Odločba Komisije

z dne 30. maja 2002

o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z obratovalnim podsistemom vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti iz člena 6(1) Direktive Sveta 96/48/ES

(notificirana pod dokumentarno številko K(2002) 1951)

(Besedilo velja za EGP)

(2002/734/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega omrežja za visoke hitrosti [1] in zlasti člena 6(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s členom 2(c) Direktive 96/48/ES je vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti razdeljen v strukturne ali funkcionalne podsisteme. Ti podsistemi so opisani v Prilogi II k Direktivi.

(2) V skladu s členom 5(1) Direktive je vsak od navedenih podsistemov zajet v tehnični specifikaciji za interoperabilnost (TSI).

(3) V skladu s členom 6(1) Direktive skupni predstavniški organ izdela osnutek TSI.

(4) Odbor, ustanovljen v skladu s členom 21 Direktive 96/48/ES, za skupni predstavniški organ imenuje Evropsko združenje za železniško interoperabilnost (AEIF) v skladu s členom 2(h) Direktive.

(5) AEIF dobi pooblastilo za izdelavo osnutka TSI za obratovalni podsistem v skladu s členom 6(1) Direktive. To pooblastilo je bilo podeljeno v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive.

(6) AEIF izdela osnutek TSI skupaj z uvodnim poročilom, ki vsebuje analizo stroškov in koristi, kakor je predvideno v členu 6(3) Direktive.

(7) Osnutek TSI pregledajo predstavniki držav članic v okviru Odbora, ustanovljenega v skladu z Direktivo, upoštevajoč uvodno poročilo.

(8) TSI, ki je predmet te odločbe, ne predpisuje uporabe posebnih tehnologij ali tehničnih rešitev, razen kadar je to nujno potrebno za interoperabilnost vseevropskega železniškega omrežja za visoke hitrosti.

(9) TSI, ki je predmet te odločbe, temelji na najboljšem razpoložljivem strokovnem znanju v času priprave ustreznega osnutka. Zaradi razvoja tehnologije ali družbenih zahtev se lahko pojavi potreba po spremembi ali dopolnitvi te TSI. Kjer je primerno, se bo sprožil postopek pregleda ali posodobitve v skladu s členom 6(2) Direktive 96/48/ES.

(10) TSI, ki je predmet te odločbe, v nekaterih primerih dovoljuje izbiro med različnimi rešitvami, s čimer se omogoči uporaba dokončnih ali prehodnih interoperabilnih rešitev, ki so združljive z obstoječim stanjem. Direktiva 96/48/ES poleg tega v nekaterih posebnih primerih predvideva posebne izvedbene določbe. Nadalje mora biti v primerih, predvidenih v členu 7 Direktive, državam članicam omogočeno, da nekaterih tehničnih specifikacij ne uporabijo. Države članice naj zato zagotovijo vsakoletno objavo in posodobitev infrastrukturnega registra in registra železniškega voznega parka. Ta registra določata glavne značilnosti nacionalne infrastrukture in železniškega voznega parka (npr. osnovni parametri) in njihovo skladnost z značilnostmi, ki jih predpisujejo veljavne TSI. V ta namen TSI, ki je predmet te odločbe, natančno določa, katere informacije je treba vključiti v register.

(11) Pri uporabi TSI, ki je predmet te odločbe, je treba upoštevati posebna merila, ki veljajo za tehnično in operativno združljivost med infrastrukturami in železniškim voznim parkom, ki naj začnejo obratovati, ter omrežjem, v katerega bodo vključene. Te zahteve po združljivosti zahtevajo kompleksno tehnično in ekonomsko analizo, ki jo je treba opraviti za vsak primer posebej. Analiza mora upoštevati:

- vmesnike med različnimi podsistemi iz Direktive 96/48/ES,

- različne kategorije prog in železniškega voznega parka iz navedene direktive in

- tehnična in operativna okolja obstoječega omrežja.

(12) Določbe iz te odločbe so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenim z Direktivo 96/48/ES –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Komisija s to odločbo sprejme TSI, ki se nanaša na "obratovalni" podsistem vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti iz člena 6(1) Direktive 96/48/ES. TSI je opredeljena v Prilogi k tej odločbi. TSI se v celoti uporablja za infrastrukturo in železniški vozni park vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Direktivi 96/48/ES, ob upoštevanju pogojev iz Poglavja 7 priložene TSI.

Člen 2

Priložena TSI začne veljati šest mesecev po notifikaciji te odločbe.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 30. maja 2002

Za Komisijo

Loyola De Palacio

Podpredsednica

[1] UL L 235, 17.9.1996, str. 6.

--------------------------------------------------

PRILOGA

TEHNIČNA SPECIFIKACIJA ZA INTEROPERABILNOST V ZVEZI Z OBRATOVALNIM PODSISTEMOM

KAZALO

1. UVOD

1.1 TEHNIČNO PODROČJE UPORABE

Ta TSI velja za "obratovalni" podsistem, ki je eden izmed podsistemov, navedenih v Prilogi II(1) k Direktivi 96/48/ES.

Ta TSI je del niza šestih TSI, ki zajemajo vseh osem podsistemov, določenih v Direktivi. Specifikacije v zvezi s podsistemoma "uporabniki" in "okolje", ki so skladno z bistvenimi zahtevami potrebne za zagotovitev interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti, so določene v zadevnih TSI.

Več informacij o obratovalnem podsistemu je navedenih v poglavju 2.

1.2 GEOGRAFSKO OBMOČJE UPORABE

Geografsko območje uporabe te TSI je vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, kakor je opisan v Prilogi I k Direktivi 96/48/ES.

Sklicevanje je zlasti na proge vseevropskega železniškega omrežja, opisane v Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja ali v kateri koli spremembi navedene odločbe kot posledica revizije, ki jo predvideva člen 21 navedene odločbe.

1.3 VSEBINA TE TSI

V skladu s členom 5(3) in Prilogo I(1)(b) k Direktivi 96/48/ES ta TSI:

(a) določa bistvene zahteve za "obratovalni" podsistem in njihove vmesnike (poglavje 3);

(b) ureja osnovne parametre, opisane v Prilogi II(3) k tej direktivi, ki so potrebni za izpolnjevanje bistvenih zahtev (poglavje 4);

(c) potrjuje pogoje, ki jih je treba upoštevati za doseganje določenih zmogljivosti za vsako od naslednjih kategorij prog (poglavje 4):

- kategorija I: posebej zgrajene proge za visoke hitrosti, opremljene za hitrosti, ki so na splošno enake ali višje od 250 km/h,

- kategorija II: posebej nadgrajene proge za visoke hitrosti, opremljene za hitrosti okoli 200 km/h,

- kategorija III: posebej nadgrajene proge za visoke hitrosti s posebnostmi, ki so posledica topografskih, reliefnih ali urbanističnih omejitev, na katerih se mora hitrost prilagajati za vsak primer posebej.

