Odločba Komisije

z dne 25. marca 2002

o uvedbi okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje trdim talnim oblogam

(notificirana pod dokumentno številko K(2002) 1174)

(Besedilo velja za EGP)

(2002/272/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17.julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje [1] in zlasti členov 4 in 6(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Z Uredbo (ES) št. 1980/2000 se lahko znak Skupnosti za okolje podeli proizvodu z značilnostmi, ki mu omogočajo, da znatno prispeva k izboljšavam v zvezi s ključnimi vidiki okolja.

(2) Uredba (ES) št. 1980/2000 določa, da se vzpostavijo posebna merila za znak za okolje glede na skupino proizvodov.

(3) Ukrepi, predvideni v tej odločbi, temeljijo na okvirnih merilih, ki jih je pripravil Odbor Evropske Unije za znak za okolje, ustanovljen po členu 13 Uredbe (ES) št. 1980/2000.

(4) Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega po členu 17 Uredbe (ES) št. 1980/2000 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Da bi se trdim talnim oblogam lahko podelil znak Skupnosti za okolje po Uredbi (ES) št. 1980/2000, morajo soditi v skupino proizvodov "trde talne obloge", kot je opredeljeno v členu 2 te odločbe, in morajo ustrezati okoljskim merilom, določenim v Prilogi.

Člen 2

Skupina proizvodov "trde talne obloge" zajema naslednje trde proizvode za notranjo/zunanjo prekrivno talno uporabo brez kakršnekoli ustrezne strukturne funkcije: naravni kamni, aglomerirani kamni, betonski tlakovci, teraco plošče, keramične ploščice in glinene ploščice.

Člen 3

Za upravne namene se skupini proizvodov "trde talne obloge" dodeli kodna številka "021".

Člen 4

Ta odločba se uporablja od 1. aprila 2002 do 31. marca 2006. Če 31. marca 2006 ne bodo sprejeta spremenjena merila za to skupino proizvodov, se ta odločba uporablja do 31. marca 2007.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. marca 2002

Za Komisijo

Margot Wallström

Članica Komisije

[1] UL L 237, 21.9.2000, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

OKVIR

Cilji meril

Ta merila si še zlasti prizadevajo za spodbujanje:

- zmanjševanja vplivov na habitate in z njimi povezane vire

- zmanjševanje porabe energije,

- zmanjševanja odvajanja strupenih ali drugače onesnažujočih snovi v okolje,

- zmanjševanje uporabe nevarnih snovi,

- informacij, ki bodo potrošniku omogočila uporabo proizvoda na učinkovit način, ki minimizira celotni učinek na okolje.

Merila so postavljena na ravneh, ki spodbujajo označevanje trdih talnih oblog, ki se proizvajajo z majhnim učinkom na okolje.

Zahteve glede ocenjevanja in preverjanja

Posebne zahteve glede ocenjevanja in preverjanja so označene v okviru vsakega merila.

Skupina proizvodov je strukturirana na naslednji način (opredelitve CEN so navedene v oklepaju) in se lahko razdeli v 2 glavni podskupini "naravni proizvodi" in "obdelani proizvodi", kot sledi.

Naravni kamni (CEN TC 246) so deli kamnin, ki se pojavljajo v naravi, in vključujejo marmor, granit in druge naravne kamne. "Drugi" naravni kamni se nanašajo na kamne s tehničnimi značilnostmi, ki so popolnoma drugačne od značilnosti marmorja in granita, kot je opredeljeno s CET/TC 246/N.237 prEN 12670 "Naravni kamni — Terminologija". Na splošno takšni kamni ne dobijo hitro svetlečega bleska in niso vedno izklesani v blokih: peščenjaki, kremenovec, skrilavci, lehnjak, škriljevec.

Skupina "obdelanih proizvodov" se lahko razdeli na sprijete in žgane proizvode. Sprijeti proizvodi so aglomerirani kamni, betonski tlakovci in teraco plošče. Žgani proizvodi so keramične ploščice in glinene ploščice.

Aglomerirani kamni so industrijski proizvod, proizveden iz mešanice agregatov, v glavnem iz naravnega kamnitega peska in veziva kot je opredeljeno v CEN/TC 246-229. Pesek je običajno sestavljen iz marmornih in granitnih granulatov, vezivo pa je narejeno iz umetnih sestavin kot sta nenasičena poliestrska smola ali hidravlični cement. Ta skupina vključuje tudi umetne kamne in stisnjen marmor.

Betonski tlakovci so proizvodi za zunanje prekrivanje tal, pridobljeni iz mešanice peska, proda, cementa, anorganskih pigmentov in dodatkov ter vibro-kompresije, kot je opredeljeno v CEN/TC 178. Ta skupina vključuje tudi betonske tlake in betonske plošče.

Teraco plošče so primerno stisnjeni elementi enotne oblike in debeline, ki ustrezajo posebnim geometričnim zahtevam, kot je opredeljeno s CEN/TC 229. Plošče so enoplastne ali dvoplastne. Enoplastne plošče so narejene v celoti iz zrn ali kosov ustreznega agregata, vpetega v sivi in beli cement in vodo. Dvoslojne plošče so teraco plošče, narejene iz prve ploskve ali nosilne plasti (z enoslojno kompozicijo) in drugo plastjo, poznano kot podporna ali osnovna betonska plast, katere površina med normalno uporabo ni izpostavljena in ki je lahko deloma odstranjena. Keramične ploščice so tanke plošče iz gline in/ali drugih anorganskih surovih materialov, kot sta živec in kremenjak, kot je opredeljeno v CEN/TC 67. Običajno so oblikovane z iztiskanjem ali s stiskanjem pri sobni temperaturi, posušene in nato žgane pri temperaturah, potrebnih, da se razvijejo zahtevane lastnosti. Ploščice so lahko glazirane ali neglazirane, negorljive in na splošno neobčutljive na svetlobo.

