Direktiva Sveta 2001/86/ES

z dne 8. oktobra 2001

o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Za doseganje ciljev Pogodbe ustanavlja Uredba Sveta (ES) št. 2157/2001 [4] Statut evropske družbe (SE).

(2) Namen navedene uredbe je vzpostaviti enoten pravni okvir, v katerem bi lahko družbe iz raznih držav članic načrtovale in izvajale reorganizacijo svojega poslovanja na ravni Skupnosti.

(3) Za spodbujanje socialnih ciljev Skupnosti je treba predvsem glede udeležbe delavcev opredeliti posebne določbe, katerih cilj je zagotoviti, da ustanovitev SE ne povzroči odprave ali krčenja praks udeležbe delavcev, že obstoječih v družbah, ki sodelujejo pri ustanavljanju SE. Za uresničitev tega cilja si je treba prizadevati z uvedbo skupine pravil s tega področja, ki dopolnjujejo določbe Uredbe.

(4) Ker države članice ne morejo v zadostni meri dosegati ciljev predlaganega delovanja, kakor je opredeljeno zgoraj, saj je namen uvesti skupino pravil o udeležbi delavcev, ki veljajo za SE, in ker je torej te cilje zaradi obsega in učinka predlaganega delovanja mogoče bolje dosegati na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je nujno potrebno za doseganje teh ciljev.

(5) Zaradi velike raznolikosti predpisov in praks, ki obstajajo v državah članicah glede načina udeležbe predstavnikov delavcev pri odločanju v družbah, ni priporočljivo določiti enega samega evropskega modela udeležbe delavcev, ki bi se uporabljal za SE.

(6) Kljub temu bi bilo treba v vseh primerih oblikovanja SE zagotoviti postopke obveščanja in posvetovanja na čezmejni ravni.

(7) Če v eni ali več družbah, ki ustanavljajo SE, že obstajajo pravice soodločanja, se morajo ohraniti, tako da se prenesejo na SE, ko je ta ustavljen, razen če se stranke ne odločijo drugače.

(8) Konkretne postopke čezmejnega obveščanja in posvetovanja z delavci ter po potrebi tudi soodločanja, ki naj bi se uporabljali za vsak SE, je treba opredeliti predvsem s sporazumom med udeleženimi strankami, če tega sporazuma ni, pa z uporabo skupine subsidiarnih pravil.

(9) Glede na različnost nacionalnih sistemov udeležbe delavcev bi morale države članice glede soodločanja ob združitvi še vedno imeti možnost, da ne uporabijo splošnih predpisov. Obstoječe sisteme in prakse soodločanja je treba, kjer je to ustrezno na ravni udeleženih družb, ohraniti s prilagajanjem registracijskih predpisov.

(10) Pravila glasovanja v posebnem organu, ki zastopa delavce pri pogajanjih, zlasti pri sklepanju sporazumov, ki predvidevajo v eni ali več udeleženih družbah raven soodločanja nižjo od obstoječe, bi morala biti sorazmerna z nevarnostjo odprave ali krčenja obstoječih sistemov in praks sood- ločanja. Ta nevarnost je večja za SE, ki je bil ustanovljen s preoblikovanjem ali združitvijo, kakor pa za ustanovitev holdinga ali skupne hčerinske družbe.

(11) Če se s pogajanji med predstavniki delavcev in pristojnimi organi udeleženih družb sporazum ne doseže, je treba zagotoviti vse potrebno, da po ustanovitvi SE zanj veljajo nekatere standardne zahteve. Te zahteve naj bi zagotovile učinkovito prakso čezmejnega obveščanja in posvetovanja z delavci, pa tudi soodločanje delavcev v zadevnih organih SE, če je takšno soodločanje v udeleženih družbah obstajalo že pred ustanovitvijo SE.

(12) Zagotoviti je treba, da so predstavniki delavcev, ki delujejo v okviru te direktive, pri opravljanju svojih nalog deležni zaščite in zagotovil, podobnih tistim, ki se predstavnikom delavcev zagotavljajo z zakonodajo in/ali prakso države, v kateri so zaposleni. Ne smejo biti tarča kakršne koli diskriminacije, ki bi bila posledica zakonitega izvajanja njihovih dejavnosti, in morajo biti deležni ustrezne zaščite glede odpusta in drugih sankcij.