(d) v nekaterih posebnih primerih opredeljuje izvedbene določbe (poglavje 7);

(e) določa komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki jih morajo zajemati evropske specifikacije, vključno z evropskimi standardi, potrebnimi za doseganje interoperabilnosti znotraj vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti ob izpolnjevanju bistvenih zahtev (poglavje 5);

(f) v vsakem obravnavanem primeru posebej navaja, kateri od modulov, določenih v Sklepu 93/465/EGS, ali, če je to primerno, kateri posebni postopki naj se uporabijo za oceno skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ter "ES" verifikacijo podsistemov (poglavje 6).

2. OPREDELITEV PODSISTEMA IN PODROČJE UPORABE

Obratovalni podsistem vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti zajema vse elemente, ki omogočajo celovito izvajanje in uporabnost sistema znotraj območja obratovanja železnic po opredelitvi tehničnih in operativnih elementov drugih podsistemov.

Obratovanje železniškega sistema je urejeno s pravili in predpisi, ki jih sestavijo upravljavci infrastrukture in ki jih morajo izvajati tudi prevozniki.

Za začetek obratovanja omrežja železniških prog je potrebno usposobljeno osebje, ki opredeljene postopke izvaja v skladu s splošnim varnostnim sistemom omrežja.

Med obratovanjem sistema je treba razlikovati med naslednjimi glavnimi dejavnostmi v zvezi z varnostjo obratovanja:

- vožnja vlakov,

- vlakovno osebje,

- upravljanje in vodenje prometa

Poleg teh obstajajo tudi organizacije, ki se ukvarjajo s projektiranjem in posodabljanjem procesov, postopkov in potrebne dokumentacije.

Za vsako izmed zgoraj navedenih opravil se določi osebje in se ga navede v potrebnih dokumentih.

Postopki se objavijo v pravilniku.

Za uresničitev interoperabilnosti se navedena dokumentacija prilagodi tako, da posebej zajame potrebe interoperabilnosti, upoštevajoč človeške dejavnike, bistvene za zanesljivo in učinkovito izvajanje postopkov.

Popolna rešitev bi bilo poenotenje predpisov o obratovanju za vse železnice na ustreznih progah.

Vendar pa bi tudi uresničitev tako težkega cilja lahko dejansko ukinila splošno "varnostno skladnost" omrežja, zaradi česar bi bil varen promet drugih vlakov na istih progah oviran, kar bi bilo v nasprotju z Direktivo.

Zaradi tega lahko zahteva o razvrstitvi predpisov o obratovanju omrežja, določena v točki o bistvenih zahtevah 2.7.1 Direktive, velja le za strukturno usklajevanje dokumentov, tako da lahko, na primer, strojevodja varno in učinkovito izpolni posebne predpise vsakega upravljavca infrastrukture na progi.

Nasprotno je treba poenotiti vse postopke, ki se neposredno nanašajo na obratovanje novega, skupnega sistema, izvajanega na interoperabilnem omrežju.

V zvezi z usposobljenostjo sodelujočega osebja in zlasti strojevodij, takšna usposobljenost bistveno prispeva k ohranjanju visoke stopnje varnosti in jo je treba oblikovati na enoten način, da se doseže isto stopnjo varnosti na celotnem omrežju infrastrukture, na katerem bi se lahko izvrševala.

Poleg tega je pri izvajanju teh postopkov potrebno, da vsi različni člani osebja drug drugega razumejo brez kakršnih koli ovir, tudi ob izrednih dogodkih; zaradi tega je treba določiti predpise za uskladitev ravnanja v zvezi s komunikacijo in zlasti z uporabo jezikov.

Varnost obratovanja zahteva dosleden nadzor sistema skozi preverjanja in povratne informacije o izkušnjah na terenu.

Področje uporabe je mogoče opredeliti kot uporabo ene ali več prog, določenih v predpisanih železniških prevoznih storitvah, določene vrste železniškega voznega parka in določenih članov osebja.

Vidike obratovalnega podsistema, ki se nanašajo na interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti, je mogoče zbrati v okviru ene izmed naslednjih točk:

- postopki,

- dokumentacija,

- usposobljenost osebja,

- komunikacije,

- nadzor sistema.

"Upravljavec infrastrukture" je organ iz člena 3 in člena 7 Direktive 91/440/EGS ter člena 1 Direktive 2001/12/ES. Prerazporeditev nalog na druge organe je mogoč v skladu z Direktivo 2001/12/ES, informacije v zvezi s prerazporeditvijo pa je treba navesti v izjavi o omrežju, ki jo objavijo upravljavci infrastruktur v skladu z Direktivo 2001/14/ES.

3. BISTVENE ZAHTEVE

3.1 SKLADNOST Z BISTVENIMI ZAHTEVAMI

V skladu s členom 4(1) Direktive 96/48/ES mora vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, njegovi podsistemi in njihove komponente interoperabilnosti izpolnjevati bistvene zahteve, določene v splošnih pogojih iz Priloge III k Direktivi.

3.2 VIDIKI BISTVENIH ZAHTEV

Bistvene zahteve zajemajo:

- varnost,

- zanesljivost in razpoložljivost,

- zdravje,

- varstvo okolja,

- tehnično združljivost.

V skladu z Direktivo 96/48/ES so lahko bistvene zahteve splošno uporabne za celoten vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti ali pa so specifične za vsak podsistem in njegove komponente.

3.3 VIDIKI, KI VELJAJO POSEBEJ ZA OBRATOVALNI PODSISTEM

V primeru obratovalnega podsistema so posebni vidiki, poleg navedb iz Priloge III k navedeni direktivi, naslednji:

3.3.1 VARNOST

V skladu s Prilogo III k Direktivi 96/48/ES so bistvene zahteve glede varnosti, ki veljajo za obratovalni podsistem, naslednje:

Bistvena zahteva 1.1.1:

"

Projektiranje, gradnja ali sestavljanje, vzdrževanje in nadzor elementov, pomembnih za varnost, še zlasti elementov, ki so vključeni v vožnjo vlaka, mora zagotavljati varnost na ravni, ki ustreza ciljem, določenim za omrežje, vključno s tistimi, ki veljajo za specifično poslabšane razmere.

"

Ta bistvena zahteva ne velja za obratovalni podsistem.

Bistvena zahteva 1.1.2:

"

Parametri, upoštevani pri stiku kolo-tirnica, morajo izpolnjevati zahteve po stabilnosti, potrebne za zagotavljanje varne vožnje pri najvišji dovoljeni hitrosti.

"

Ta bistvena zahteva ne velja za obratovalni podsistem.

Bistvena zahteva 1.1.3:

"

Uporabljeni elementi morajo vzdržati vse normalne ali izjemne pritiske, opredeljene med njihovim obdobjem delovanja. Varnostne posledice slučajnih napak morajo biti omejene z ustreznimi sredstvi.

"

Ta bistvena zahteva ne velja za obratovalni podsistem.

Bistvena zahteva 1.1.4:

"

Projektiranje stabilnih naprav in voznega parka ter izbira uporabljenih materialov morata biti taka, da omejujeta nastajanje, širjenje ter posledice ognja in dima v primeru požara.

"

Ta bistvena zahteva ne velja za obratovalni podsistem.

