Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 4. decembra 2001

o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Zaradi velikega števila ladijskih nesreč, v katerih so bile udeležene ladje za prevoz razsutega tovora, in z njimi povezanih izgub človeških življenj, je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za izboljšanje varnosti v pomorskem prometu v okviru skupne prometne politike.

(2) Ocene vzrokov za nezgode ladij za prevoz razsutega tovora kažejo, da lahko nakladanje in razkladanje trdnih tovorov v razsutem stanju, če ni pravilno izvedeno, prispeva k izgubam ladij za prevoz razsutega tovora bodisi zaradi preobremenitve konstrukcije ladje bodisi zaradi mehanske poškodbe njenih konstrukcijskih delov v skladiščih za tovor. Zaščito varnosti ladij za prevoz razsutega tovora je mogoče izboljšati s sprejetjem ukrepov, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek poškodb na konstrukciji in izgub, nastalih zaradi neustreznega nakladanja in razkladanja.

(3) Na mednarodni ravni je skupščina Mednarodne pomorske organizacije ("IMO") s številnimi resolucijami sprejela priporočila za varnost ladij za prevoz razsutega tovora, ki na splošno obravnavajo vmesnike med ladjo in pristaniščem, zlasti pa procese nakladanja in razkladanja.

(4) Z Resolucijo Skupščine A.862(20) je IMO sprejela Kodeks o postopkih za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora ("Kodeks BLU") in pozvala vlade pogodbenice, naj začnejo ta kodeks čim prej izvajati in obvestijo IMO o vseh kršitvah. V tej resoluciji je IMO nadalje pozvala vlade pogodbenice, na ozemlju katerih so terminali za nakladanje in razkladanje trdnega tovora v razsutem stanju, naj uvedejo zakone, da bi lahko uveljavile nekatera ključna načela, potrebna za izvajanje tega kodeksa.

(5) Zaradi globalnega značaja trgovine s suhim tovorom v razsutem stanju ima vpliv nakladanja in razkladanja na varnost ladij za razsuti tovor čezmejne posledice. Ukrepe za preprečevanje potopitve ladij za prevoz razsutega tovora zaradi neustreznih praks pri nakladanju in razkladanju je zato najbolje sprejeti na ravni Skupnosti z določitvijo usklajenih zahtev in postopkov za izvajanje priporočil IMO, ki so določena v Resoluciji Skupščine A.862(20) in Kodeksu BLU.

(6) Glede na načelo subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe je direktiva ustrezen pravni instrument, ker državam članicam zagotavlja okvir za enotno in obvezno izvajanje zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora, pri čemer vsaki državi članici dopušča pravico odločati, katera orodja za izvajanje najbolj ustrezajo njenemu notranjemu sistemu. V skladu z načelom sorazmernosti ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego njenih ciljev.

(7) Varnost ladij za prevoz razsutega tovora in njihovih posadk se lahko izboljša z zmanjševanjem tveganja nepravilnega nakladanja in razkladanja v terminalih za suhi tovor v razsutem stanju. To je mogoče doseči z določitvijo usklajenih postopkov sodelovanja in komunikacije med ladjo in terminalom ter z določitvijo meril ustreznosti za ladje in terminale.

(8) Da bi izboljšali varnost ladij za prevoz razsutega tovora in se izognili izkrivljanju konkurence, naj veljajo usklajeni postopki in merila ustreznosti za vse ladje za prevoz razsutega tovora, ne glede na zastavo, pod katero plujejo, in za vse terminale v Skupnosti, kjer v normalnih okoliščinah take ladje pristajajo zaradi nakladanja ali razkladanja trdnega tovora v razsutem stanju.

(9) Ladje za prevoz razsutega tovora, ki pristajajo v terminalih zaradi nakladanja ali razkladanja trdnega tovora v razsutem stanju, naj bodo primerno opremljene za ta namen. Prav tako naj bodo terminali primerno opremljeni za sprejem in nakladanje ali razkladanje prispelih ladij za prevoz razsutega tovora. Zato so bila določena merila ustreznosti v Kodeksu BLU.

(10) Terminali naj zaradi krepitve sodelovanja in komunikacije s poveljnikom ladje glede zadev, ki so povezane z nakladanjem in razkladanjem trdnih tovorov v razsutem stanju, imenujejo predstavnika terminala, odgovornega za tovrstne postopke v terminalu, in pripravijo knjige podatkov, v katerih so poveljnikom ladij na voljo zahteve terminala in pristanišča. V ta namen so predvidene določbe v Kodeksu BLU.

(11) Razvoj, izvedba in vzdrževanje sistema vodenja kakovosti v terminalih bi zagotovili, da se postopki sodelovanja in komunikacije ter dejansko nakladanje in razkladanje v terminalih načrtujejo in izvajajo v skladu z usklajenim, mednarodno priznanim okvirom, ki ga je mogoče nadzorovati. Zaradi mednarodnega priznanja naj bo sistem vodenja kakovosti v skladu s serijo standardov ISO 9000, ki jih je sprejela Mednarodna organizacija za standardizacijo. Da bi dali novim terminalom na voljo dovolj časa za pridobitev ustreznih spričeval, jim je treba za omejeno obdobje zagotoviti začasna dovoljenja za opravljanje dejavnosti.