(13) Zaupnost občutljivih informacij je treba ohraniti tudi po poteku mandata predstavnikov delavcev in zagotoviti vse potrebno, da se pristojnemu organu SE omogoči zadržati informacije, ki bi lahko resno škodile delovanju SE, če bi bile razkrite javnosti.

(14) Kadar SE in njegove hčerinske družbe in podružnice ureja Direktiva Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah in povezanih družbah na območju Skupnosti [5], se določbe navedene direktive in določba, ki jo prenaša v nacionalno zakonodajo, ne uporabljajo niti za SE niti za njegove hčerinske družbe ali podružnice, razen če se posebno pogajalsko telo odloči, da ne bo začelo pogajanj ali da bo končalo že začeta pogajanja.

(15) Ta direktiva ne vpliva na druge obstoječe pravice glede udeležbe in ne vpliva nujno na druge obstoječe strukture zastopanja, ki jih določajo zakoni in prakse Skupnosti ter posameznih držav.

(16) Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe ob neizpolnjevanju obveznosti, ki jih določa ta direktiva.

(17) Pogodba ne zagotavlja drugih potrebnih pristojnosti, da bi Skupnost sprejela predlagano direktivo, razen tistih iz člena 308.

(18) Temeljno načelo in izrecni cilj te direktive je zaščita pridobljenih pravic delavcev glede udeležbe pri odločitvah družbe. Pravice delavcev, ki so veljale pred ustanovitvijo SE, naj bi določale podlago za pravice delavcev do udeležbe v SE (načelo "prej in potem"). Zato bi morali takšen prijem uporabiti ne le pri ustanovitvi SE, temveč tudi pri strukturnih spremembah v obstoječem SE in za družbe, na katere vplivajo procesi strukturnih sprememb.

(19) Države članice bi morale zagotoviti, da so predstavniki sindikatov lahko člani posebnega pogajalskega telesa, ne glede na to, ali so zaposleni v družbi, ki sodeluje pri ustanavljanju SE, ali ne. Države članice bi morale biti v tem smislu še zlasti zmožne uvesti to pravico, kadar imajo sindikalni predstavniki v skladu z nacionalno zakonodajo pravico biti člani nadzornih ali upravnih organov družbe in v njih glasovati.

(20) V več državah članicah temeljijo udeležba delavcev in druga področja odnosov med delodajalci in delavci na nacionalni zakonodaji, pa tudi na praksi, kar v tem smislu pomeni še, da zajemajo tudi kolektivne pogodbe na različnih nacionalnih, sektorskih in/ali podjetniških ravneh –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

ODDELEK I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilj

1. Ta direktiva ureja udeležbo delavcev v zadevah evropskih delniških družb (Societas Europaea, v nadaljevanju "SE") iz Uredbe (ES) št. 2157/2001.

2. V ta namen je treba v vsakem SE sprejeti sporazume o udeležbi delavcev v skladu s pogajalskim postopkom iz členov 3 do 6 ali v skladu s Prilogo v okoliščinah iz člena 7.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej direktivi:

(a) "SE" pomeni vsako družbo, ustanovljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 2157/2001;

(b) "udeležene družbe" pomenijo družbe, ki neposredno sodelujejo pri ustanavljanju SE;

(c) "hčerinska družba" neke družbe pomeni družbo, nad katero ima ta družba prevladujoč vpliv, opredeljen v skladu s členom 3(2) do (7) Direktive 94/45/ES;

(d) "zadevna hčerinska družba ali zadevni obrat" pomeni hčerinsko družbo ali obrat udeležene družbe, za katerega se predlaga, da ob oblikovanju SE postane njegova hčerinska družba ali obrat;

(e) "predstavniki delavcev" pomenijo predstavnike delavcev, ki jih predvidevata nacionalno pravo in/ali praksa;

(f) "predstavniški organ" pomeni organ, ki zastopa delavce in je ustanovljen s sporazumi iz člena 4, ali v skladu z določbami Priloge, za obveščanje in posvetovanje z delavci v SE ter njegovih hčerinskih družbah in obratih, ki so v Skupnosti, in kjer je primerno, za uresničevanje pravic soodločanja v zvezi z SE;