Bistvena zahteva 1.1.5:

"

Vse naprave, s katerimi bodo upravljali uporabniki, morajo biti projektirane tako, da ne ogrožajo njihove varnosti, če jih uporabljajo na način, ki ni v skladu z objavljenimi navodili.

"

Ta bistvena zahteva ne velja za obratovalni podsistem.

Kljub temu, za obratovalni podsistem veljajo naslednje, za varnost značilne, zahteve:

Bistvena zahteva 2.7.1:

"Usklajenost predpisov o obratovanju omrežja in usposobljenosti strojevodij in vlakovnega osebja mora zagotavljati varno mednarodno obratovanje.

Obratovanje in občasno vzdrževanje, izobraževanje in usposabljanje vzdrževalnega osebja ter sistem zagotavljanja kakovosti, vzpostavljen v vzdrževalnih središčih zadevnih izvajalcev del, morajo zagotavljati visoko stopnjo varnosti."

Prvi del te bistvene zahteve (usklajenost predpisov o obratovanju in usposabljanju osebja) je predmet naslednjih pododdelkov te specifikacije, ki v glavnem velja za človeške dejavnike:

- enotnost postopkov, ki naj se izvajajo v identičnih okoliščinah in so v neposredni zvezi z obratovanjem novega sistema: pododdelek 4.1.1,

- določitev področja uporabe in uskladitev oblike dokumentacije za strojevodje:

- v zvezi s postopki: pododdelek 4.1.2.1.1,

- v zvezi z voznimi redi: pododdelek 4.1.2.1.3,

- sestava "priročnika o postopkih" za vlakovno osebje: pododdelek 4.1.2.2,

- formalizacija in usklajevanje opisa proge in naprav ob progi ter formalizacija procesa priprave in posodobitve dokumentov, namenjenih za obveščanje strojevodij vnaprej, in procesa, namenjenega za takojšnje obveščanje strojevodij: pododdelek 4.1.2.1.2,

- formalizacija varnostnih sporočil, metodologije in določitev jezika, namenjenega za različne vrste glasovne komunikacije v zvezi z varnostjo: oddelek 4.1.4,

- formalizacija procesa za preverjanje sistema z varnostnega stališča: oddelek 4.1.10,

- formalizacija procesa potrditve sestave osebja: oddelek 4.1.12.1,

- formalizacija postopka, ki ga je potrebno upoštevati pri prometu s preobremenitvijo s potniki: oddelek 4.1.12.3.

Usposobljenost strojevodje in osebja se zagotovi s:

- formalizacijo in uskladitvijo organizacije, sestavljene za usposabljanje osebja s stališča postopkov in jezikov: oddelek 4.1.3.1,

- formalizacijo procesa pridobivanja in ohranjanja znanja o progi: oddelek 4.1.3.2,

- opredelitvijo programa za posebno izobraževanje za pridobitev posebne usposobljenosti: oddelek 4.1.3.3.

V zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem vzdrževalnega osebja so zahteve, ki veljajo za osebje, odgovorno za vzdrževanje železniškega voznega parka, zajete v specifikaciji podsistema "železniški vozni park".

3.3.2 ZANESLJIVOST IN RAZPOLOŽLJIVOST

Bistvena zahteva 1.2:

"

Nadzorovanje in vzdrževanje stalnih ali gibljivih elementov, ki sodelujejo pri vožnji vlaka, mora biti organizirano, izvedeno in kvantificirano tako, da se vzdržuje njihovo delovanje pod predvidenimi pogoji.

"

Ta bistvena zahteva ne velja za obratovalni podsistem.

Bistvena zahteva 2.7.2:

"

Obratovanje in obdobja vzdrževanja, izobraževanje in usposobljenost vzdrževalnega osebja ter sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga vzpostavijo zadevni izvajalci del v vzdrževalnih središčih, morajo zagotoviti visoko stopnjo zanesljivosti in razpoložljivosti sistema.

"

Zahteve, ki veljajo za osebje, odgovorno za vzdrževanje železniškega voznega parka, so zajete v specifikaciji podsistema "železniški vozni park".

3.3.3 ZDRAVJE

Bistvena zahteva 1.3.1:

"

Materiali, ki zaradi načina uporabe predstavljajo tveganje za zdravje tistih, ki imajo dostop do njih, ne smejo biti uporabljeni na vlakih ali železniških infrastrukturah.

"

Ta bistvena zahteva ne velja za obratovalni podsistem.

Bistvena zahteva 1.3.2:

"

Ti materiali morajo biti izbrani, razvrščeni in uporabljeni tako, da se omeji emisija škodljivih in nevarnih hlapov ali plinov, zlasti v primeru požara.

"

Ta bistvena zahteva ne velja za obratovalni podsistem.

3.3.4 VARSTVO OKOLJA

Bistvena zahteva 1.4.1:

"

V skladu z veljavnimi določbami Skupnosti je treba v fazi načrtovanja sistema oceniti in upoštevati vpliv vzpostavitve in obratovanja vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti na okolje.

"

Ta bistvena zahteva ne velja za obratovalni podsistem.

Bistvena zahteva 1.4.2:

"

Materiali, uporabljeni na vlakih in v infrastrukturi, morajo preprečiti emisije hlapov in plinov, ki so škodljivi ter nevarni za okolje, zlasti v primeru požara.

"

Ta bistvena zahteva ne velja za obratovalni podsistem.

Bistvena zahteva 1.4.3:

"

Železniški vozni park in elektro-napajalni sistemi se morajo projektirati in izdelati tako, da bodo elektromagnetno združljivi z napravami, opremo in javnimi ali zasebnimi omrežji, na katere morda lahko vplivajo.

"

Ta bistvena zahteva ne velja za obratovalni podsistem.

3.3.5 TEHNIČNA ZDRUŽLJIVOST

Bistvena zahteva 1.5:

"Tehnične lastnosti infrastruktur in stabilnih naprav morajo biti združljive druga z drugo in z lastnostmi vlakov vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti.

Če je na nekaterih odsekih omrežja to težko izvedljivo, se lahko uporabljajo začasne rešitve, ki zagotavljajo združljivost v prihodnosti."

Ta bistvena zahteva ne velja za obratovalni podsistem.

Bistvena zahteva 2.7.3:

"

Usklajenost predpisov o delovanju omrežij in usposobljenosti strojevodij, vlakovnega osebja in osebja, zadolženega za upravljanje prometa mora zagotavljati obratovalno učinkovitost na vseevropskem železniškem sistemu za visoke hitrosti.

"

To bistveno zahtevo zagotavlja:

- enotnost postopkov, ki naj se izvajajo v identičnih okoliščinah, ki so v neposredni zvezi z obratovanjem novega sistema: pododdelek 4.1.1,

- formalizacija varnostnih sporočil, metodologije in določitev jezika, namenjenega za različne vrste glasovne komunikacije v zvezi z varnostjo: oddelek 4.1.4,

- posredovanje pomoči strojevodji v primeru nezgode: oddelek 4.1.5,

- obveščanje osebja, zadolženega za upravljanje prometa o obratovalnem stanju železniškega voznega parka: oddelek 4.1.7,

- formalizacija postopkov in napotkov, ki jih je treba upoštevati v primeru večje sistemske okvare ali nezgode: oddelek 4.1.8,

- formalizacija sistemske skladnosti s stališča kakovosti obratovanja: oddelek 4.1.11.