Glinene ploščice so enote, ki ustrezajo določenim zahtevam glede oblike in dimenzije, uporabljajo pa se za prekrivanje tlakov in so pretežno proizvedene iz gline ali drugih materialov, z ali brez dodatkov, kot je opredeljeno v CEN. Specifična teža takšnih ploščic ne sme presegati 40 kg/m2.

Kjer je tako navedeno, se nekatera merila uporabljajo posebej za eno od gornjih podskupin. Če ni posebej omenjeno, se merilo uporablja za vse proizvode. Podrobnosti o postopkih izračunavanja so podane v Tehnični prilogi.

Kadar je to primerno, se lahko uporabljajo preskusne metode, drugačne od navedenih za vsako posamezno merilo, če njihovo enakovrednost sprejema pristojni organ, ki ocenjuje vlogo.

Kjer je mogoče, naj preskušanje opravljajo ustrezno akreditirani laboratoriji ali laboratoriji, ki zadovoljujejo splošne zahteve, zapisane v standardu EN ISO 17025.

Kjer je to primerno, lahko pristojni organi zahtevajo dokazno dokumentacijo in izvedejo neodvisna preverjanja.

Pristojnim organom se priporoča, da pri ocenjevanju vlog in spremljanju usklajenosti z merili iz te priloge upoštevajo uvedene priznane sisteme okoljskega ravnanja, kakršna sta EMAS ali ISO 14001.(

Opomba:

uvedba takih sistemov ravnanja ni zahtevana

).

MERILA

1. Pridobivanje surovin

1.1 Upravljanje s pridobivanjem surovin (samo za naravne proizvode)

Skupni rezultat za upravljanje s pridobivanjem surovin za naravne kamne se izračuna kot skupni rezultat, osnovan na matrici 9 glavnih kazalnikov (I). Končni rezultat nastane iz seštevka posameznih danih rezultatov za vsak kazalnik, po množenju s korekcijskim pondiranjem (W), če je potrebno (glej Tehnično prilogo — A1 za postopke izračunavanja). Kamnolomi morajo doseči pondirani rezultat z najmanj 25 točkami. Rezultat za vsak kazalnik posebej mora biti znotraj meja, označenih z vzorčnim območjem (kadar je dano).

Poleg tega morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

- ne sme prihajati do vplivov na kakršnekoli globoke zaprte vodonosnike (glej Tehnično prilogo –A1),

- ne sme prihajati do vplivov na vodna telesa površinskih voda z vodnimi zajetji ali izviri, ali če je vodno telo vključeno v Register zaščitenih območij, ki ga je vzpostavila država članica v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike [1], ali če je povprečni vodni tok > 5 m3/s (glej Tehnično prilogo –A1),

- na voljo mora biti zaprti sistem za zbiranje odpadne vode, da se izogne razširitvi odpadkov, nastalih ob lomljenju, v okolje, in za polnjenje zanke za recikliranje. Voda se mora zbirati v bližini prostora, kjer prihaja do procesa lomljenja, in se nato v zaprtih ceveh preusmeriti do ustreznega čistilnega obrata. Po čiščenju se mora vodo reciklirati.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izračun pondiranega skupnega rezultata za upravljanje s pridobivanjem surovin in povezane podatke za vsakega od devetih kazalnikov (izkazujoč med drugim, da je vsak rezultat v okviru ustreznega vzorčnega območja, če je le-to dano), v skladu z naslednjo matrico in ustreznimi navodili v Tehnični prilogi — A1. Vlagatelj tudi predloži ustrezno dokumentacijo in/ali deklaracije, ki izkazujejo skladnost z zgoraj navedenimi merili.

Kazalnik | Opombe | Rezultat |

| | 5 (odlično) | 3 (dobro) | 1 (zadostno) | Vzorčno območje | Relativne vrednosti |

1.1 Količnik recikliranja vode | Reciklirana odpadna vodaSkupna količina vode iz procesa · 100 Glej Tehnično prilogo — A3 | > 95 | 95-85 | 84-80 | < 80 | W 4 |

1.2 Stopnja simultane rehabilitacije | m2 ogroženega območja (frontalni del kamnoloma + aktivno odlagališče)/m2 odobrenega območja (%) | < 15 | 15-30 | 31-50 | > 50 | W 1, W2, W3 |

1.3 Obseg blokov | m3 komercialnih blokov/m3 pridobljeni material (%) | Marmor | >40 | 40-30 | 29-20 | < 20 | – |

Granit | > 50 | 50-40 | 39-30 | < 30 |

Drugi | > 20 | 20-15 | 14-10 | < 10 |

1.4 Upoštevanje naravnega vira | m3 uporabljenega materiala/m3 pridobljeni material (%) | Marmor | >60 | 60-45 | 44-35 | < 35 | – |

Granit | > 60 | 60-45 | 44-35 | < 35 |

Drugi | > 50 | 50-30 | 34-25 | < 25 |

1.5 Delovni pogoji strojev in opreme | Skupno število delovnih ur/letna proizvodnja (h/m3) | Nakladač | < 3,5 | 3,5-5,5 | >5,5 | – | – |