(12) Za zagotovitev, da bi bila nakladanje in razkladanje skrbno pripravljena, dogovorjena in izvedena tako, da ne bi ogrožala varnosti ladje ali posadke, je treba določiti odgovornosti poveljnika ladje in predstavnika terminala. V ta namen je mogoče najti ustrezne določbe v Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (Konvencija SOLAS 1974), Resoluciji Skupščine IMO A.862(20) in Kodeksu BLU. Enako lahko temeljijo postopki za pripravo, dogovarjanje in izvajanje nakladanja ali razkladanja na določbah teh mednarodnih instrumentov.

(13) Skupnost ima splošni interes, da v svojih pristaniščih zavrne ladje, ki ne ustrezajo standardom,zato naj predstavniki terminalov sporočijo vse pomanjkljivosti, opažene na ladji za prevoz razsutega tovora, ki bi lahko ogrozile varnost pri nakladanju ali razkladanju.

(14) Pristojni organi držav članic morajo preprečiti ali zaustaviti nakladanje ali razkladanje, kadar imajo na voljo jasne podatke o tem, da bi ti postopki lahko ogrozili varnost ladje ali posadke. Pristojni organi naj zaradi varnosti ukrepajo tudi v primeru nesoglasja med poveljnikom ladje in predstavnikom terminala o uporabi teh postopkov. Ukrepi pristojnih organov, povezani z varnostjo, naj ne temeljijo na komercialnem interesu, povezanem s terminali.

(15) Treba je določiti postopke za obveščanje ustreznih organov, kakor so zadevni klasifikacijski zavodi, o poškodbi, ki jo ladje utrpijo med nakladanjem in razkladanjem, ter po potrebi o odpravi te poškodbe. Če takšna poškodba lahko ogrozi varnost ali sposobnost ladje za plovbo, sprejmejo odločitev o potrebnosti in nujnosti popravil organi pomorske inšpekcije v posvetovanju z upravo države zastave. Ker so za sprejetje te odločitve potrebne tehnične strokovne izkušnje in znanje, naj imajo organi pravico obrniti se na priznano organizacijo, da preveri poškodbe in svetuje o potrebnih popravilih.

(16) Uveljavitev te direktive je treba pospešiti z učinkovitimi postopki spremljanja in preverjanja v državah članicah. Poročanje o rezultatih tega spremljanja bo zagotovilo dragocene informacije o učinkovitosti usklajenih zahtev in postopkov iz te direktive.

(17) V Resoluciji Skupščine IMO A.797(19) z dne 23. novembra 1995 o varnosti ladij, ki prevažajo trdni tovor v razsutem stanju, se zahteva od organov države pristanišča potrditev, da terminali za nakladanje in razkladanje trdnega tovora v razsutem stanju ustrezajo Kodeksom IMO in priporočilom o sodelovanju med ladjo in obalo. Notifikacija Mednarodni pomorski organizaciji o sprejetju te direktive bo zagotovila ustrezen odziv na to zahtevo in bo jasen znak mednarodni pomorski skupnosti, da se je Skupnost zavezala podpirati prizadevanja na mednarodni ravni za večjo varnost pri nakladanju in razkladanju ladij za prevoz razsutega tovora.

(18) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [4].

(19) Treba je določiti možnost spremembe nekaterih določb te direktive po navedenem postopku, da bi se prilagodile mednarodnim instrumentom in instrumentom Skupnosti, ki bodo sprejeti, spremenjeni ali začeli veljati po začetku veljavnosti te direktive, in za izvajanje postopkov iz te direktive, ne da bi se pri tem razširilo področje njene uporabe.

(20) Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu [5] in njene ustrezne posamezne direktive se uporabljajo pri delu, povezanem z nakladanjem in razkladanjem ladij za prevoz razsutega tovora -

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Namen

Namen te direktive je izboljšati varnost ladij za prevoz razsutega tovora, ki pristajajo v terminalih v državah članicah zaradi nakladanja in razkladanja trdnih tovorov v razsutem stanju, tako da se zmanjša nevarnost preobremenitev ali fizične poškodbe konstrukcije ladje med nakladanjem ali razkladanjem z določitvijo:

1. usklajenih zahtev o ustreznosti za te ladje in terminale; in

2. usklajenih postopkov za sodelovanje in komunikacijo med temi ladjami in terminali.

Člen 2

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za:

1. vse ladje za prevoz razsutega tovora, ne glede na njihovo zastavo, ki pristajajo v terminalu za nakladanje ali razkladanje trdnega tovora v razsutem stanju; in

2. vse terminale v državah članicah, ob katerih pristajajo ladje za prevoz razsutega tovora, ki sodijo na področje uporabe te direktive.

Brez poseganja v določbe Pravila VI/7 Konvencije SOLAS SOLAS iz leta 1974 se ta direktiva ne uporablja za objekte, ki se zgolj v izjemnih okoliščinah uporabljajo za nakladanje in razkladanje suhega tovora v razsutem stanju na ladje ali z njih, in se ne uporablja, če nakladanje ali razkladanje poteka izključno z opremo zadevne ladje za prevoz razsutega tovora.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi:

1. "mednarodne konvencije" pomenijo konvencije, veljavne dne 4. decembra 2001, kakor je opredeljeno v členu 2(1) Direktive Sveta 95/21/ES [6];

2. "Konvencija SOLAS 1974" pomeni Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju, skupaj z njenimi protokoli in spremembami, veljavno dne 4. decembra 2001;

3. "Kodeks BLU" pomeni Kodeks o postopkih za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora, ki ga vsebuje Priloga k Resoluciji Skupščine IMO A.862(20) z dne 27. novembra 1997, kakor velja dne 4. decembra 2001;