3.4 PREVERJANJE SKLADNOSTI

Preverjanje skladnosti podsistema in njegovih komponent z bistvenimi zahtevami se opravi v skladu z zahtevami iz Direktive 96/48/ES.

4. OPREDELITEV OBRATOVALNEGA PODSISTEMA

Vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, za katerega velja Direktiva 96/48/ES in katerega del je obratovalni podsistem, je povezan sistem, katerega skladnost, zlasti v zvezi z osnovnimi parametri, vmesniki in zmogljivostmi, je treba preveriti zaradi zagotovitve interoperabilnosti sistema v skladu z bistvenimi zahtevami.

V nadaljevanju so prikazani osnovni parametri in uporabne specifikacije za vsak element interoperabilnosti, ki so značilni za obratovalni podsistem.

4.1 PARAMETRI OBRATOVALNEGA PODSISTEMA

Nobeden izmed "osnovnih parametrov", naštetih v Prilogi II k Direktivi 96/48/ES, ne velja za obratovalni podsistem.

Drugi parametri, bistveni za podsistem, so naslednji.

Obratovalni podsistem mora doseči natančno določene zmogljivosti za vsako izmed naslednjih kategorij prog vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti, ki zanj veljajo:

- proge, posebej zgrajene za visoke hitrosti,

- proge, posebej nadgrajene za visoke hitrosti,

- proge, posebej nadgrajene za visoke hitrosti, s posebnimi značilnostmi.

V primeru obratovalnega podsistema je treba izpolniti še nekatere druge spodaj opredeljene parametre za obratovanje interoperabilnih hitrih vlakov, ki pa niso v celoti bistveni zgolj za visoke hitrosti.

V kolikor potrebe, ki veljajo za vse vlake, niso opredeljene, se podrobno določijo vsaj naslednji varnostno-kritični elementi.

4.1.1 POSTOPKI ZA OBRATOVANJE NOVEGA SISTEMA

Postopki, ki jih je treba uporabiti v identičnih okoliščinah, ki so v neposredni zvezi z obratovanjem novega sistema, namenjenega za uporabo v interoperabilnem evropskem omrežju, morajo biti enotni; zlasti v zvezi s sistemi ERTMS/ETCS so ti postopki v skladu z evropsko specifikacijo, ki jo je treba še določiti.

4.1.2 DOKUMENTACIJA

4.1.2.1 Dokumentacija strojevodje

4.1.2.1.1 Postopki

Vsi potrebni postopki, ki veljajo za strojevodjo, so zajeti v dokumentu ali računalniškem sredstvu, ki se imenuje "pravilnik za strojevodjo".

V pravilniku za strojevodjo so navedene zahteve, ki veljajo za prevožene proge in železniško vozilo, uporabljeno na teh progah, v skladu z okoliščinami normalnega in motenega obratovanja, s katerimi se strojevodja lahko sooči.

Vsak pravilnik za strojevodjo se sestavi v skladu s spodaj navedenim standardiziranim osnutkom ali obliko:

A — Organizacija storitve

B — Varnost osebja

C — Signalizacija ter vodenje in nadzor

D — Prometni pogoji za železniško vozilo

E — Sistemi na vlaku

F — Promet in vožnja vlakov

G — Anomalije, nezgode in nesreče

Dodatek 1 k pravilniku za strojevodjo: Priročnik za komunikacijske postopke

Dodatek 2 k pravilniku za strojevodjo: Zbirka obrazcev ("Livret formulaires").

Pravilnik za strojevodjo je sestavljen v jeziku ene izmed držav interoperabilnega omrežja, ki ga izbere prevoznik po dogovoru z upravljavci infrastruktur na omrežju, na katerem bo storitev obratovala, z izjemo sporočil in obrazcev ("formulaires"), ki ostanejo v jeziku upravljavcev infrastruktur (glej pododdelek 4.1.4.1).

Pravilnik za strojevodjo sestavi prevoznik in obsega informacije, ki jih prispevajo upravljavci infrastrukture.

Postopek za pripravo in posodobitev pravilnika za strojevodjo obsega naslednje korake:

- upravljavec infrastrukture (UI) pošlje prevozniku razmejitvene predpise v svojem jeziku,

- prevoznik sestavi začetni ali posodobljeni dokument v jeziku upravljavca infrastrukture,

- upravljavec infrastrukture pregleda zanj bistveni del dokumenta, ki ga je pripravil prevoznik, in velja za UI,

- upravljavec infrastrukture odobri uporabo tistih elementov dokumenta, ki ga zadevajo,

- če jezik, ki ga je izbral prevoznik, ni jezik, ki ga uporablja upravljavec infrastrukture, dokument prevede pristojen in priznan organ, ki ga izbereta upravljavec infrastrukture in prevoznik. Prevoznik priskrbi certifikat o ustreznosti prevoda. Ta certifikat ne bo vključeval tistega dela, ki vsebuje sporočila in obrazce (glej točko 4.1.4.1). Na zahtevo imata prevoznik in upravljavec infrastrukture pravico sodelovati v procesu prevajanja.

4.1.2.1.2 Opis proge in opreme ob progah, na katerih poteka promet

4.1.2.1.2.1 Osnovni elementi

Vsi elementi, potrebni za obratovanje zadevnega železniškega vozila na določeni progi, so opredeljeni v dokumentu ali računalniškem sredstvu, ki se imenuje "Navodila o progi".

Navodila o progi zajemajo vsaj naslednje podatke:

- splošne obratovalne lastnosti:

- vrsta signalizacije in ustrezen prometni režim (dvotirna proga, dvosmerni promet, itn.),

- vrsta pogonskega vira energije,

- vrsta naprav za vzpostavljanje radijske zveze med vlakom in mestom, s katerega se vodi promet,

- oznaka prehodnih klančin:

- vrednosti klančin in natančna razmejitev območij izrazitih klančin,

- podroben diagram proge:

- imena postaj na progi in ključnih mest ter njihov položaj,

- dovoljene hitrostne omejitve za vsak zadevni tir in železniško vozilo,

- imena organizacij, odgovornih za vodenje prometa,

- identifikacija radijskih kanalov, ki naj se jih uporabi,

- shematični opis trase tira.

Obliko navodil o progi se pripravi na enak način za vse infrastrukture, po katerih poteka promet vlakov enega prevoznika.

Navodila o progi se sestavijo v jeziku ene izmed držav članic interoperabilnega omrežja, ki ga izbere prevoznik.

Navodila o progi sestavi prevoznik na podlagi informacij, ki jih prejme od upravljavca infrastrukture.

Proces priprave in posodobitve navodil o progi opredeli prevoznik. Upravljavec infrastrukture potrdi vsak element dokumenta, za katerega je odgovoren in ki je v njegovem jeziku.