(g) "posebno pogajalsko telo" pomeni organ, ki je v skladu s členom 3 ustanovljen za pogajanja s pristojnim organom udeleženih družb glede uvedbe ureditev za udeležbo delavcev v SE;

(h) "udeležba delavcev" pomeni kakršenkoli mehanizem, vključno z obveščanjem, posvetovanjem in soodločanjem, prek katerega lahko predstavniki delavcev vplivajo na odločitve, ki se sprejemajo v družbah;

(i) "obveščanje" pomeni obveščanje organa, ki zastopa delavce, in/ali predstavnikov delavcev s strani pristojnega organa SE o vprašanjih v zvezi s samim SE in s katero koli od njegovih hčerinskih družb ali obratov, ki so v drugi državi članici, ali o vprašanjih, ki presegajo pooblastila organov odločanja v posamezni državi članici, v času, na način in z vsebino, ki predstavnikom delavcev omogoča poglobljeno oceno možnega vpliva, in če je primerno, pripravo posvetovanj s pristojnim organom SE;

(j) "posvetovanje" pomeni vzpostavitev dialoga in izmenjavo mnenj med organom, ki zastopa delavce, in/ali predstavniki delavcev in pristojnim organom SE, v času, na način in z vsebino, ki predstavnikom delavcev na podlagi zagotovljenih informacij omogoča, da izrazijo mnenje o načrtovanih ukrepih pristojnega organa, ki se lahko upošteva pri postopku odločanja v SE;

(k) "soodločanje" pomeni vpliv organa, ki zastopa delavce, in/ali predstavnikov delavcev na zadeve družbe s:

- pravico izvolitve ali imenovanja nekaterih članov nadzornega ali upravnega organa družbe, ali

- pravico priporočiti imenovanje in/ali nasprotovati imenovanju nekaterih ali vseh članov nadzornega ali upravnega organa družbe.

ODDELEK II

POGAJALSKI POSTOPEK

Člen 3

Ustanovitev posebnega pogajalskega telesa

1. Kadar vodstvo ali upravni organi udeleženih družb načrtujejo ustanovitev SE, morajo čimprej po objavi okvirnih pogojev združitve ali oblikovanja matične družbe ali po odobritvi načrta za oblikovanje hčerinske družbe ali za preoblikovanje v SE narediti vse potrebno, vključno z zagotavljanjem informacij o identiteti udeleženih družb, zadevnih hčerinskih družb ali zadevnih obratov in o številu njihovih delavcev, da začnejo pogajanja s predstavniki delavcev družb o ureditvah za njihovo udeležbo v SE.

2. V ta namen se ustanovi posebno pogajalsko telo, ki zastopa delavce udeleženih družb in zadevnih hčerinskih družb ali zadevnih obratov, v skladu z naslednjimi določbami:

(a) pri volitvah ali imenovanju članov posebnega pogajalskega telesa se mora zagotoviti:

(i) da so ti člani izvoljeni ali imenovani sorazmerno s številom delavcev, ki jih v vsaki državi članici zaposlujejo udeležene družbe in zadevne hčerinske družbe ali zadevni obrati, tako da se glede države članice dodeli en sedež na delež delavcev v tej državi članici, enak 10 % ali njegovemu deležu delavcev, ki jih zaposlujejo udeležene družbe in zadevne hčerinske družbe ali zadevnega obrata v vseh državah članicah skupaj;

(ii) da je za SE, ki nastane z združitvijo, toliko dodatnih članov iz vsake države članice, kolikor je potrebno za zagotovitev, da posebno pogajalsko telo vključuje vsaj enega člana, zastopajočega vsako udeleženo družbo, ki je registrirana in ima delavce v tej državi članici in za katero se predlaga, da bo po registraciji SE prenehala obstajati kot samostojna pravna oseba, če:

- število teh dodatnih članov ne presega 20 % števila članov, imenovanih na podlagi točke (i), in

- sestava posebnega pogajalskega telesa ne povzroči dvojnega zastopanja teh delavcev.