4. "ladja za prevoz razsutega tovora" ima pomen, kakor je opredeljen v Pravilu IX/1.6 Konvencije SOLAS 1974 in razložen v Resoluciji 6 Konference SOLAS 1997, in sicer:

- ladja z enim krovom, z zgornjimi in spodnjimi stranskimi tanki v skladiščih za tovor ter namenjena predvsem prevozu suhega tovora v razsutem stanju, ali

- ladja za prevoz rude, to pomeni morska ladja z enim krovom z dvema vzdolžnima prečnima pregradama in dvojnim dnom vzdolž celotnega skladišča za tovor, in namenjena prevozu rud samo v osrednjem delu podpalubja, ali

- kombinirana ladja za prevoz razsutega tovora, kakor je opredeljeno v Pravilu II-2/3.27 Konvencije SOLAS 1974;

5. "suhi tovor v razsutem stanju" ali "trdni tovor v razsutem stanju" pomeni trdni tovor v razsutem stanju, kakor je opredeljeno v Pravilu XII/1.4 Konvencije SOLAS 1974, razen žita;

6. "žito" ima pomen, kakor je opredeljen v Pravilu VI/8.2 Konvencije SOLAS 1974;

7. "terminal" pomeni vsako stalno, plavajočo ali premično napravo, ki je opremljena in se uporablja za nakladanje ali razkladanje suhega tovora v razsutem stanju na ladje za prevoz razsutega tovora ali z njih;

8. "upravljavec terminala" pomeni lastnika terminala ali organizacijo ali osebo, na katero je lastnik prenesel odgovornost za nakladanje in razkladanje v terminalu za določeno ladjo za prevoz razsutega tovora;

9. "predstavnik terminala" pomeni osebo, ki jo imenuje upravljavec terminala in je odgovorna in pooblaščena za nadzor nad pripravo, izvajanjem in dokončanjem nakladanja ali razkladanja, ki se izvaja v terminalu za določeno ladjo za prevoz razsutega tovora;

10. "poveljnik ladje" pomeni osebo, ki poveljuje ladji za prevoz razsutega tovora ali ladijskega častnika, ki ga imenuje poveljnik ladje za nakladanje in razkladanje;

11. "priznana organizacija" pomeni organizacijo, priznano v skladu s členom 4 Direktive Sveta 94/57/ES [7];

12. "uprava države zastave" pomeni pristojne organe države, pod katere zastavo pluje ladja za prevoz razsutega tovora;

13. "organ pomorske inšpekcije" pomeni pristojni organ države članice, ki je pooblaščen za uporabo nadzornih določb Direktive 95/21/ES;

14. "pristojni organ" pomeni nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ v državi članici, ki je z nacionalno zakonodajo pooblaščen za izvajanje in uveljavljanje določb te direktive;

15. "podatki o tovoru" pomenijo podatke o tovoru, ki jih zahteva Pravilo VI/2 Konvencije SOLAS 1974;

16. "načrt nakladanja ali razkladanja" pomeni načrt iz Pravila VI/7.3 Konvencije SOLAS 1974 in ima format, kakor je naveden v dodatku 2 Kodeksa BLU;

17. "varnostni kontrolni list ladja/obala" pomeni kontrolni list iz oddelka 4 Kodeksa BLU in ima format, kakor je naveden v dodatku 3 Kodeksa BLU;

18. "izjava o gostoti trdnega tovora v razsutem stanju" pomeni podatke o gostoti tovora, ki jih je treba zagotoviti v skladu s Pravilom XII/10 Konvencije SOLAS 1974.

Člen 4

Zahteve v zvezi z operativno ustreznostjo ladij za prevoz razsutega tovora

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se upravljavci terminala prepričajo o operativni ustreznosti ladij za prevoz razsutega tovora za nakladanje in razkladanje trdnih tovorov v razsutem stanju, tako da preverijo skladnost z določbami Priloge I.

Člen 5

Zahteve v zvezi z ustreznostjo terminalov

Države članice se prepričajo, da upravljavci terminalov v zvezi s terminali, za katere so odgovorni v skladu s to direktivo, zagotovijo, da:

1. so terminali v skladu z določbami iz Priloge II;

2. se imenuje(-jo) predstavnik(-i) terminala(-ov);

3. se pripravijo knjige podatkov, ki vsebujejo zahteve terminala in pristojnih organov ter podatke o pristanišču in terminalu, kakor je navedeno v odstavku 1.2 Dodatka 1 Kodeksa BLU, in da so te knjige na voljo poveljnikom ladij za prevoz razsutega tovora, ki pristajajo v terminalu zaradi nakladanja ali razkladanja trdnih tovorov v razsutem stanju; in

4. se razvije, uvede in vzdržuje sistem vodenja kakovosti. Takšen sistem vodenja kakovosti se certificira v skladu s standardi ISO 9001:2000 ali enakovrednim standardom, ki izpolnjuje vsaj vse vidike standardov ISO 9001:2000, in popravlja v skladu s smernicami za ISO 10011:1991 ali enakovrednim standardom, ki izpolnjuje vse vidike ISO 10011:1991. Direktiva 98/34/ES [8] se uskladi glede na navedene enakovredne standarde.

Od začetka veljavnosti te direktive se odobri triletno prehodno obdobje za vzpostavitev sistema vodenja kakovosti in dodatno leto za pridobitev certifikata za sistem.