Kopač | < 2,5 | 2,5 –3,0 | >3,0 | – |

1.5 Kakovost zraka | Letna mejna vrednost, izmerjena ob meji kamnoloma PM 10 suspendirani delci (μg/Nm3) Preskusna metoda EN 12341 | < 20 | 20-100 | 101-150 | >150 | W1, W3 |

1.7 Kakovost vode | Neraztopljene trde snovi (mg/l) Preskusna metoda ISO 5667-17 | < 15 | 15-30 | 31-40 | >40 | W1, W2, W3, W4 |

1.8 Hrup | Izmerjeno ob meji kamnoloma (dB(A)) Preskusna metoda ISO 1996/1 | < 30 | 30-55 | 56-60 | >60 | W1, W3 |

1.9 Vizuelni učinek | Glej Tehnično prilogo — A1 | 0-10 | >10-20 | >20-30 | >30 | W1, W3 |

Seznam ponderjev (se uporablja samo, kjer določeno):

W1. Ohranjanje narave: Če je kamnolom lociran na:

- priglašenih področjih, pomembnih za Skupnost skladno z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst [2] in kasnejših sprememb,

- ali na območjih omrežja Natura 2000, sestavljenih iz posebnih ohranitvenih območij skladno z Direktivo Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic [3] in njenimi kasnejšimi spremembami, in območji iz Direktive 92/43/EGS,

- ali v podobnih območjih, lociranih izven Evropske Skupnosti, ki sodijo pod ustrezne določbe Konvencije Združenih narodov o biotski raznovrstnosti [4],

potem je W1 ustrezen za naslednje kazalnike: stopnja naravne obnove (I.2), kakovost zraka (I.6), kakovost vode (I7), hrup (I.8), vizualni učinek (I.9). Ista pravila veljajo, če je kamnolom izven takšnih področij, vendar bi lahko imel pomembne učinke nanje bodisi posamično ali v kombinaciji z drugimi načrti in projekti [5]. Ustrezna specifična vrednost je 0,3.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži deklaracijo z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, ali je kamnolom lociran v ali poleg območij, pomembnih za Skupnost, skladno z Direktivama 92/43/EGS in 79/409/EGS, kot je podrobneje opisano zgoraj. Področja, ki so del mreže področij Natura 2000, so navedena in označena na zemljevidih, ki so jih pripravile države članice. Za področja izven Evropske skupnosti vlagatelj predloži deklaracijo z ustrezno dokumentacijo, ki kaže, ali je kamnolom lociran v ali poleg zaščitenih področij, kot so opredeljena v Konvenciji Združenih Narodov o biotski raznovrstnosti, 1992.

W2. Zaščita tal: za kazalnika stopnje naravne obnove (I.2) in kakovosti vode (I.7) so na voljo tri različne vrednosti ponderja kot funkcije potenciala uporabe zemljišča (glej Tehnično prilogo — A1 za podrobnejše podatke):

Zaščita tal | Razredi I-II | Razredi III-IV-V | Razredi VI-VII-VIII |

Vrednost | 0,3 | 0,5 | 0,8 |

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo, vključno z zemljevidom, o klasifikaciji zmožnosti zemljišča v kamnolomu.

W3. Populacijska gostota naselij, ki se nahajajo v 5 km radiju (razdalja) od kamnoloma: kazalniki za stopnjo simultane rehabilitacije (I.2), kakovost zraka (I.6), kakovost vode (I.7) in hrupa (I.8), vizualni učinek (I.9) so ovrednoteni glede na tri razpone gostote:

Gostota populacije | >100 preb./km2 | 20 do 100 preb./km2 | < 20 preb./km2 |

Vrednost | 0,5 (0,6) | 0,7 (0,84) | 0,9 |

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži zemljevid in ustrezno dokumentacijo, da preveri populacijsko gostoto naselij, ki se nahajajo v 5 km radiju (oddaljenost) od meja kamnoloma (odobreno območje). V primeru obstoječih kamnolomov in rastočih naselij v zadevnem območju, se uporablja ponderirani faktor v oklepaju. To ne velja za večje razširitve že odobrenega območja takšnih kamnolomov (> 75 %).

W4. Če kamnolom ovira vodna telesa površinskih voda (povprečni pretok < 5 m3/s), je vrednost ponderja 0,5 na obeh kazalnikih za količnik recikliranja vode (I.1) in kakovosti vode (I.7) 0,5.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo, ki kaže, ali kamnolom ovira vodna telesa površinskih voda ali ne.

1.2 Upravljanje s pridobivanjem surovin (samo za obdelane proizvode)

Surovine, uporabljene v proizvodnji obdelanih trdih talnih oblog morajo ustrezati naslednjim zahtevam glede ustreznih aktivnosti pridobivanja surovin:

Parameter | Vzorčno območje |

Projekt aktivnosti pridobivanja surovin in sanacije okolja | Tehnično poročilo, ki vključuje izjavo vlagatelja, s katero mora dokazati, da sta aktivnost pridobivanja surovin in sanacije okolja popolnoma skladna z obema, Direktivo 92/43/EGS (habitati) in Direktivo 79/409/EGS (ptice), in kasnejšimi spremembami direktiv. Na območjih izven Evropske Skupnosti se zahteva podobno tehnično poročilo, ki mora dokazati skladnost s Konvencijo ZN o Biotski raznovrstnosti (1992) in poznavanje nacionalne strategije biotske raznovrstnosti in akcijskega načrta, če sta na voljo. |

Vizualni učinek Glej Tehnično prilogo — A1 | X %≤ 30 |

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezne podatke in dokumente, vključno z zemljevidom območja.