Če število takšnih družb presega število dodatnih sedežev, ki so na voljo v skladu s prvim pododstavkom, se ti dodatni sedeži dodelijo družbam v različnih državah članicah po padajočem vrstnem redu števila delavcev, katere zaposlujejo;

(b) Države članice določijo metodo, ki jo je treba uporabljati za volitve ali imenovanje članov posebnega pogajalskega telesa, katere naj bi izvolili ali imenovali na njihovih ozemljih. Sprejeti morajo potrebne ukrepe za čim večje zagotavljanje, da imajo ti člani vsaj enega člana, zastopajočega vsako udeleženo družbo, ki ima delavce v zadevni državi članici. Takšni ukrepi ne smejo povečati skupnega števila članov.

Države članice lahko določijo, da takšni člani vključujejo predstavnike sindikatov ne glede na to, ali so ti zaposleni v udeleženi družbi ali zadevni hčerinski družbi ali v zadevnem obratu ali ne.

Brez vpliva na nacionalno zakonodajo in/ali prakso, ki določa prag za ustanovitev predstavniškega telesa, države članice zagotovijo, da imajo delavci v družbah ali obratih, v katerih ni predstavnikov delavcev, ne po njihovi krivdi, pravico izvoliti ali imenovati člane posebnega pogajalskega telesa.

3. Posebno pogajalsko telo in pristojni organi udeleženih družb s pisnim sporazumom določijo načine udeležbe delavcev v SE.

V ta namen pristojni organi udeleženih družb obvestijo posebno pogajalsko telo o načrtu in dejanskem postopku ustanavljanja SE do njegove registracije.

4. V skladu z odstavkom 6 posebno pogajalsko telo odloča z absolutno večino svojih članov, če ta večina pomeni tudi absolutno večino delavcev. Vsak član ima en glas. Če rezultati pogajanj povzročijo kratenje pravic soodločanja, pomeni večina, potrebna za odobritev takšnega dogovora, glasove dveh tretjin članov posebnega pogajalskega telesa, ki zastopajo vsaj dve tretjini delavcev, vključno z glasovi članov, ki zastopajo delavce v vsaj dveh državah članicah,

- za SE, ki bo ustanovljen z združitvijo, če soodločanje zajema vsaj 25 % skupnega števila delavcev v udeleženih družbah, ali

- za SE, ki bo ustanovljen z ustanovitvijo holdinga ali z oblikovanjem hčerinske družbe, če soodločanje zajema vsaj 50 % skupnega števila delavcev v udeleženih družbah.

Kratenje pravic soodločanja pomeni, da je delež članov organov SE v smislu člena 2(k) nižji od najvišjega deleža, ki obstaja v udeleženih družbah.

5. Za pogajanja lahko posebno pogajalsko telo zahteva strokovnjake po lastni izbiri, na primer predstavnike ustreznih sindikalnih organizacij na ravni Skupnosti, da mu pomagajo pri njegovem delu. Takšni strokovnjaki so lahko na zahtevo posebnega pogajalskega telesa navzoči na pogajalskih sestankih v vlogi svetovalca, če je to primerno za spodbujanje skladnosti in doslednosti na ravni Skupnosti. Posebno pogajalsko telo se lahko odloči, da bo o začetku pogajanj obvestilo predstavnike ustreznih zunanjih organizacij, vključno s sindikati.

6. Posebno pogajalsko telo se lahko s spodaj določeno večino odloči, da ne bo začelo pogajanj ali da bo zaključilo že začeta pogajanja in da se bo oprlo na predpise o obveščanju in posvetovanju z delavci, ki veljajo v državah članicah, kjer ima SE delavce. Takšna odločitev zaustavi postopek za sklenitev sporazuma iz člena 4. Kadar se sprejme takšna odločitev, se ne uporablja nobena določba Priloge.

Večina, potrebna za odločitev, da se pogajanja ne bodo začela ali da se bodo zaključila, so glasovi dveh tretjin članov, ki zastopajo vsaj dve tretjini delavcev, vključno z glasovi članov, ki zastopajo delavce v vsaj dveh državah članicah.

Kadar je SE ustanovljen s preoblikovanjem, se ta odstavek ne uporablja, če v družbi, ki se bo preoblikovala, že obstaja soodločanje.