4.1.2.1.2.2 Spremenjeni elementi

Upravljavec infrastrukture prevoznika obvesti o vseh elementih, ki so spremenjeni bodisi trajno bodisi začasno; prevoznik te spremembe zbere v za to namenjenem dokumentu ali računalniškem sredstvu, katerega oblika je enaka za vse infrastrukture, po katerih poteka promet vlakov enega prevoznika.

Proces priprave in posodobitve navodil o progi opredeli prevoznik, upravljavec infrastrukture pa potrdi vsak element dokumenta, za katerega je odgovoren in ki je v njegovem jeziku.

4.1.2.1.2.3 Takojšnje obveščanje strojevodje

Postopek takojšnjega obveščanja strojevodij o vseh spremembah varnostnih ureditev na vlakovni poti opredeli zadevni upravljavec infrastrukture (postopek je enoten, kjer se uporabljajo sistemi ERTMS/ETCS).

4.1.2.1.3 Železniško vozilo

Vse informacije o prometu železniškega vozila tako v normalnih kot v motenih okoliščinah, ki morajo biti poznane strojevodji, so zbrane v dokumentu ali računalniškem sredstvu, ki se imenuje "navodila za upravljanje železniškega vozila za strojevodjo".

Navodila za upravljanje železniškega vozila za strojevodjo pripravi prevoznik.

4.1.2.1.4 Vozni redi

Informacije, potrebne za normalen promet vlakov, so zajete v enem samem dokumentu ali računalniškem sredstvu, imenovanem "vozni red" ("fiche train"), ki se izroči strojevodji in ki vključuje vsaj naslednja elementa:

- kraje postanka in druge kilometrske oznake,

- čas prihoda/odhoda/prehoda na vsakem izmed navedenih krajev.

Vozni red pripravi zadevni prevoznik kot zbirko časovnih podatkov, ki jih priskrbi(-jo) zadevni upravljavec(-ci) infrastrukture.

Proces priprave voznega reda opredeli prevoznik, zadevni upravljavec infrastrukture pa potrdi vsak element dokumenta, za katerega je odgovoren in ki je v njegovem jeziku.

4.1.2.2 Dokumentacija za vlakovno osebje

Vsi postopki, potrebni za vlakovno osebje, so zbrani v dokumentu ali računalniškem sredstvu, imenovanem "pravilnik o vlakovnem osebju".

Pravilnik o vlakovnem osebju pripravi prevoznik in vključuje podatke, ki jih posredujejo upravljavci infrastrukture.

Upravljavci infrastrukture lahko v zvezi z deli, ki jih zadevajo, zahtevajo, da se ta dokument sestavi in posodobi v skladu z enakim procesom, kakor je bil uporabljen v primeru pravilnika za strojevodjo (pododdelek 4.1.2.1.1).

Vsi elementi, potrebni za uporabo železniškega vozila, ki morajo biti poznani vlakovnemu osebju in veljajo tako v normalnih kakor v motenih okoliščinah, so zbrani v dokumentu ali računalniškem sredstvu, imenovanem "navodila za uporabo železniškega vozila za vlakovno osebje".

Navodila za uporabo železniškega vozila za vlakovno osebje sestavi prevoznik.

4.1.3 USPOSABLJANJE STROJEVODIJ IN VLAKOVNEGA OSEBJA PREVOZNIKA ZA OPRAVLJANJE NALOG V ZVEZI Z VARNOSTJO

4.1.3.1 Osnovno usposabljanje, postopki in jeziki

Za strojevodje in vlakovno osebje z nalogami v zvezi z varnostjo prevoznik izvaja proces usposabljanja, ki obsega naslednje stopnje in elemente:

A. Izbira osebja:

- ocena izkušenj osebja in njihovih profesionalnih in fizičnih kvalitet,

- ocenjevanje njihove sposobnosti rabe tujega ali tujih jezikov na poklicnem področju ali sposobnosti njihovega učenja.

B. Začetno poklicno izobraževanje:

- specifikacija zahtev v zvezi z izobraževanjem,

- sredstva izobraževalnega programa,

- usposabljanje inštruktorjev.

C. Začetno certificiranje:

- sestava zahtev za certifikacijski program,

- izdaja licenc certificirancem,

- izdaja spričeval o usposobljenosti.

D. Ohranjanje stopnje usposobljenosti in spremljanja osebja:

- shema poklicnega spremljanja,

- shema zdravstvenega spremljanja.

E. Ohranjanje stopnje usposobljenosti in osvežitveno izobraževanje:

- načela ocenjevanja izobraževalnih potreb,

- načela izvajanja izobraževanja,

- načela ocenjevanja izobraževanja.

F. Ohranjanje stopnje usposobljenosti in ohranjanje kontinuiranega certificiranja:

- načela kontinuiranega certificiranja,

- formalizacija postopkov kontinuiranega certificiranja.

Proces usposabljanja se opredeli ob upoštevanju predpisov, ki veljajo za zadevne infrastrukture. Dokument z opisom podrobnosti tega procesa se pošlje vsakemu zadevnemu upravljavcu infrastrukture.

4.1.3.2 Poznavanje proge

Prevoznik na podlagi predpisov, ki jih določijo upravljavci infrastrukture, opredeli proces pridobivanja in ohranjanja znanja o progah, na katerih se opravlja storitev.

4.1.3.3 Posebna usposobljenost

V nekaterih primerih, ki so zajeti v infrastrukturnem registru, kot je predor z določeno opremo, prevoznik na podlagi predpisov, ki jih določijo zadevni upravljavci infrastrukture, sestavi poseben program izobraževanja in ohranjanja znanja za celotno vlakovno osebje, ki bi lahko bilo vključeno v varnostne postopke.

4.1.4 KOMUNIKACIJA MED OSEBJEM V ZVEZI Z VARNOSTJO

4.1.4.1 Narava in oblika sporočil ter metodologija komunikacije v zvezi z varnostjo

Načela, ki naj jih izvajajo prevozniki in upravljavci infrastruktur v zvezi z:

- naravo in obliko sporočil,

- komunikacijsko metodologijo,

so opredeljena v Prilogi A k tej TSI.

Obratovalni elementi, pripravljeni za lažjo uporabo navedenih načel, so opredeljeni v dokumentih, namenjenih za uporabo strojevodjem in vodjem prometa.

Strojevodjem sta na voljo prilogi k pravilniku za strojevodje:

- Priloga 1: Priročnik o komunikacijskih postopkih,

- Priloga 2: Zbirka obrazcev ("livret formulaires").

4.1.4.2 Jezik sporazumevanja med vlakom in mestom, s katerega se vodi in upravlja promet

Uporabljani jezik je jezik, ki je v uporabi na zadevni infrastrukturi; o njem odloči upravljavec infrastrukture.

Stopnja znanja za varnostne namene je:

- Dejavnost strojevodje (strojevodja)

Sposobnost pošiljanja in razumevanja sporočil, opredeljenih v Prilogi A k tej TSI.

Vsebino teh sporočil določi upravljavec infrastrukture.

- Dejavnost spremljanja vlaka (vlakovno osebje)

Sposobnost pošiljanja informacij, ki opisujejo vlak in njegovo obratovalno stanje v zvezi z osebjem, ter uporabni ukrepi za ravnanje v posebnih okoliščinah, ki vključujejo potnike.