2. Izbor surovin (za vse proizvode talnih oblog)

Nobene snovi ali pripravki, katerim je ali bi lahko bil dodeljen ob uporabi katerikoli izmed naslednjih opozorilnih stavkov (ali njihovih kombinacij):

R 45 (lahko povzroči raka),

R 46 (lahko povzroči dedno genetsko okvaro),

R 50 (zelo strupena za vodne organizme),

R 51 (strupena za vodne organizme),

R 52 (škodljiva za vodne organizme)

R 53 (lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v vodnem okolju),

R 60 (lahko škoduje rodnosti),

R 61 (lahko škoduje nerojenemu otroku);

kot je opredeljeno v Direktivi Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi [6] in kasnejših spremembah Direktive,

se ne smejo dodati surovinam.

Zaradi okoljskih prednosti recikliranja materiala se ta merila ne uporabljajo za kvoto materialov, recikliranih v zaprtih zankah, ki se uporabljajo v procesih, in so opredeljeni v Prilogi A2.

Kjer se v dodatkih uporabljajo svinec, kadmij in antimon (ali katerakoli od njihovih mešanic), njihova vsebnost ne sme presegati naslednjih določenih meja:

Parameter | Omejitev (% teže glazur) |

Svinec | 0,5 |

Kadmij | 0,1 |

Antimon | 0,25 |

V surovinah za naravne in obdelane proizvode ne sme biti prisoten azbest.

Uporaba poliestrovih smol v proizvodnji mora biti omejena na 10 % skupne teže surovin.

Ocenjevanje in preverjanje: glede na kemične in minerološke analize vlagatelj predloži formulacijo surovin ter izjavo o skladnosti z zgoraj omenjenimi merili.

3. Zaključna dela (samo za naravne proizvode)

Zaključna dela na naravnih proizvodih morajo biti izvedena v skladu z naslednjimi zahtevami:

Parameter | Omejitve (ki se jih ne sme preseči) | Preskusna metoda |

Emisija delcev v zrak | PM < 150 μg/Nm3 | EN 12341 |

Emisija stirena v zrak | < 250 mg/Nm3 | |

Količnik recikliranja vode | Količnik recikliranja = Reciklirana odpadna vodaSkupna količina vode iz procesa · 100 ≥ 90 % | Tehnična priloga — A3 |

Emisija neraztopljenih trdih snovi v vodo | < 40 mg/l | ISO 5667-17 |

Emisija Cd v vodo | < 0,015 mg/l | ISO 8288 |

Emisija Cr(VI) v vodo | < 0,15 mg/l | ISO 11083 |

Emisija Fe v vodo | < 1,5 mg/l | ISO 6332 |

Emisija Pb v vodo | < 0,15 mg/l | ISO 8288 |

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezne analize in poročila o preskusih za vsak parameter o emisiji, izmerjen na vseh točkah merjenja emisije. Kjer ni določena preskusna metoda, ali je zapisano, da se uporablja za preverjanje ali nadzor, naj bi se pristojni organi po potrebi opirali na deklaracije in dokumentacijo, ki jo predloži vlagatelj, in/ali na neodvisna preverjanja.

4. Proizvodni proces (samo za obdelane proizvode)

4.1 Poraba energije

Poraba energije se izračuna kot energijska potreba procesa (PER) za aglomeriranee kamne in teraco plošče ali kot energijska potreba za žganje (ERF) za keramične ploščice in glinene ploščice. Opomba: omejitve so izražena v MJ na kvadratni meter končnega proizvoda, pripravljenega za prodajo. To merilo ne velja za betonske tlakovce ali za žgalno fazo za okraske (dekoracija).

A. Mejne vrednosti za energijsko potrebo procesa (PER)

Energijska potreba procesa (PER) za aglomerirane kamne in teraco plošče v proizvodnih procesih ne sme presegati:

| Omejitve (MJ/m2) | Preskusna metoda |

Stisnjeni kamni | 100 | Tehnična priloga — A4 |

Teraco plošče | 60 | Tehnična priloga — A4 |

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj izračuna vrednost PER skladno s Tehnično prilogo — A4 navodila in predloži ustrezne rezultate in dokazno dokumentacijo.

B. Mejna vrednost za energijsko potrebo za žganje (ERF)

Energijska potreba za faze žganja (ERF) za keramične ploščice in glinene ploščice ne sme presegati:

| Omejitve (MJ/m2) | Preskusna metoda |

Keramične ploščice (specifična teža ≤ 19 kg/m2) | 50 | Tehnična priloga — A4 |

Keramične ploščice (specifična teža >19 kg/m2) | 70 | Tehnična priloga — A4 |

Keramične ploščice (specifična teža ≤ 40 kg/m2) | 60 | Tehnična priloga — A4 |

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj izračuna vrednost ERF glede na Tehnično prilogo — A4 navodila in predloži ustrezne rezultate in dokazno dokumentacijo.

4.2 Uporaba vode

Odpadna voda, proizvedena v procesih znotraj proizvodne verige, mora doseči količnik recikliranja najmanj 90 %. Količnik recikliranja se izračuna kot razmerje med reciklirano odpadno vodo, znotraj ali zunaj obrata, in skupno količino vode iz procesa, kot je opredeljeno v Tehnični prilogi –A3.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži izračun količnika recikliranja, vključno z osnovnimi podatki o skupni količini ustvarjene odpadne vode, reciklirane vode in količini in viru izvirske vode v procesu.