Posebno pogajalsko telo se znova sestane na pisno zahtevo vsaj 10 % delavcev v SE, njegovih hčerinskih družbah in podružnicah ali njihovih predstavnikov, ne prej kakor dve leti po zgoraj navedeni odločitvi, razen če se stranki dogovorita, da se bodo pogajanja ponovno začela prej. Če se posebno pogajalsko telo odloči, da bo obnovilo pogajanja z vodstvom, pa se kot rezultat teh pogajanj ne doseže noben dogovor, se ne uporablja nobena določba Priloge.

7. Vse stroške, povezane z delovanjem posebnega pogajalskega telesa in s pogajanji nasploh, krijejo udeležene družbe, zato da posebnemu pogajalskemu telesu omogočijo ustrezno opravljanje njegove naloge.

V skladu s tem načelom lahko države članice določijo proračunska pravila glede delovanja posebnega pogajalskega telesa. Še zlasti lahko omejijo financiranje, tako da krijejo le enega strokovnjaka.

Člen 4

Vsebina sporazuma

1. Pristojni organi udeleženih družb in posebno pogajalsko telo se pogajajo v duhu sodelovanja, da bi dosegli sporazum o načinih udeležbe delavcev v SE.

2. Brez poseganja v neodvisnost strank in v skladu s členom 4 sporazum iz odstavka 1 med pristojnimi organi udeleženih družb in posebnim pogajalskim telesom določa:

(a) obseg uporabe sporazuma;

(b) sestavo, število članov in dodeljevanje sedežev predstavniškemu telesu, ki bo pogovorni partner pristojnega organa SE v zvezi z načini obveščanja in posvetovanja z delavci v SE in njegovih hčerinskih družbah in obratih;

(c) funkcije in postopek obveščanja predstavniškega telesa in posvetovanja z njim;

(d) pogostnost sestankov predstavniškega telesa;

(e) finančne in materialne vire, ki se dodelijo predstavniškemu telesu;

(f) načine uresničevanja teh postopkov, če se stranki med pogajanji odločita, da bosta namesto predstavniškega telesa uvedli enega ali več postopkov obveščanja in posvetovanja;

(g) vsebino teh postopkov, (po potrebi) vključno s številom članov v upravnem ali nadzornem organu SE, ki jih bodo delavci upravičeni voliti, imenovati, jih priporočiti ali jim nasprotovati, postopke, po katerih delavci te člane lahko volijo, imenujejo, priporočijo ali jim nasprotujejo, in njihove pravice, če se stranki med pogajanji odločita, da bosta uvedli načine za soodločanje;

(h) datum začetka veljavnosti sporazuma in njegovo trajanje, primere, v katerih se je treba o sporazumu znova pogajati, in postopek za ponovna pogajanja o njem.

3. Za sporazum ne veljajo standardna pravila iz Priloge, razen če sporazum določa drugače.

4. Brez poseganja v člen 13(3)(a) mora sporazum za s preoblikovanjem ustanovljeni SE določiti raven vseh elementov udeležbe delavcev, vsaj enako že obstoječi družbi, ki se bo preoblikovala v SE.

Člen 5

Trajanje pogajanj

1. Pogajanja se začnejo takoj, ko se ustanovi posebno pogajalsko telo, in lahko trajajo do šest mesecev.

2. Stranki se sporazumno odločita o podaljšanju pogajanj prek obdobja iz odstavka 1, do največ enega leta od ustanovitve posebnega pogajalskega telesa.

Člen 6

Zakonodaja, ki se uporablja za pogajalski postopek

Kjer ta direktiva ne določa drugače, se pri pogajalskem postopku, predvidenem v členih 3 do 5, uporablja zakonodaja države članice, v kateri bo sedež SE.

Člen 7

Standardna pravila

1. Za doseganje ciljev iz člena 1 države članice brez vpliva na spodnji odstavek 3 določijo standardna pravila o udeležbi delavcev, ki morajo izpolnjevati določbe, določene v Prilogi.