Člen 6

Začasno dovoljenje

Z odstopanjem od zahtev člena 5(4) lahko pristojni organ za novoustanovljene terminale izda začasno dovoljenje za obratovanje, ki lahko velja največ 12 mesecev. Vendar mora terminal predstaviti svoj načrt za izvedbo sistema vodenja kakovosti v skladu s standardom ISO 9001:2000 ali enakovrednim standardom, kakor določa člen 5(4).

Člen 7

Odgovornosti poveljnikov ladij in predstavnikov terminala

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev spoštovanja in uporabe naslednjih načel v zvezi z odgovornostmi poveljnikov ladij in predstavnikov terminala:

1. Odgovornosti poveljnika ladje:

(a) poveljnik ladje je ves čas odgovoren za varno nakladanje in razkladanje ladje za prevoz razsutega tovora pod njegovim poveljstvom;

(b) poveljnik ladje dovolj zgodaj pred predvidenim prihodom ladje v terminal zagotovi terminalu podatke iz Priloge III;

(c) pred nakladanjem trdnega tovora v razsutem stanju poveljnik ladje preveri, ali je prejel podatke o tovoru, ki jih zahteva Pravilo VI/2.2 Konvencije SOLAS 1974, in po potrebi izjavo o gostoti trdnega tovora v razsutem stanju. Te podatke vsebuje obrazec izjave o tovoru, kakor je določen v dodatku 5 Kodeksa BLU;

(d) pred začetkom nakladanja ali razkladanja in med njim poveljnik ladje izpolni dolžnosti, navedene v Prilogi IV.

2. Odgovornosti predstavnika terminala:

(a) po prejemu prvega obvestila ladje o predvidenem času njenega prihoda predstavnik terminala zagotovi poveljniku ladje podatke, navedene v Prilogi V;

(b) predstavnik terminala se prepriča, ali je poveljnik ladje dovolj zgodaj prejel podatke, ki jih vsebuje obrazec izjave o tovoru;

(c) predstavnik terminala brez odlašanja obvesti poveljnika ladje in organ pomorske inšpekcije o vseh pomanjkljivostih, opaženih na ladji za prevoz razsutega tovora, ki bi lahko ogrozile varno nakladanje ali razkladanje trdnega tovora v razsutem stanju;

(d) pred začetkom nakladanja ali razkladanja in med njim predstavnik terminala izpolni dolžnosti, navedene v Prilogi VI.

Člen 8

Postopki med ladjami za prevoz razsutega tovora in terminali

Države članice zagotovijo izvajanje naslednjih postopkov v zvezi z nakladanjem ali razkladanjem ladij za prevoz razsutega tovora, ki prevažajo trdne tovore v razsutem stanju.

1. Pred nakladanjem ali razkladanjem trdnih tovorov v razsutem stanju se poveljnik ladje dogovori s predstavnikom terminala o načrtu natovarjanja ali raztovarjanja v skladu z določbami Pravila VI/7.3 Konvencije SOLAS 1974. Načrt nakladanja ali razkladanja se pripravi tako, kakor določa dodatek 2 Kodeksa BLU, vsebuje številko IMO zadevne ladje za prevoz razsutega tovora, poveljnik ladje in predstavnik terminala pa svoje soglasje glede načrta potrdita tako, da ga podpišeta.

Vsako spremembo načrta, ki bi lahko po mnenju katere od obeh strank vplivala na varnost plovila ali posadke, pripravita, sprejmeta in uskladita obe stranki v obliki spremenjenega načrta.

Dogovorjeni načrt nakladanja ali razkladanja in vse njegove nadaljnje spremembe hranita ladja in terminal šest mesecev, da ga lahko po potrebi preverijo pristojni organi.

2. Pred začetkom nakladanja ali razkladanja poveljnik ladje in predstavnik terminala skupaj izpolnita in podpišeta varnostni kontrolni list ladja/obala v skladu s smernicami iz dodatka 4 Kodeksa BLU.

3. Med ladjo in terminalom se vzpostavi in nenehno vzdržuje učinkovita komunikacija, s katero se je mogoče odzvati na zahteve po podatkih o postopku nakladanja in razkladanja ter zagotoviti takojšnje upoštevanje, če poveljnik ladje ali predstavnik terminala ukaže prekinitev nakladanja ali razkladanja.

4. Poveljnik ladje in predstavnik terminala izvajata nakladanje ali razkladanje v skladu z dogovorjenim načrtom. Predstavnik terminala je odgovoren za nakladanje ali razkladanje trdnega tovora v razsutem stanju glede vrstnega reda v skladiščih za tovor, količino in stopnjo nakladanja ali razkladanja, kakor je navedeno v načrtu. Od dogovorjenega načrta nakladanja ali razkladanja ne odstopa, razen po vnaprejšnjem posvetovanju in pisnem dogovoru s poveljnikom ladje.

5. Po končanem nakladanju ali razkladanju poveljnik ladje in predstavnik terminala v pisni obliki potrdita, da je bilo nakladanje ali razkladanje izvedeno v skladu z načrtom nakladanja ali razkladanja, vključno z morebitnimi dogovorjenimi spremembami. Pri razkladanju vsebuje takšen dogovor zapisnik, da so bila skladišča za tovor izpraznjena in očiščena v skladu z zahtevami poveljnika ladje, in zapisnik o poškodbah, ki jih je utrpela ladja, ter o opravljenih popravilih.