Vsebino teh sporočil določi upravljavec infrastrukture.

4.1.4.3 Jezik sporazumevanja med vlakovnim osebjem ter med vlakovnim osebjem in strojevodjem

Uporabljani jezik je jezik, ki je v uporabi na enem izmed področij interoperabilnega omrežja. Izbere ga prevoznik.

4.1.4.4 Jezik sporazumevanja med vlakovnim osebjem in potniki

V situacijah v zvezi z varnostjo in zdravjem potnikov, je uporabljani jezik med vlakovnim osebjem in potniki jezik, ki je v uporabi na enem od območij interoperabilnega omrežja: izbere ga prevoznik v dogovoru z upravljavcem infrastrukture.

Poleg tega lahko upravljavec infrastrukture določi posebne predpise za posebne primere (na primer, za promet skozi dolge predore) ali za uskladitev z zakonskimi določbami posameznih držav članic.

4.1.5 POMOČ STROJEVODJEM V PRIMERU NEZGODE ALI VEČJE OKVARE ELEZNIŠKEGA VOZILA

Prevoznik ima ves čas trajanja vožnje vlaka na voljo strokovnjaka, s katerim lahko strojevodja naveže takojšen neposreden stik v primeru nezgode ali večje okvare železniškega vozila.

4.1.6 PREISKAVA ALI POIZVEDBA PO NESREČI ALI NEZGODI

Prevoznik v dogovoru z upravljavcem infrastrukture določi kontaktne osebe.

Upravljavec infrastrukture v dogovoru s prevoznikom določi urnik, po katerem se prične preiskava ali poizvedba o nesreči ali nezgodi.

V zvezi z varovanjem, izločevanjem in branjem zahtevane evidence o dogodkih v zvezi z varnostjo, mora prevoznik v dogovoru z upravljavcem infrastrukture določiti postopek za opravljanje teh dejavnosti.

4.1.7 OBVEŠČANJE UPRAVLJAVCA INFRASTRUKTURE O OBRATOVALNEM STANJU VLAKA

Upravljavec infrastrukture in prevoznik določita postopek, po katerem se vsaka anomalija, ki vpliva na železniško vozilo in ki lahko slabo deluje na vožnjo vlaka (pred odhodom in na poti), sporoči organizaciji, ki je odgovorna za upravljanje prometa.

4.1.8 NAPOTKI IN POSTOPKI ZA RAVNANJE V PRIMERU VEČJIH NEZGOD

Napotke in postopke določijo upravljavci infrastruktur v dogovoru s prevoznikom, in sicer za naslednje nezgode:

- Nesreča:

- reševanje ljudi,

- Okvara železniškega vozila:

- evakuacija potnikov,

- popravljanje pokvarjenega vozila,

- Okvare na infrastrukturi:

- prometni pogoji za preusmerjeni vlak.

Prevozniki in upravljavci infrastrukture upoštevajo te napotke in postopke v pravilnikih in njihovih specifikacijah za usposabljanje osebja.

Poleg tega in da bi upravljavci infrastrukture lahko vnaprej določili ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s predpisi, odvisno od narave nezgod, jim prevoznik na njihovo zahtevo posreduje seznam določenih okvar na železniškem vozilu, ki bi lahko vplivale na železniško vozilo v prometu.

4.1.9 PROMET V POSEBNIH POGOJIH (TESTNI VLAKI IN VLAKI Z OKVARO)

Posebne pogoje za promet vlakov iz sklopa testnih železniških vozil in vozil z okvaro, vrnjenih v promet, opredeli prevoznik, zadevni upravljavec infrastrukture pa jih pregleda in potrdi.

4.1.10 SPREMLJANJE SISTEMA Z VARNOSTNEGA STALIŠČA

4.1.10.1 Preverjanje skladnosti s specifikacijami

Skladnost s specifikacijami interoperabilnosti se preveri zlasti prek revizij.

Upravljavec infrastrukture:

- najmanj enkrat letno opravi revizijo svojega omrežja, ki pokriva:

- prevoznikovo izvajanje specifikacij,

- učinkovitost nadzornega sistema, ki ga določi prevoznik,

- obvešča prevoznika o rezultatih revizije omrežja.

Prevoznik:

- vsaj enkrat letno opravi revizijo interoperabilnih storitev za visoke hitrosti, ki ga zadevajo,

- o rezultatih revizije obvesti zadevnega upravljavca infrastrukture.

4.1.10.2 Povratne informacije o izkušnjah

Upravljavci infrastrukture:

- določijo proces prihoda povratnih terenskih informacij o obratovalnih zmogljivostih interoperabilnega sistema za visoke hitrosti,

- prevoznikom svetujejo o nezgodah in nesrečah, ki so se zgodile na njihovem terenu,

- prevoznikom sporočijo analize in rezultate preiskave ali poizvedbe, kadar to zadeva enega izmed članov njihovega osebja.

Prevoznik:

- določi proces prihoda povratnih terenskih informacij o obratovalnih zmogljivostih interoperabilnega sistema za visoke hitrosti,

- občasno in po potrebi obvesti upravljavce infrastruktur o rezultatih povratnih informacij in o območjih, na katerih so potrebni korektivni ukrepi.

4.1.11 SPREMLJANJE KAKOVOSTI OBRATOVANJA

Prevoznik in upravljavec infrastrukture skupaj v najkrajšem možnem času analizirata primere, ki bistveno ovirajo obratovanje.

Prevoznik in upravljavec infrastrukture skupaj najmanj enkrat na leto analizirata vsak ponavljajoči se primer.

Te procese opredeli prevoznik v dogovoru z upravljavci infrastruktur.

4.1.12 STORITVE NA VLAKU

4.1.12.1 Oskrba z osebjem

Minimalno število oseb na vlaku in njihova usposobljenost je v skladu s pravili za oskrbo z osebjem vsake posamezne infrastrukture, po kateri poteka promet.

Prevoznik v dogovoru z upravljavcem infrastrukture določi postopek opredelitve preverjanj, ki jih je treba opraviti pred odhodom vlaka.

4.1.12.2 Število potnikov na vlaku

Kadar prevoznik uporablja železniško vozilo za visoke hitrosti, ki zaradi velike preobremenitve s potniki ne more voziti s svojo nazivno hitrostjo, mora sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da do takšnega stanja preobremenitve v normalnih pogojih nikoli ne pride.

V izjemnih primerih, v katerih pride do takšnega stanja, prevoznik obvesti upravljavca infrastrukture o pogojih, v katerih je mogoče opravljati promet.

V nekaterih primerih, opisanih v infrastrukturnem registru, kot je predor, za katerega je upravljavec infrastrukture priskrbi napotke o posebnih poteh za primer evakuacije potnikov, upravljavec infrastrukture v dogovoru s prevoznikom določi maksimalno dovoljeno število potnikov na vlaku.

Poleg tega se v zgoraj navedenih primerih in iz istih razlogov ne dovoli vnašanje prtljage v prehode ali pred vrata.

4.2 VMESNIKI Z OBRATOVALNIM PODSISTEMOM

Jih ni.