Standardna pravila, ki jih določa zakonodaja države članice, v kateri bo sedež SE, se uporabljajo od datuma registracije SE, kadar se:

(a) stranki tako dogovorita; ali kadar

(b) do roka, določenega v členu 5, ni bil sklenjen dogovor in:

- se pristojni organ vsake sodelujoče stranke odloči sprejeti uporabo standardnih pravil v zvezi z SE in s tem nadaljevati registracijo SE, in

- posebno pogajalsko telo ni sprejelo odločitve iz člena 3(6).

2. Poleg tega se standardna pravila, ki jih določa nacionalna zakonodaja države članice registracije v skladu z delom 3 Priloge, uporabljajo le:

(a) za s preoblikovanjem ustanovljeni SE, če so se v družbi, ki se je preoblikovala v SE, uporabljali predpisi države članice v zvezi s soodločanjem delavcev v upravnem ali nadzornem organu;

(b) za SE, ustanovljen z združitvijo:

- če se je pred registracijo SE uporabljala ena ali več oblik soodločanja v eni ali več udeleženih družbah, ki obsegajo vsaj 25 % skupnega števila delavcev v vseh udeleženih družbah, ali

- če se je pred registracijo SE uporabljala ena ali več oblik soodločanja v eni ali več udeleženih družbah, ki obsegajo manj kakor 25 % skupnega števila delavcev v vseh udeleženih družbah, in se tako odloči posebno pogajalsko telo;

(c) za SE, ki je bil ustanovljen z oblikovanjem holdinga ali ustanovitvijo hčerinske družbe:

- če se je pred registracijo SE uporabljala ena ali več oblik soodločanja v eni ali več udeleženih družbah, ki obsegajo vsaj 50 % skupnega števila delavcev v vseh udeleženih družbah, ali

- če se je pred registracijo SE uporabljala ena ali več oblik soodločanja v eni ali več udeleženih družbah, ki obsegajo manj kakor 50 % skupnega števila delavcev v vseh udeleženih družbah, in se tako odloči posebno pogajalsko telo.

Če je v različnih udeleženih družbah obstajala več kakor ena oblika soodločanja, se posebno pogajalsko telo odloči, katera od teh oblik se uvede v SE. Države članice določijo za SE, registrirane na njihovem ozemlju, pravila, ki se uporabljajo, če ni nobenega sklepa o tej zadevi. Posebno pogajalsko telo obvesti pristojne organe udeleženih družb o kakršnih koli sklepih, sprejetih v skladu s tem odstavkom.

3. Države članice lahko določijo, da se referenčne določbe v delu 3 Priloge ne uporabljajo v primeru, predvidenem v točki (b) odstavka 2.

ODDELEK III

DRUGE DOLOČBE

Člen 8

Pridržek in zaupnost

1. Države članice zagotovijo, da člani posebnega pogajalskega telesa ali predstavniškega telesa in strokovnjaki, ki jim pomagajo, ne smejo razkriti kakršnih koli informacij, ki so jim bili zaupane v tajnosti.

Isto velja za predstavnike delavcev v zvezi s postopkom obveščanja in posvetovanja.

Ta obveza se uporablja tudi po poteku njihovega mandata ne glede na to, kje so navedene osebe.

2. Vsaka država članica v posebnih primerih in ob pogojih in omejitvah, določenih z nacionalno zakonodajo, zagotovi, da nadzorni ali upravni organ SE ali udeležene družbe, ustanovljene na njenem ozemlju, niso zavezane posredovati informacije, če je njihova narava takšna, da bi po objektivnih merilih takšno dejanje močno škodovalo delovanju SE (ali udeležene družbe, glede na posamezni primer) ali njegovih hčerinskih družb in obratov ali pa bi vanje posegalo.

Država članica lahko za takšno širjenje informacij zahteva poprejšnjo upravno ali sodno odobritev.

3. Vsaka država članica lahko določi posebne določbe za SE na svojem ozemlju, ki v zvezi z obveščanjem in izražanjem mnenj neposredno in pretežno sledi določeni ideološki smernici, pod pogojem, da na datum sprejetja te direktive takšne določbe že obstajajo v nacionalni zakonodaji.