Člen 9

Vloga pristojnih organov

1. Brez poseganja v pravice in obveznosti poveljnika ladje, ki jih določa Pravilo VI/7.7 Konvencije SOLAS 1974, države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi preprečijo ali zaustavijo nakladanje ali razkladanje trdnega tovora v razsutem stanju, kadar imajo na voljo jasne podatke o tem, da bi ti postopki lahko ogrozili varnost ladje ali posadke.

2. Kadar je pristojni organ obveščen o nesoglasju med poveljnikom ladje in predstavnikom terminala glede uporabe postopkov iz člena 8, pristojni organ posreduje, če je to potrebno zaradi varnosti in/ali morskega okolja.

Člen 10

Popravilo poškodb, ki nastanejo med nakladanjem ali razkladanjem

1. Če se ladijska konstrukcija ali oprema med nakladanjem ali razkladanjem poškoduje, predstavnik terminala o tem poroča poveljniku ladje, poškodbe pa se po potrebi popravijo.

2. Če bi poškodba lahko ogrozila konstrukcijsko trdnost ali vodno neprepustnost trupa ali glavne strojne sisteme ladje, predstavnik terminala in/ali poveljnik ladje obvestita upravo države zastave ali organizacijo, ki jo ta uprava priznava in nastopa v njenem imenu, in organ pomorske inšpekcije. Odločitev, ali je potrebno takojšnje popravilo ali ga je mogoče odložiti, sprejme organ pomorske inšpekcije, pri čemer ustrezno upošteva mnenje uprave države zastave ali organizacije, ki jo uprava priznava in nastopa v njenem imenu, in mnenje poveljnika ladje, če je bilo dano. Kadar je potrebno takojšnje popravilo, se to izvede tako, da se ugodi zahtevam poveljnika ladje in pristojnega organa, preden zapusti ladja pristanišče.

3. Pri sprejetju odločitve iz odstavka 2 lahko organ pomorske inšpekcije pooblasti priznano organizacijo, da opravi inšpekcijski pregled poškodb in svetuje, ali je treba opraviti popravila takoj ali jih je mogoče odložiti.

4. Ta člen se uporablja brez poseganja v Direktivo 95/21/ES.

Člen 11

Preverjanje in poročanje

1. Države članice redno preverjajo, ali terminali ustrezajo določbam iz člena 5(1), člena 7(2) in člena 8. Postopek preverjanja vključuje izvajanje nenapovedanih inšpekcijskih pregledov med nakladanjem ali razkladanjem.

Poleg tega države članice preverijo, ali terminali ustrezajo zahtevam iz člena 5(4) ob koncu obdobja, ki ga določa navedeni člen, za novoustanovljene terminale pa ob koncu obdobja, ki ga določa člen 6.

2. Države članice predložijo Komisiji vsaka tri leta poročilo o rezultatih teh preverjanj. Poročilo vsebuje tudi oceno učinkovitosti usklajenih postopkov sodelovanja in komunikacije med ladjami za prevoz razsutega tovora in terminali, kakor je predvideno v tej direktivi. Poročilo se predloži najpozneje do 30. aprila tistega leta, ki sledi obdobju treh koledarskih let, za katero velja.

Člen 12

Ocena

Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o oceni delovanja sistema, ki je predviden v tej direktivi, na podlagi poročil držav članic iz člena 11(2). Poročilo vsebuje tudi oceno, ali je potrebno nadaljnje poročanje držav članic, navedeno v členu 11(2).

Člen 13

Uradno obvestilo IMO

Predsedstvo Sveta, ki nastopa v imenu držav članic, in Komisija skupaj uradno obvestita IMO o sprejetju te direktive, pri čemer se sklicujeta na odstavek 1.7 Priloge k Resoluciji IMO A.797(19).

Člen 14

Regulativni odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom 12(1) Direktive Sveta 93/75/EGS [9], v nadaljevanju "odbor".

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 sklepa.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, znaša tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 15

Postopek za spremembo

1. Opredelitve pojmov iz točk od 1 do 6 in od 15 do 18 člena 3, sklicevanja na mednarodne konvencije in kodekse ter na resolucije in okrožnice IMO, sklicevanja na standarde ISO, sklicevanja na instrumente Skupnosti ter priloge je mogoče spremeniti po postopku iz člena 14(2), da bi jih uskladili z mednarodnimi instrumenti in instrumenti Skupnosti, ki so bili sprejeti, spremenjeni ali začeli veljati po sprejetju te direktive, če se področje uporabe te direktive s tem ne razširi.

2. Postopek iz člena 14(2) velja za spremembe člena 8 in prilog zaradi izvajanja postopkov iz te direktive ter za spremembo ali razveljavitev obveznosti poročanja iz členov 11(2) in 12, če takšne določbe ne razširijo področja uporabe te direktive.

Člen 16

Sankcije

Države članice določijo sankcije, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za njihovo izvajanje. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 17

Izvajanje in uporaba

1. Države članice sprejmejo in objavijo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 5. avgustom 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Te predpise uporabljajo od 1. marca 2004.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji predpise nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 18

Datum začetka veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 19

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 4. decembra 2001

Za Evropski parlament

Predsednica

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

D. Reynders

[1] UL C 311 E, 31.10.2000, str. 240, inUL C 180 E, 26.6.2001, str. 273.

[2] UL C 14, 16.1.2001, str. 37.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2001 (UL C 276, 1.10.2001, str. 38), Skupno stališče Sveta z dne 27. junija 2001 (še ni objavljeno v Uradnem listu)) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2001 (še ni objavljen v Uradnem listu)).