4.3 Emisije v zrak

Aglomerirani kamni

Emisije v zrak za naslednje parametre za celotni proizvodni proces ne smejo presegati:

Parameter | Omejitve (mg/m3) | Preskusna metoda |

Delci | 300 | ISO 9096 |

NOx | 1200 | ISO 11564 |

SO2 | 850 | ISO 7935 |

Stiren | 2000 | – |

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo in poročila o preskusih za vsak zgoraj omenjen parameter emisije tako, da upošteva navodila v Tehnični prilogi — A5. Kjer ni določena preskusna metoda, ali je zapisano, da se uporablja za preverjanje ali nadzor, naj bi se pristojni organi po potrebi opirali na deklaracije in dokumentacijo, ki jo predloži vlagatelj in/ali na neodvisna preverjanja.

Keramične ploščice

Skupna emisija v zrak delcev za stiskanje, glaziranje in sušenje s pršilom ("mrzle emisije") ne smejo presegati 5 g/m2.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo in poročila o preskusih v skladu z navodili v Tehnični prilogi — A5.

Emisije v zrak za fazo žganja ne smejo presegati:

Parameter | Omejitve (mg/m3) | Preskusna metoda |

Delci | 200 | ISO 9096 |

F | 200 | ISO/CD 15713 |

NOx | 2500 | ISO 11564 |

SO2 | 1500 | ISO 7935 |

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo in poročila o preskusih za vsak zgoraj omenjeni parameter emisije tako, da upošteva navodila v Tehnični prilogi — A5.

Glinene ploščice

Emisije v zrak za naslednje parametre za fazo žganja glinenih plošč ne smejo presegati:

Parameter | Omejitve (mg/m3) | Preskusna metoda |

Delci | 250 | ISO 9096 |

F | 200 | ISO/CD 15713 |

NOx | 3000 | ISO 11564 |

SO2 | 2000 | ISO 7935 |

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo in poročila o preskusih za vsak zgoraj omenjen parameter emisije tako, da upošteva navodila v Tehnični prilogi — A5.

Teraco plošče in betonski tlakovci

Emisije v zrak za naslednje parametre za celotni proizvodni proces ne smejo presegati:

Parameter | Omejitve (mg/m3) | Preskusna metoda |

Delci | 300 | ISO 9096 |

NOx | 2000 | ISO 11564 |

SO2 | 1500 | ISO 7935 |

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo in poročila o preskusih za vsak zgoraj omenjeni parameter tako, da upošteva navodila v Tehnični prilogi — A5.

4.4 Emisije v vodo

Po čiščenju odpadnih voda, bodisi v obratu ali izven obrata, naslednji parametri ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

Emisija neraztopljenih trdih delcev v vodo | 40 mg/l | ISO 5677-17 |

Emisija Cd v vodo | 0,015 mg/l | ISO 8288 |

Emisija Cr(VI) v vodo | 0,15 mg/l | ISO 11083 |

Emisija Fe v vodo | 1,5 mg/l | ISO 6332 |

Emisija Pb v vodo | 0,15 mg/l | ISO 8288 |

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo in poročila o preskusih z dokazili o skladnosti s tem merilom.

4.5 Cement

Uporaba surovin za proizvodnjo cementa mora biti skladna z zahtevami upravljanja s pridobivanjem surovin za obdelane proizvode (Merilo 1.2).

Za tiste proizvode, ki v proizvodnem procesu uporabljajo cement, se predložijo naslednji podatki:

- cement, vsebovan v kakršnemkoli proizvodu, mora bit proizveden tako, da ne uporablja nič več kot 3800 MJ/t energijske porabe procesa (PER), izračunanega kot je opredeljeno v Tehnični prilogi –A4,

- cement, vsebovan v kakršnemkoli proizvodu, mora biti proizveden z upoštevanjem naslednjih mejnih vrednosti pri emisijah v zrak:

Parameter | Omejitve (mg/m3) | Preskusna metoda |

Prah | 65 | ISO 9096 |

SO2 | 350 | ISO 11632 |

NOx | 900 | ISO 11564 |

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezna poročila o preskusih in dokumentacijo v zvezi s PER in emisijami v zrak, ki izvirajo iz proizvodnje cementa.

5. Ravnanje z odpadki

Vsi obrati, vključeni v proizvodnjo proizvoda, morajo imeti sistem za ravnanje z odpadki in ostanki proizvodov iz proizvodnje. Sistem mora biti dokumentiran in opremljen z razlago uporabe in mora vključevati najmanj podatke o naslednjih treh zadevah:

- postopkih ločevanja in uporabe recikliranih materialov iz toka odpadkov,

- postopkih za predelavo materialov za druge namene,

- postopkih za ravnanje in odstranjevanje nevarnih odpadkov.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo.

5.1 Predelava odpadkov (samo za obdelane proizvode)

Najmanj 70 % (teže) skupne količine odpadkov, ustvarjenih v procesu ali procesih, se mora predelati v skladu s splošnimi pogoji in opredelitvami, določenimi v Direktivi Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca 1991 o spremembi Direktive 75/442/EGS o odpadkih [7].

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži ustrezno dokumentacijo, osnovano na, na primer, utežnih razmerjih in/ali sistemu okoljskega poročanja, ki kaže stopnje predelave, dosežene bodisi zunaj ali znotraj, na primer, s pomočjo recikliranja, nove uporabe ali ponovne proizvodnje/regeneracije.