4.3 PODROBNO DOLOČENE ZMOGLJIVOSTI

Jih ni.

5. KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1 V smislu člena 2(d) Direktive 96/48/ES so komponente interoperabilnosti "vse osnovne komponente, skupina komponent, podsestav ali zaključen sestav opreme, ki je vključena ali predvidena za vključitev v podsistem, od katerega je posredno ali neposredno odvisna interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti."

5.2 Komponente interoperabilnosti zajemajo ustrezne določbe Direktive 96/48/ES.

5.3 Za nekatere komponente interoperabilnosti veljajo specifikacije, ki določajo zahteve glede zmogljivosti. Ocenjevanje njihove skladnosti in/ali primernosti za uporabo se praviloma izvede z vmesniki komponent interoperabilnosti. Na projektne ali opisne značilnosti se sklicuje le izjemoma.

Obratovalni podsistem nima komponent interoperabilnosti.

6. OCENA SKLADNOSTI IN/ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO

6.1 KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

Obratovalna TSI ne vsebuje komponent interoperabilnosti.

6.2 OBRATOVALNI PODSISTEM

6.2.1 POSTOPKI OCENJEVANJA IN UPORABLJIVI MODULI

Ocenjevanje skladnosti zadevnih parametrov vključuje preverjanje naslednjih točk za vsak parameter na obratujoči(-h) progi(-ah) in uporabljenih železniških vozilih:

- pred začetkom obratovanja: značilnosti vseh opredeljenih dokumentov, postopkov, procesov ali posebnih določb,

- med obratovanjem: izvajanje in nadzor nad vsemi opredeljenimi elementi v zvezi s sistemom spremljanja kakovosti.

Vrste modulov, uporabljenih pri ocenjevanju skladnosti, so naslednje.

- Pred začetkom obratovanja

- za projektne parametre, ki veljajo za upravljavca infrastrukture, se uporabi modul tipa A.

- za projektne parametre, ki veljajo za prevoznika, se uporabi modul tipa A v povezavi z dodatno določbo A1, ki se glasi:

"priglašeni organ, ki ga izbere prevoznik, izvede preverjanje značilnosti elementov projektnih parametrov, ki veljajo za prevoznika, pred začetkom obratovanja".

Ta modul se imenuje AE in je opisan v točki 6.2.2.

- Med obratovanjem

Za elemente parametrov v zvezi s sistemom spremljanja kakovosti se uporabi modul tipa D skupaj z določbo D1, ki se glasi:

"priglašeni organ ali priglašena ustanova, ki jo izbere upravljavec infrastrukture in prevozniki, vsaki dve leti oceni elemente parametrov v zvezi s procesi pri sistemu spremljanja kakovosti (uporaba sistema spremljanja kakovosti, opredeljenega kot SQ v tabeli 6.2.2), ki velja za prevoznika in/ali upravljavca infrastrukture. Izbira priglašenega organa se izvede v skladu s postopkom, ki ga določi zadevna država članica, med priglašenimi organi z osnovnimi znanji ter v soglasju z organom, ki ga država članica pooblasti za izdajanje certifikatov o varnosti."

Ta modul se imenuje DE in je opisan v točki 6.2.2.

6.2.2 UPORABA MODULOV

Spodnja tabela:

- navaja parametre, ki se ocenjujejo, in elemente, ki se preverjajo za vsak parameter, ter opredeli elemente sistema za nadzor kakovosti (označenega z SQ), ki se ocenjujejo,

- navaja sklicevanje na TSI za različne parametre in kateri moduli naj se uporabijo.

Ta tabela je osnova za uporabo modulov.

Parametri, ki se ocenjujejo | Elementi, ki se preverjajo za vsak parameter | Sklicevanje na TSI | Uporabljeni moduli |

P | UI |

Postopek za obratovanje novega sistema | Uporaba navodil za ta sistem iz evropske specifikacije zanj | 4.1.1. | | A |

Dokumentacija | | | | |

Pravilnik za strojevodjo | Obstoj | 4.1.2.1.1 | AE | A |

Zgradba | | AE | |

Jezik, v katerem je besedilo | | AE | |

Proces izdelave in posodabljanja, vključno z izbiro pristojnega in priznanega organa in certificiranjem skladnosti prevoda | | AE | |

Navodila o progi | Obstoj | 4.1.2.1.2.1 | AE | |

Najmanjši obseg vsebine | | AE | |

Način predstavitve s strani prevoznika | | AE | |

Jezik, v katerem je besedilo | | AE | |

Proces izdelave in posodabljanja | | AE | A |

Dokument ali računalniška datoteka s spremenjenimi elementi | Obstoj | 4.1.2.1.2.2 | AE | |

Način predstavitve s strani prevoznika | | AE | |

Proces izdelave in posodabljanja | | AE | A |

Postopek za takojšnje obveščanje voznika | Obstoj | 4.1.2.1.2.3 | AE | A |

Navodila za upravljanje železniškega vozila za strojevodjo | Obstoj | 4.1.2.1.3 | AE | |

Vozni red | Obstoj | 4.1.2.1.4 | AE | |

Najmanjši obseg vsebine | | AE | |

Način predstavitve s strani prevoznika | | AE | |

Jezik, v katerem je besedilo | | AE | |

Proces izdelave osnutka | | AE | A |

Pravilnik za vlakovno osebje | Obstoj teh dokumentov | 4.1.2.2 | AE | |

Proces izdelave in posodabljanja, kakor je primerno | | AE | A |

Navodila za upravljanje železniškega vozila za vlakovno osebje | Obstoj | | AE | |

Usposobljenost strojevodij in vlakovnega osebja | | | | |

Proces splošnega usposabljanja strojevodij in vlakovnega osebja | Obstoj | 4.1.3.1 | AE | |

Zgradba | | AE | |

P predloži vsakemu UI dokument z opisom procesov | | AE | |

Proces pridobivanja in ohranjanja znanja o progi | Obstoj | 4.1.3.2 | AE | A |

Postopek pridobivanja in ohranjanja znanja za posebno usposobljenost | Obstoj posebnega programa | 4.1.3.3 | AE | A |

Varnostno-kritična komunikacija | | | | |

Obratovalni elementi za komunikacijo med vlakom in mestom, s katerega se vodi promet, ki se pojavljajo v dokumentih: ki jih uporablja strojevodja (dodatki k pravilniku)v priročniku za komunikacijske postopkev zbirki obrazcevki jih uporablja osebje, odgovorno za upravljanje prometa | Izvajanje načel iz Dodatka A | 4.1.4.1 | AE | A |

Jezik sporazumevanja med vlakom in mestom, s katerega se vodi promet | Opredelitev | 4.1.4.2 | AE | |

Jezik sporazumevanja med vlakovnim osebjem in strojevodjo | Opredelitev | 4.1.4.3 | AE | |

Jezik(-i) sporazumevanja med vlakovnim osebjem in potniki | Opredelitev | 4.1.4.4 | AE | A |

Ukrepi za pomoč strojevodjem | Obstoj | 4.1.5 | AE | |

Ukrepi za preiskave in poizvedbe ter za dostop do zabeleženih varnostnih podatkov in branje le-teh | Obstoj | 4.1.6 | AE | A |