[4] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[5] UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

[6] Direktiva Sveta št. 95/21/ES z dne 19. junija 1995 o uveljavitvi mednarodnih standardov za varnost ladij, preprečevanje onesnaževanja ter pogoje za življenje in delo na ladjah, ki uporabljajo pristanišča Skupnosti in plujejo v vodah v pristojnosti držav članic (pomorska inšpekcija) (UL L 157, 7.7.1995, str. 1). Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 1999/97/ES (UL L 331, 23.12.1999, str. 67).

[7] Direktiva Sveta št. 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (UL L 319, 12.12.1994, str. 20). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 97/58/ES (UL L 274, 7.10.1997, str. 8).

[8] Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (UL L 204, 21.7.1998, str. 37). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/48/ES (UL L 217, 5.8.1998, str. 18).

[9] Direktiva Sveta 93/75/EGS z dne 13. septembra 1993 o minimalnih zahtevah za plovila, ki so namenjena v pristanišča Skupnosti ali jih zapuščajo in prevažajo nevarno ali za okolje škodljivo blago (UL L 247, 5.10.1993, str. 19). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 98/74/ES (UL L 276, 13.10.1998, str. 7).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

MERILA V ZVEZI Z OPERATIVNO USTREZNOSTJO LADIJ ZA PREVOZ RAZSUTEGA TOVORA ZA NAKLADANJE IN RAZKLADANJE TRDNEGA TOVORA V RAZSUTEM STANJU

(kakor je navedeno v členu 4)

Ladje za prevoz razsutega tovora, ki pristajajo v terminalih v državah članicah zaradi nakladanja ali razkladanja trdnega tovora v razsutem stanju, se pregledajo glede izpolnjevanja naslednjih meril.

1. Imeti morajo skladišča za tovor in odprtine žrel zadostne velikosti in takšne oblike, da omogočajo zadovoljivo nakladanje, zlaganje, poravnavanje in razkladanje trdnega tovora v razsutem stanju.

2. Imeti morajo identifikacijske številke žrel skladišč za tovor, kakor se uporabljajo v načrtu nakladanja ali razkladanja. Mesto, velikost in barva teh številk morajo biti jasno vidni in prepoznavni upravljavcu opreme za nakladanje in razkladanje v terminalu.

3. Njihova žrela skladišč za tovor, sistem delovanja žrel in varnostne naprave morajo biti v dobrem stanju in se uporabljati le za predvideni namen.

4. Če obstajajo luči za opozarjanje na nagibanje, se morajo preskusiti pred nakladanjem ali razkladanjem, da se ugotovi, ali delujejo.

5. Če se zahteva, da je na krovu odobren nakladalni instrument, se ta instrument certificira in je primeren za izračunavanje obremenitev med nakladanjem ali razkladanjem.

6. Pogonski in pomožni stroji morajo biti v dobrem stanju.

7. Oprema na krovu za privez in pristajanje mora delovati in biti v dobrem stanju.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

MERILA V ZVEZI Z USTREZNOSTJO TERMINALOV ZA NAKLADANJE IN RAZKLADANJE TRDNEGA TOVORA V RAZSUTEM STANJU

(kakor je navedeno v členu 5(1))

1. Terminali za nakladanje ali razkladanje trdnega tovora v razsutem stanju sprejemajo samo tiste ladje za prevoz razsutega tovora, ki se lahko varno bočno privežejo vzdolž nakladalnih ali razkladalnih naprav, pri čemer se upoštevajo globina vode ob pristanu, največja velikost ladje, možnosti za privez, odbojniki, varen dostop in morebitne ovire za nakladanje ali razkladanje.

2. Oprema za nakladanje in razkladanje v terminalu se ustrezno certificira in vzdržuje v dobrem stanju v skladu z ustreznimi predpisi in standardi, z njo pa upravlja samo ustrezno usposobljeno in po potrebi pooblaščeno osebje.

3. Osebje v terminalu je usposobljeno za vse vidike varnega nakladanja in razkladanja ladij za prevoz razsutega tovora sorazmerno s svojimi nalogami. Usposabljanje je zasnovano tako, da se zadevne osebe seznanijo s splošnimi nevarnostmi pri nakladanju in razkladanju trdnih tovorov v razsutem stanju ter škodljivimi vplivi, ki jih ima lahko nepravilno nakladanje ali razkladanje na varnost ladje.

4. Osebje v terminalu, ki sodeluje pri nakladanju in razkladanju, prejme in uporablja osebno zaščitno opremo in ima na voljo dovolj počitka, da se preprečijo nesreče zaradi preutrujenosti.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

PODATKI, KI JIH MORA ZAGOTOVITI POVELJNIK LADJE TERMINALU

(kakor je navedeno v členu 7(1)(b))

1. Predvideni čas prihoda ladje v bližino pristanišča, kakor hitro je mogoče. Ta podatek se po potrebi ažurira.

2. Pri prvem sporočilu o času prihoda:

(a) ime, klicni znak, številka IMO, zastava, pristanišče registracije;

(b) načrt nakladanja ali razkladanja z navedbo količine tovora, zlaganja po žrelih, vrstnega reda nakladanja ali razkladanja in količine, ki jo je treba natovoriti pri vsakem vsipu ali iztovoriti v vsaki fazi razkladanja;

(c) ugrez ladje ob prihodu in predvideni ugrez ob odhodu;