6. Faza uporabe

6.1 Izpust nevarnih snovi (samo za glazirane ploščice)

Da bi se kontroliral izpust nevarnih snovi v fazi uporabe in ob koncu življenjske dobe glaziranih ploščic, se proizvode preveri v skladu s preskusom EN ISO 10545-15. Naslednje mejne vrednosti ne smejo biti presežene:

Parameter | Omejitve (mg/m2) | Preskusna metoda |

Pb | 80 | ISO 10545-15 |

Cd | 7 | ISO 10545-15 |

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži analizo in poročila o preskusih v zvezi z parametri emisije, omenjenimi zgoraj. To vključuje izjavo o skladnosti proizvoda z zahtevami Direktive Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 [8] o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode in z ustreznimi harmoniziranimi standardi, ki jih je oblikoval CEN, objavljenimi v Uradnem listu Evropskih Skupnosti.

7. Primernost za uporabo

Proizvod mora biti primeren za uporabo. Ta dokaz lahko vključuje podatke iz ustreznega ISO, CEN ali enakovrednih preskusnih metod, kot so nacionalni ali interni preskusni postopki podjetja.

Ocenjevanje in preverjanje: predloži se podrobnosti o preskusnih postopkih in rezultatih, skupaj z izjavo, da je proizvod primeren za uporabo na osnovi vseh drugih informacij o najboljši uporabi za končnega kupca. V skladu z Direktivo 89/106/EGS se privzame, da je proizvod primeren za uporabo, če ustreza harmoniziranemu standardu, evropskemu tehničnemu soglasju ali neharmonizirani tehnični specifikaciji, priznani na ravni Skupnosti. "CE" označevanje skladnosti za gradbene proizvode omogoča proizvajalcem enostavno prepoznavno potrjevanje skladnosti in se v tem smislu šteje za zadostno.

8. Obveščanje potrošnikov

Proizvod se mora prodajati z ustreznimi podatki za uporabnika, ki nudijo nasvet o pravilni in najboljši splošni in tehnični uporabi proizvoda kakor tudi glede vzdrževanja. Vsebovati mora naslednje podatke na embalaži in/ali na dokumentaciji, ki spremlja proizvod:

(a) podatek, da je bil proizvodu podeljen znak EU za okolje, skupaj s kratko, vendar specifično razlago glede pomena le-tega, poleg splošnih podatkov v prostoru 2 loga;

(b) priporočila glede uporabe in vzdrževanja proizvoda. Ta podatek naj bi osvetlil vsa ustrezna navodila še zlasti glede vzdrževanja in uporabe zunanjih proizvodov. Kjer je ustrezno, je potrebno navesti značilnosti uporabe proizvoda pod posebej težkimi klimatskimi ali drugimi pogoji, na primer, odpornost na slano/absorpcija vode, odpornost na madeže, odpornost na kemikalije, potrebna priprava temeljnih površin, navodila glede čiščenja in priporočeni tipi čistilnih sredstev in intervalov čiščenja. Ti podatki naj bi vsebovali tudi kakršnokoli možno navedbo o potencialni življenjski dobi proizvoda v tehničnem smislu, kot povprečje ali kot razpon let;

(c) navedbo o poteku recikliranja ali odstranitve (razlaga, da se potrošniku omogoči informacijo o visoki učinkovitosti takšnega proizvoda);

(d) podatek o znaku EU za okolje in z njim povezanih skupinah proizvodov, vključno z naslednjim besedilom (ali podobno): "za več informacij o znaku za okolje obiščite spletno stran: http://europe.eu.int/ecolabel".

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži vzorec embalaže in/ali priloženega besedila.

9. Informacije na znaku za okolje

Prostor 2 znaka za okolje mora vsebovati naslednje besedilo:

Naravni proizvodi:

- zmanjšan učinek pridobivanja surovin na habitate in naravne vire,

- omejene emisije, ki prihajajo iz zaključnih operacij,

- izboljšano obveščanje potrošnika in ravnanje z odpadki.

Obdelani proizvodi:

- zmanjšana poraba energije v proizvodnih procesih,

- zmanjšane emisije snovi v zrak in vode,

- izboljšani podatki za potrošnike in ravnanje z odpadki.

Ocenjevanje in preverjanje: vlagatelj predloži vzorec embalaže in/ali priloženega besedila.

TEHNIČNA PRILOGA

Vlagatelj predloži vse zahtevane podatke, izračunane, izmerjene ali preskušene za obdobje tik preden vloži prošnjo. Meritve morajo biti reprezentativne za ustrezne serije preskusov in naj bodo dosledne za vse dele prošnje, kot je primerno.

A1. Pridobivanje surovin — indikatorji in opredelitve vrednosti ponderjev

Zaprti vodonosnik

Izraz "zaprti vodonosnik" označuje arteški vodonosnik.

Povprečni pretok vodnih teles površinskih voda

Povprečni tok vodotoka, ki pride v stik s kamnolomom, se izračuna tako, da se upošteva odobreno območje obravnavanega kamnoloma. Izračuna se tako, da se pomnoži del vodnega telesa s hitrostjo vode. Vrednosti morajo biti reprezentativne za najmanj 12 mesecev.

Opis kazalnikov

1 . 1 Količnik recikliranja vode

Glej A3.

1 . 2 Stopnja naravne obnove

Izračun za 1.2 sestoji iz izmere ogroženega območja, ki vključuje prednji del kamnoloma in aktivna odlagališča, ter odobreno območje. Ta območja naj se izmerijo med delovanjem.

