanju lastne notranje varnosti države članice sprejema upoštevajo zaskrbljenost v zvezi z varnostjo in javnim redom drugih držav članic. Države članice sprejema v skladu s tem izražajo pripravljenost ponovno prevzeti vsakega predhodno sprejetega Palestinca, ki bi nezakonito vstopil na ozemlje druge države članice ali ki mu bivanje iz kakšnih drugih razlogov tam ni dovoljeno.

(7) Po preteku primernega obdobja je na ravni Unije zaželeno oceniti praktično plat poteka sprejema 12 Palestincev v države članice in vsa vprašanja, ki bi se lahko pojavila ob izvajanju tega instrumenta –

SPREJEL NASLEDNJE SKUPNO STALIŠČE:

Člen 1

To skupno stališče se nanaša na 12 od 13 Palestincev, ki pripadajo skupini Palestincev, o kateri je bil dosežen Memorandum o soglasju med palestinsko oblastjo in izraelsko vlado z dne 5. maja 2002 o evakuaciji cerkve Kristusovega rojstva v Betlehemu na miroljuben način, in ki se strinjajo z začasno preselitvijo in sprejemom v državah članicah Evropske unije.

Člen 2

12 od 13 Palestincev iz člena 1 začasno in izključno iz človekoljubnih razlogov sprejmejo naslednje države članice: Belgija, Grčija, Španija, Irska, Italija in Portugalska.

Člen 3

Vsaka od držav članic navedenih v členu 2 Palestincem, ki jih sprejme, zagotovi nacionalno dovoljenje za vstop na njeno ozemlje in za bivanje v obdobju do 12 mesecev.

Veljavnost tega dovoljenja je omejena na ozemlje zadevne države članice, ki glede tega sprejme ustrezne ukrepe. To dovoljenje se lahko izda pod posebnimi pogoji, ki jih morajo zadevni Palestinci sprejeti pred svojim prihodom.

Člen 4

Vsaka država članica iz člena 2 v okviru svojega pravnega sistema sprejme primerne ukrepe za zaščito osebne varnosti sprejetih Palestincev in da bi preprečila, da bi ti ogrozili javni red ali notranjo varnost držav članic.

Člen 5

Poleg obveznosti, ki izhajajo iz obstoječih določb prava Skupnosti in aktov, sprejetih v skladu z Naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji, države članice med seboj izmenjajo take informacije, ki bi lahko bile pomembne za pravilno izvajanje ukrepov, sprejetih v skladu s tem skupnim stališčem, vključno z informacijami, ki bi lahko bile potrebne za odobritev ugotavljanja istovetnosti oseb, navedenih v členu 1.

Člen 6

Zadeve v zvezi s stanovanjem, pogoji bivanja, odnosi z drugimi člani družine, dostopom do zaposlitve ali poklicnega usposabljanja ureja nacionalno pravo vsake države članice sprejema. Države članice iz člena 2 si medsebojno in, na zahtevo, tudi drugim državam članicam, sporočajo relevantne informacije o teh zadevah, da bi kolikor je mogoče spodbujale primerljivo obravnavanje.

Člen 7

Če tretja država od ene od držav članic, navedenih v členu 2, zahteva izročitev Palestinca, ki ga je sprejela država članica, ta država članica o tem nemudoma obvesti druge države članice. Še pred zavzetjem stališča, ki se v skladu z nacionalno pravno prakso sprejme kot odgovor na zahtevo po izročitvi, se država članica v okviru Sveta posvetuje z drugimi državami članicami, da bi preverila položaj in ugotovila, ali države članice do zadeve lahko zavzamejo skupni pristop.

Člen 8

Svet nadzoruje izvajanje tega skupnega stališča in izvajanje oceni v enajstih mesecih po njegovem sprejetju ali prej na zahtevo katere od članic.

Člen 9

To skupno stališče začne veljati z dnem sprejetja.

Člen 10

To skupno stališče se objavi v Uradnem listu.

V Bruslju, 21. maja 2002

Za Svet

Predsednik

J. Piqué i Camps

--------------------------------------------------