(d) čas, potreben za balastiranje ali debalastiranje;

(e) celotna dolžina ladje, največja širina ladje in dolžina skladišča za tovor od sprednje odprtine za nakladanje tovora skrajnega sprednjega žrela do zadnje odprtine za nakladanje tovora skrajnega zadnjega žrela, skozi katere bo tovor natovorjen ali iztovorjen;

(f) razdalja od vodne črte do prvega žrela, pri katerem se bo nakladalo ali razkladalo, in razdalja od boka ladje do odprtine žrela;

(g) lokacija ladijskih stopnic;

(h) največja višina ladje nad vodno črto;

(i) podrobnosti in zmogljivosti ladijskih naprav za ravnanje s tovorom, če obstajajo;

(j) število in tip vrvi za privez;

(k) posebne zahteve, na primer po poravnavanju tovora ali stalnem merjenju količine vode v tovoru;

(l) podrobnosti o vseh potrebnih popravilih, ki bi lahko povzročila zamude pri privezovanju, začetku nakladanja ali razkladanja ali izplutju ladje po zaključku nakladanja ali razkladanja;

(m) vsi drugi podatki, povezani z ladjo, ki jih zahteva terminal.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

DOLŽNOSTI POVELJNIKA LADJE PRED NAKLADANJEM ALI RAZKLADANJEM IN MED NJIM

(kakor je navedeno v členu 7(1)(d))

Pred nakladanjem ali razkladanjem in med njim poveljnik ladje zagotovi, da:

1. sta nakladanje ali razkladanje tovora in izpust ali dovod balastne vode pod nadzorom odgovornega ladijskega častnika;

2. se ves čas nakladanja ali razkladanja spremlja razporeditev tovora in balastne vode za zagotovitev, da konstrukcija ladje ni preobremenjena;

3. je ladja v pokončnem položaju, če pa je iz operativnih razlogov potreben nagib, da je ta čim manjši;

4. ostane ladja varno privezana, pri čemer se upoštevajo lokalne vremenske razmere in napovedi;

5. na ladji ostane dovolj častnikov in članov posadke, ki poskrbijo za prilagajanje vrvi za privez ali za normalne ali izredne razmere, pri čemer se upošteva potreba posadke po zadostnem počitku za preprečitev preutrujenosti;

6. je predstavnik terminala opozorjen na zahteve glede poravnavanja tovora, ki morajo biti v skladu z določbami Kodeksa IMO o varnih postopkih za trdne tovore v razsutem stanju;

7. je predstavnik terminala opozorjen na zahteve po usklajevanju med debalastiranjem ali balastiranjem in stopnjami nakladanja ali razkladanja tovora za svojo ladjo ter na vsa odstopanja od načrta debalastiranja ali balastiranja ali na vse druge zadeve, ki lahko vplivajo na nakladanje ali razkladanje tovora;

8. se balastna voda izpušča v takšnih količinah, ki so v skladu z dogovorjenim načrtom nakladanja, in ne povzroči poplavljanja nabrežja ali sosednjih plovil. Če ni izvedljivo, da ladja v celoti izpusti svojo balastno vodo pred fazo poravnavanja v postopku nakladanja, se poveljnik ladje s predstavnikom terminala dogovori o času, ko bo treba mogoče prekiniti nakladanje, in o trajanju takih prekinitev;

9. se s predstavnikom terminala dogovori o ukrepih v primeru dežja ali drugih vremenskih sprememb, če bi narava tovora v primeru takšne spremembe predstavljala nevarnost;

10. na ladji ali v njeni bližini, medtem ko ladja stoji vzdolž priveza, ne poteka nobeno delo z vročino, razen z dovoljenjem predstavnika terminala in v skladu z zahtevami pristojnega organa;

11. poteka strog nadzor nad nakladanjem ali razkladanjem in nad ladjo med sklepnimi fazami nakladanja ali razkladanja;

12. je predstavnik terminala nemudoma obveščen, če je postopek nakladanja ali razkladanja povzročil škodo, nevarno situacijo ali grozi, da bi se kaj takega lahko zgodilo;

13. je predstavnik terminala obveščen, kdaj se mora začeti končno poravnavanje ladje, da se lahko sistem tekočih trakov do konca izprazni;

14. razkladanje skladišča za tovor na levem boku ladje poteka hkrati z razkladanjem istega skladišča na desnem boku, da bi se izognili torziji v konstrukciji ladje;

15. se pri balastiranju enega ali več skladišč za tovor upošteva možnost izpusta vnetljivih hlapov iz prostora in se poskrbi za previdnost, preden se v bližini teh skladišč ali nad njimi dovoli delo z vročino.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

PODATKI, KI JIH MORA TERMINAL ZAGOTOVITI POVELJNIKU LADJE

(kakor je navedeno v členu 7(2)(a))

1. Naziv priveza, na katerem bo potekalo nakladanje ali razkladanje, ter predvideno trajanje priveza in nakladanja ali razkladanja [1].

2. Značilnosti opreme za nakladanje ali razkladanje, vključno z nominalno stopnjo nakladanja ali razkladanja in številom nakladalnih ali razkladalnih drč, ki bodo uporabljene, in predviden čas, ki je potreben za vsak vsip, ali - v primeru razkladanja - predvideni čas, ki je potreben za vsako fazo raztovarjanja.