1 . 3 Predelava blokov

Izračun za 1.3 sestoji iz ocene komercialnih blokov in skupne letno pridobljene količine. Komercialni bloki (glede na opredelitev surovega bloka v CEN/TC 246/N.237 prEN 12670 "Naravni kamni" — Terminologija) se navezujejo na osnovo uporabnega kamna iz kamnoloma za nadaljnjo obdelavo, primernega, da se pridobi plošče ali druge arhitekturne enote.

1 . 4 Upoštevanje naravnih virov

Izračun za 1.4 sestoji iz ocene uporabnega materiala in skupno letno pridobljene količine. Uporabni material se navezuje na vse količine, ki niso namenjene v odlagališče: na primer komercialne bloke, stisnjeni material in vse drugo, primerno za nadaljnjo predelavo in uporabo.

1 . 5 Delovni pogoji delovne opreme

Izračun za 1.5 sestoji iz ocene skupnega števila ur, ki ga opravi stroj za proizvodne aktivnosti in njegovega dela za letno proizvodnjo (m3) uporabnega materiala. Uporabni material se navezuje na celotno količino, ki ni namenjena na odlagališče: na primer komercialni bloki, stisnjeni materiali in vse drugo, primerno za nadaljnji izkoristek. Če je v kamnolomu prisoten več kot en kopač ali nakladač, se upošteva najvišje število delovnih ur.

1 . 6 Kakovost zraka

Ta kazalnik je opisan v Direktivi Sveta 1999/30/ES z dne 22. aprila 1999 o mejnih vrednostih za žveplov dioksid, dušikov dioksid in dušikove okside, delcev in svinca v zunanjem zraku [9]. Izračun za I.6 sestoji iz meritev ob mejah kamnoloma, iz PM 10 suspendiranih delcev na osnovi posebnih zahtev preskusne metode in splošnih določb Direktive Sveta (PM 10 so opredeljeni v členu 2(11)). Preskusna metoda je opredeljena v EN 12341.

1 . 7 Kakovost vode

Ta kazalnik upošteva skupne emisije neraztopljenih trdnih snovi po čiščenju v površinske vode, ki iztekajo iz kamnoloma. Izračun za 1.7 sestoji iz merjenja skupnih neraztopljenih delcev ob uporabi preskusne metode, objavljene v ISO 5667-17.

1 . 8 Hrup

Ta kazalnik upošteva nivo hrupa, posnetega ob mejah kamnoloma. Merijo se neimpulzivni šumi. Izračun za I.8 sestoji iz meritev hrupa ob uporabi preskusne metode, objavljene v ISO 1996-1.

1 . 9 Vizualni učinek

Izračun vizualnega učinka izhaja iz določitve presekov, ki gredo skozi frontalni del kamnoloma in druge zunanje "vizualne točke", pomembne za določitev vizualnega učinka (na primer bodisi iz bližnjih mest ali iz obiskanih krajev ali glavnih cest itd.). Izračun končnega rezultata, izmerjenega kot odstotek, nastane iz najvišje vrednosti originalno izračunanih vrednosti (najslabša situacija). Kratka razlaga za končno izbrano "vizualno točko" naj se pošlje pooblaščenemu organu. Iz vsake vizualne točke (P), se označi "spodnji radij", ki se dotika topografske površine in prekriža najnižjo točko "vidnega kamnoloma". Vidni kamnolom je območje, kjer se izvaja pridobivanje surovin ali kjer je aktivno odlagališče. Že rehabilitirana območja (tako v frontalnem delu kot odlagališčih) se ne upoštevajo. Iz iste vizualne točke se določi drugi radij (imenovan "zgornji radij"), ki prekriža najvišjo točko frontalnega dela kamnoloma. Zgornji radij in spodnji radij omogočata identifikacijo predela kamnoloma z mejami višine frontalnega dela (navpična razdalja radija od zgoraj navzdol, ki ustreza frontalnemu delu). Izračun se lahko naredi na osnovi projektne dokumentacije o kamnolomu. Ti geometrični podatki se vstavijo v naslednjo formulo, rezultat pa je kvocient vizualnega učinka kamnoloma, ki učinkuje na določeno vizualno točko.

x % =

· 100

kjer (slika A1):

h = navpična razdalja od frontalnega dela, vidna iz P vizualne točke (v metrih);

L = vodoravna razdalja med najslabšim P in frontalnim delom (v metrih);

Tan 30o = tangens povprečnega kota vidnega polja človeškega očesa;

X % = odstotek vizualnega učinka.

Termin h2 predstavlja osnovno površino vidnega polja kamnoloma, medtem ko termin (L tan 30o)2 predstavlja osnovno površino povprečnega vidnega polja človeškega očesa.

+++++ TIFF +++++

Slika A1: Grafična opredelitev kazalnika vizualnega učinka

Izračun rezultata mora upoštevati najvišjo vrednost med izračunanimi vrednostmi.