Postopek obveščanja upravljavca infrastrukture o obratovalnem stanju vlaka | Obstoj | 4.1.7 | AE | A |

Napotki in postopki ob večjih nezgodah | Obstoj | 4.1.8 | AE | A |

Vključitev v pravilnike in specifikacije za izobraževanje | | AE | A |

Seznam okvar | | AE | A |

Ukrepi glede prometnih pogojev za testna železniška vozila in vrnitve železniških vozil z okvaro | Opredelitev | 4.1.9 | AE | A |

Vključitev v revizijske programe | | | |

Preverjanje sistema s stališča varnosti | | | | |

Revizijski postopek | Obstoj | 4.1.10.1 | AE | A |

Uporaba procesa v obratovanju (SQ) | | DE | DE |

Povratna informacija | Obstoj | 4.1.10.2 | AE | A |

Uporaba procesa v obratovanju (SQ) | | DE | DE |

Preverjanje sistema s stališča obratovalne kakovosti | Obstoj | 4.1.11 | AE | A |

Uporaba procesa v obratovanju (SQ) | | DE | DE |

Storitve na vlaku | | | | |

Določbe o sestavi vlakovnega osebja | Opredelitev najmanjšega števila vlakovnega osebja ter njihove usposobljenosti | 4.1.12.1 | AE | A |

Postopek preverjanja števila osebja na vlaku pred odhodom | Obstoj | | AE | A |

Določbe o faktorju zasedenosti vlaka | Obstoj | 4.1.12.2 | AE | |

Preverjanje kot del revizije | | | |

Določbe o največjem številu potnikov, kjer obstajajo napotki glede evakuacije | Obstoj | | AE | A |

Določbe o prtljagi | Obstoj | | AE | |

(SQ) Elementi v zvezi s sistemom spremljanja kakovosti, ki se preverijo med obratovanjem. |

Za izvajanje modulov velja naslednja ureditev:

Modul A

Proizvajalec (upravljavec infrastrukture) za elemente parametrov, ki veljajo zanj:

(a) sestavi obratovalno dokumentacijo za zadevni sistem interoperabilnosti:

- dokumentacijo o uporabljenih železniških vozilih in obratujoči progi,

- dokumentacijo za vsak parameter: dokument, naziv procesa, postopka ali posebne določbe,

- seznam evropskih specifikacij, ki se uporabijo,

ter jo arhivira in za obdobje vsaj 10 let hrani na voljo državnim oblastem za vpogled;

(b) za vsak parameter ali element projektnih parametrov iz zgoraj navedenega seznama preveri, ali so upoštevane značilnosti, opredeljene v TSI;

(c) sestavi izjavo o skladnosti, ki vključuje seznam parametrov in elementov, ki se preverijo (iz prejšnje tabele) ter za vsakega od njih navedbo o ustreznosti. Ta izjava se arhivira skupaj z dokumentacijo o obratovanju.

Modul AE

Proizvajalec (prevoznik) za elemente parametrov, ki veljajo zanj:

(a) sestavi obratovalno dokumentacijo za zadevni sistem interoperabilnosti:

- dokumentacijo o uporabljenih železniških vozilih ter obratujoči progi,

- dokumentacijo za vsak parameter: dokument, naziv procesa, postopka ali posebne določbe,

- seznam evropskih specifikacij, ki se uporabijo,

ter jo arhivira in za obdobje vsaj 10 let hrani na voljo državnim oblastem za vpogled;

(b) izbere priglašeni organ ter za vsak parameter in element projektnih parametrov iz zgoraj navedenega seznama zahteva preverjanje, ali upošteva značilnosti iz TSI vzdolž celotne obratujoče proge.

Priglašeni organ:

(c) za vsak parameter in element projektnih parametrov iz zgoraj navedenega seznama preveri, ali se upoštevajo značilnosti iz TSI;

(d) obvesti proizvajalca o rezultatih zahtevanih preverjanj.

Proizvajalec:

(e) sestavi izjavo o skladnosti s seznamom parametrov in elementov iz zgornje tabele, ki se preverijo, ter za vsakega od njih navedbo o skladnosti. Ta izjava se arhivira skupaj z dokumentacijo o obratovanju.

Modul DE

Proizvajalca (prevoznik in upravljavec infrastrukture, vsak za del, ki ga zadeva):

(a) za zadevni sistem interoperabilnosti sestavita dokumentacijo o obratovanju:

- dokumentacijo o uporabljenih železniških vozilih in obratujoči progi,

- dokumentacijo o organizaciji, odgovornostih in pooblastilih v zvezi s sistemom spremljanja kakovosti,

- dokumentacijo za vsak parameter v zvezi z obratujočim sistemom spremljanja kakovosti:

- imena procesov,

- rezultate revizij,

- elemente v zvezi s povratnimi informacijami,

- elemente v zvezi s splošnim sistemom spremljanja kakovosti,

ter jo arhivira in za obdobje vsaj 10 let hrani na voljo državnim oblastem za vpogled;

(b) vsaki dve leti izbere priglašeni organ ali priglašeno ustanovo in zahteva oceno elementov parametrov v zvezi s sistemom spremljanja kakovosti (izvajanje procesov spremljanja kakovosti, označenih s SQ v zgornji tabeli), ki velja zanje.

Priglašeni organ ali priglašena ustanova:

(c) oceni nadzorne procese, ki veljajo za proizvajalce (prevoznika in/ali upravljavca infrastrukture) ter sestavi poročilo za vsakega od njiju, v katerem navede zlasti ali:

- proizvajalci izvedejo procese v skladu z načrti,

- proizvajalci nadzirajo procese;

(d) obvesti proizvajalca o rezultatih tega ocenjevanja in predloži poročilo s tem v zvezi proizvajalcem, ki ga zahtevajo.

Proizvajalca (prevoznik in upravljavec infrastrukture, vsak za del, ki ga zadeva):

(e) sestavi izjavo o skladnosti z navedbo rezultatov tega ocenjevanja ter z njo povezanega poročila; izjava se shrani skupaj z dokumentacijo o obratovanju.

7. IZVAJANJE OBRATOVALNE TSI

Obratovanje železniške proge na zadevnem delu vseevropskega sistema železniških prog za visoke hitrosti mora biti v skladu z obratovalno TSI:

- kadar se preda v uporabo novo ali nadgrajeno interoperabilno infrastrukturo v skladu s členom 14 Direktive 96/48/ES,

- ali kadar se preda v uporabo novo mednarodno progo,

- ali v primeru obstoječe infrastrukture iz točke 1.2 te TSI, postopoma, in če je mogoče, do leta 2005.

Vendar pa se v primeru infrastrukture, kjer so obstoječi vlaki vključeni v promet in ki niso predmet Direktive 96/48/ES, pravila obratovanja, ki izhajajo iz izvajanja te TSI, lahko prilagodijo lokalni situaciji z namenom ohranitve kompatibilnosti obstoječega železniškega sistema in njegove trenutne ravni varnosti. Takšne izjeme je treba navesti v infrastrukturnem registru.

--------------------------------------------------