4. Pri uporabi odstavkov 1, 2 in 3 države članice določijo upravne ali sodne pritožbene postopke, ki jih lahko predstavniki delavcev sprožijo, kadar nadzorni ali upravni organ SE ali udeležene družbe zahteva zaupnost ali ne daje informacij.

Takšni postopki lahko vsebujejo pravila, namenjena varstvu zaupnosti zadevnih informacij.

Člen 9

Delovanje predstavniškega telesa in postopek obveščanja in posvetovanja z delavci

Pristojni organ SE in predstavniško telo sodelujeta v duhu sporazumevanja ob dolžnem upoštevanju medsebojnih pravic in obveznosti.

Isto velja za sodelovanje med nadzornim ali upravnim organom SE in predstavniki delavcev v zvezi s postopkom obveščanja in posvetovanja z delavci.

Člen 10

Varstvo predstavnikov delavcev

Člani posebnega pogajalskega telesa, člani predstavniškega telesa, vsi predstavniki delavcev, ki opravljajo funkcije v skladu s postopkom obveščanja in posvetovanja, in vsi predstavniki delavcev v nadzornem ali upravnem organu SE, ki so zaposleni v SE, njegovih hčerinskih družbah ali obratih ali v udeleženi družbi, so pri opravljanju svojih funkcij deležni enakega varstva in zagotovil, ki jih za predstavnike delavcev določata nacionalna zakonodaja in/ali praksa, ki velja v njihovi državi zaposlitve.

To še zlasti velja za udeležbo na sestankih posebnega pogajalskega telesa ali predstavniškega telesa, na katerih koli drugih sestankih v skladu z dogovorom iz člena 4(2)(f), ali na sestankih upravnega ali nadzornega organa, in za izplačevanje plač članom, ki so zaposleni v udeleženi družbi ali v SE ali njegovih hčerinskih družbah ali obratih, v času odsotnosti, potrebnem za izvrševanje njihovih nalog.

Člen 11

Zloraba postopkov

Države članice v skladu z zakonodajo Skupnosti sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje zlorabe SE v zvezi z odvzemom pravice do udeležbe ali z odrekanjem te pravice delavcem.

Člen 12

Upoštevanje te direktive

1. Vsaka država članica zagotovi, da vodstvo družb v SE in nadzorni ali upravni organi hčerinskih družb in udeleženih družb, ki so na njenem ozemlju, in predstavniki delavcev, ali glede na posamezni primer, sami delavci upoštevajo dolžnosti, določene s to direktivo, ne glede na to, ali ima SE sedež na ozemlju te države članice ali ne.

2. Države članice določijo potrebne ukrepe ob neskladnosti s to direktivo; še zlasti zagotovijo, da so na voljo upravni ali sodni postopki, ki omogočajo opravljanje dolžnosti, izhajajoče iz te direktive.

Člen 13

Povezava med to direktivo in drugimi določbami

1. Če je SE družba na ravni Skupnosti ali obvladujoča družba povezane družbe na ravni Skupnosti v smislu Direktive 94/45/ES ali Direktive 97/74/ES [6], ki razširja navedeno direktivo na Združeno kraljestvo, določbe teh direktiv in določbe, ki ju prenašajo v nacionalno zakonodajo, zanje ali za njihove hčerinske družbe ne veljajo.

Če pa se posebno pogajalsko telo v skladu s členom 3(6) odloči, da ne bo začelo pogajanj ali da bo končalo že začeta pogajanja, se uporabljajo Direktiva 94/45/ES ali Direktiva 97/74/ES in določbe, ki ti direktivi prenašajo v nacionalno zakonodajo.

2. Določbe o soodločanju zaposlenih v organih družbe, ki jih določata nacionalna zakonodaja in/ali praksa, razen določb o izvajanju te direktive, se ne uporabljajo za družbe, ki so ustanovljene v skladu z Uredbo (ES) št. 2157/2001 in jih zajema ta direktiva.

3. Ta direktiva ne vpliva na:

(a) obstoječe pravice do udeležbe delavcev, ki jih predvidevata nacionalna zakonodaja in/ali praksa v državah članicah, kakor so jih deležni delavci v SE in njegovih hčerinskih družbah in obratih, razen soodločanja v organih SE;

(b) določbe o soodločanju v organih, ki jih določata nacionalna zakonodaja in/ali praksa, ki se uporabljajo za hčerinske družbe SE.