3. Značilnosti na privezu ali priveznem pomolu, o katerih bi moral biti obveščen poveljnik ladje, vključno s položajem stalnih ali premičnih ovir, odbojnikov, priveznikov in stanjem ob privezu.

4. Minimalna globina vode vzdolž priveza in v prihodnih in odhodnih kanalih [2].

5. Gostota vode ob privezu.

6. Maksimalna razdalja med vodno črto in vrhom žrelnih pokrovov ali odprtin v prostoru za tovor, glede na to, katera mera je pomembna za nakladanje ali razkladanje, in maksimalna višina ladijskega krova nad vodo.

7. Razpored mostičkov in dostopa.

8. Kateri bok ladje bo vzdolž priveza.

9. Maksimalna dovoljena hitrost ob približevanju pomolu ter razpoložljivost vlačilcev, njihov tip in vlečna moč.

10. Zaporedje nakladanja za različne pakete tovora in vse druge omejitve, če ni mogoče sprejeti tovora v nobenem zaporedju ali v nobeno od skladišč za tovor, kakor bi ustrezalo ladji.

11. Vse lastnosti tovora za natovarjanje, ki utegnejo predstavljati nevarnost, kadar pridejo v stik s tovorom ali ostanki tovora na ladji.

12. Predhodne informacije o predvidenem nakladanju ali razkladanju ali spremembe obstoječega načrta nakladanja ali razkladanja.

13. Če je oprema za nakladanje ali razkladanje v terminalu nepremična ali je njeno premikanje omejeno.

14. Potrebne vezi za privez.

15. Opozorilo o neobičajnem režimu priveza.

16. Vse omejitve glede balastiranja ali debalastiranja.

17. Maksimalni plovni ugrez, ki ga dovoljuje pristojni organ.

18. Vsi drugi podatki, povezani s terminalom, ki jih zahteva poveljnik ladje.

[1] Podatki o predvidenem trajanju priveza in času odhoda in minimalni globini vode ob privezu se ažurirajo in sporočajo poveljniku ladje po vsakem prejemu podatka o predvidenem času prihoda. Podatke o minimalni globini vode v prihodnih in odhodnih kanalih zagotovi terminal ali po potrebi pristojni organ.

[2] Information on estimated times for berthing and departure and on minimum water depth at the berth shall be progressively updated and passed to the master on receipt of successive ETA advice. Information on minimum water depth in approach and departure channels shall be provided by the terminal or the competent authority, as appropriate.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

DOLŽNOSTI PREDSTAVNIKA TERMINALA PRED NAKLADANJEM ALI RAZKLADANJEM IN MED NJIM

(kakor je navedeno v členu 7(2)(d))

Pred nakladanjem ali razkladanjem in med njim predstavnik terminala:

1. poveljnika ladje obvesti o imenih in postopkih za navezovanje stikov z osebjem terminala ali zastopniki vkrcevalca, ki bodo odgovorni za nakladanje ali razkladanje, ter s katerimi bo imel poveljnik ladje stik;

2. poskrbi za previdnostne ukrepe, s katerimi se prepreči, da bi oprema za nakladanje ali razkladanje poškodovala ladjo, in obvesti poveljnika ladje, če pride do poškodb;

3. zagotovi, da je ladja v pokončnem položaju, če pa je iz operativnih razlogov potreben nagib, da je ta čim manjši;

4. zagotovi, da poteka razkladanje skladišča za tovor na levem boku ladje hkrati z razkladanjem istega skladišča na desnem boku, da bi se izognili torziji ladje;

5. pri tovoru visoke gostote ali če so posamezne natovorjene količine velike, opozori poveljnika ladje, da utegne priti do močnih, lokaliziranih obremenitev strukture ladje, dokler tovor v celoti ne prekrije vrha tanka, zlasti če je dovoljeno prosto spuščanje tovora z velike višine, in na začetku nakladanja v vsako skladišče za tovor poskrbi za previdnostne ukrepe;

6. zagotovi, da se s poveljnikom ladje dogovorita o vseh fazah in vseh vidikih nakladanja ali razkladanja ter poskrbi, da je poveljnik ladje obveščen o vseh spremembah dogovorjene stopnje nakladanja in teže, ki se naloži pri vsakem vsipu;

7. vzdržuje evidenco o teži in razporeditvi natovorjenega ali iztovorjenega tovora ter zagotovi, da teža v skladiščih za tovor ne odstopa od dogovorjenega načrta nakladanja ali razkladanja;

8. zagotovi, da je tovor med nakladanjem ali razkladanjem poravnan v skladu s zahtevami poveljnika ladje;

9. zagotovi, da se količine tovora, potrebne za dosego odhodnega ugreza in poravnanosti, izračunajo tako, da se sistemi tekočih trakov v terminalu iztečejo in izpraznijo ob koncu nakladanja. V ta namen predstavnik terminala obvesti poveljnika ladje o nominalni tonaži na sistemu tekočih trakov v terminalu in vseh zahtevah za izpraznitev sistema tekočih trakov ob koncu nakladanja;

10. pri razkladanju skrbno opozori poveljnika ladje, če namerava terminal povečati ali zmanjšati število uporabljenih razkladalnih drč, in ga obvesti, kdaj se razkladanje iz vsakega skladišča za tovor šteje za končano;

11. zagotovi, da na ladji ali v bližini ladje, medtem ko stoji ladja vzdolž priveza, ne poteka nobeno delo z vročino, razen z dovoljenjem poveljnika ladje in v skladu z zahtevami pristojnega organa.

--------------------------------------------------