Opis vrednosti ponderja

W2. Zaščita tal/klasifikacija sposobnosti zemljišča

Skladno s podatki Evropskega urada za tla je zemljišče kategorizirano na osnovi potenciala in strogosti omejitev za rast rastlin v osem sposobnostnih razredov. Okvirni opis razredov je kot sledi:

- Zemljišče razreda I ima manjše omejitve, ki omejujejo njeno uporabo,

- Zemljišče razreda II ima zmerne omejitve, ki omejujejo izbiro rastlin ali zahtevajo zmerne postopke ohranjanja,

- Zemljišče razreda III ima težje omejitve, ki omejujejo izbiro rastlin ali zahtevajo posebne postopke ohranjanja, ali oboje,

- Zemljišče razreda IV ima zelo težke omejitve, ki omejujejo izbiro rastlin ali zahtevajo zelo previdno upravljanje, ali oboje,

- Zemljišče razreda V ima malo ali nič tveganja erozije, vendar ima druge omejitve, katerih odprava je nepraktična, ki omejujejo njihovo uporabo v glavnem na pašnike, področje za pašo, gozdnate predele, ali hrano in kritje za divje živali,

- Zemljišče razreda VI ima težke omejitve in je v splošnem neprimerno za obdelovanje, kar omejuje njegovo uporabo predvsem na pašnike, področja za pašo, gozdnate predele, ali hrano in kritje za divje živali,

- Zemljišče razreda VII ima zelo stroge omejitve, zaradi katerih je na splošno neprimerna za obdelovanje, ki omejujejo njihovo uporabo v glavnem na pašo, gozd ali divje živali,

- Zemljišče razreda VIII in mešana območja imajo omejitve, ki izključujejo njihovo uporabo za komercialno proizvodnjo in omejujejo njihovo uporabo na rekreacijo, divje živali ali dobavo vode ali za estetske namene.

A2. Izbor surovin

Material, recikliran v zaprtih zankah, je opredeljen kot material, pridobljen iz proizvodnega sistema, in se vrne v isti proizvodni sistem, po možnosti po recikliranju.

A3. Količnik recikliranja vode

Izračun količnika recikliranja vode mora biti skladen z naslednjo formulo, ki temelji na tokovih, označenih na sliki A2.

Količnik recikliranja =

· 100 =

· 100

+++++ TIFF +++++

Slika A2 Shema toka vode za izračun Količnika recikliranja vode [10]

A4. Izračun porabe energije (PER, ERF)

Ko se predloži izračun energijske porabe procesa (PER) ali energijske porabe za žganje (ERF), se morajo upoštevati pravilni nosilci energije za celotni obrat ali zgolj za fazo žganja. Uporabi se bruto kurilna vrednost (vrednost visoke toplote) goriva, da se spremeni energijske enote v MJ (tabela A1). V primeru uporabe drugih goriv, se zabeleži kurilna vrednost, uporabljena za izračun. Elektrika pomeni neto uvoženo elektriko, ki prihaja iz omrežja in notranjo proizvodnjo elektrike, izmerjene kot električna moč.

Ocena PER za proizvodnjo aglomeriranih kamnov mora upoštevati vse tokove energije, ki prihajajo v proizvodni obrat, kot gorivo in kot elektrika.

Ocena PER za proizvodnjo teraco plošč mora upoštevati vse tokove energije, ki prihajajo v proizvodni obrat, kot gorivo in kot elektrika.

Ocena ERF za proizvodnjo keramičnih ploščic mora upoštevati vse tokove energije, ki prihajajo v vse žgalne peči kot gorivo za žganje.

Ocena ERF za proizvodnjo glinenih ploščic mora upoštevati vse tokove energije, ki prihajajo v vse žgalne peči kot gorivo za žganje.

Ocena PER za proizvodnjo cementa mora upoštevati vse tokove energije, ki prihajajo v proizvodni sistem kot gorivo in kot elektrika.

Tabela A1: Tabela za izračun PER ali ERF (glej besedilo za razlage)

Proizvodno obdobje | Dan | Od | Do | |

3Količina (tone ali m) | | | | |

Gorivo | Količina | Enote | Faktor konverzije | Energija (MJ) |

Zemeljski plin | | kg | 54,1 | |

Zemeljski plin | | Nm3 | 38,8 | |

Propan | | kg | 50,0 | |

Butan | | kg | 49,3 | |

Kerozin | | kg | 46,5 | |

Bencin | | kg | 52,7 | |

Dizel | | kg | 44,6 | |

Plinsko olje | | kg | 45,2 | |

Težko kurilno olje | | kg | 42,7 | |

Suhi parni premog | | kg | 30,6 | |

Antracit | | kg | 29,7 | |

Oglje | | kg | 33,7 | |

Industrijski koks | | kg | 27,9 | |

Elektrika | | kWh | 3,6 | |

Skupna energija | |

Posebna poraba energije (MJ/količina) [11] | |

A5. Emisije v zrak (samo za obdelane proizvode)

Faktorji emisije onesnaževalcev zraka se izračunajo kot sledi:

1. izračuna se koncentracija v izpušnem plinu, izpuščenem v okolje, za vsak parameter, upoštevan v preglednicah;

2. meritve, uporabljene za izračun, se morajo narediti v skladu s preskusnimi metodami, navedenimi v preglednicah;

3. vzorčenje mora biti reprezentativno za zadevno proizvodnjo.

[1] UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

[2] UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

[3] UL L 103, 25.4.1979, str. 1.

[4] UL L 309, 13.12.1993, str. 1.

[5] UL L 206, 22.7.1992, in zlasti člen 6.

[6] UL 196, 16.8.1967, str. 1.

[7] UL L 78, 26.3.1991, str. 32.

[8] UL L 40, 11.2.1989, str. 12.

[9] UL L 163, 29.6.1999, str. 41.

[10] W pomeni odpadna voda, odplaknjena v okolje.

[11] Deli skupno energijo (sivo) s količino (sivo).

--------------------------------------------------