4. Za ohranjanje pravic iz odstavka 3 lahko države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotavljanje, da se strukture zastopanja delavcev v udeleženih družbah, ki bodo prenehale obstajati kot samostojne pravne osebe, ohranijo tudi po registraciji SE.

Člen 14

Končne določbe

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 8. oktobra 2004 ali najpozneje do tega datuma zagotovijo, da socialni partnerji s sporazumom uvedejo zahtevane določbe, pri čemer so države članice zavezane, da naredijo vse potrebno za stalno zagotavljanje rezultatov, ki jih nalaga ta direktiva. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 15

Preverjanje Komisije

Najpozneje 8. oktobra 2007 Komisija ob posvetovanju z državami članicami in socialnimi partnerji na ravni Skupnosti preveri postopke za uporabo te direktive, da bi po potrebi Svetu predlagala ustrezne spremembe.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 17

Naslovljenci

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 8. oktobra 2001

Za Svet

Predsednik

L. Onkelinx

[1] UL C 138, 29.5.1991, str. 8.

[2] UL C 342, 20.12.1993, str. 15.

[3] UL C 124, 21.5.1990, str. 34.

[4] UL L 294, 10.11.2001, str.1.

[5] UL L 254, 30. 9.1994, str. 64. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/74/ES (UL L 10, 16.1.1998, str. 22).

[6] UL L 10, 16.1.1998, str. 22.

--------------------------------------------------

PRILOGA

STANDARDNA PRAVILA

(iz člena 7)

Del 1: Sestava telesa, ki zastopa delavce

Za doseganje cilja, opisanega v členu 1, in v primerih iz člena 7 je treba ustanoviti predstavniško telo v skladu z naslednjimi pravili.

(a) Predstavniško telo sestavljajo delavci SE in njegovih hčerinskih družb in obratov, ki jih med seboj izvolijo ali imenujejo predstavniki delavcev, v njihovi odsotnosti pa vsi delavci.

(b) Volitve ali imenovanje članov predstavniškega telesa se opravijo v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

Države članice določijo pravila za zagotavljanje, da je število članov predstavniškega telesa in dodelitev sedežev v predstavniškem telesu prilagojeno, tako da se upoštevajo spremembe, ki nastopijo v SE in njegovih hčerinskih družbah in obratih.

(c) Če velikost predstavniškega telesa to upravičuje, predstavniško telo med svojimi člani izvoli ožji odbor, ki vključuje največ tri člane.

(d) Predstavniško telo sprejme svoj poslovnik.

(e) Člani predstavniškega telesa so izvoljeni ali imenovani sorazmerno s številom delavcev, ki jih v vsaki državi članici zaposlujejo udeležene družbe in zadevne hčerinske družbe ali zadevni obrati, tako da se državi članici dodeli en sedež na delež delavcev v tej državi članici, ki je enak 10 % ali njegovemu deležu števila delavcev, ki jih zaposlujejo udeležene družbe in zadevne hčerinske družbe ali obrata v vseh državah članicah skupaj.

(f) Pristojni organ SE je obveščen o sestavi predstavniškega telesa.

(g) Štiri leta po ustanovitvi predstavniškega telesa to telo preuči, ali naj začne pogajanja za sklenitev sporazuma iz členov 4 in 7 ali pa naj naprej uporablja standardna pravila, sprejeta v skladu s to Prilogo.

Členi 3(4) do (7) in 4 do 6 se smiselno uporabljajo, če je bil sprejet sklep o pogajanju glede sporazuma v skladu s členom 4, v tem primeru se izraz "posebno pogajalsko telo" nadomesti z izrazom "predstavniško telo". Če do konca pogajanj sporazum ni sklenjen, se še naprej uporabljajo pravila, ki so bila prvotno sprejeta v skladu s standardnimi pravili.

Del 2: Standardna pravila za obveščanje in posvetovanje

Pristojnosti in pooblastila predstavniškega telesa, ustanovljenega v SE, urejajo naslednja pravila.

(a) Pristojnost predstavniškega telesa se omeji na vprašanja, ki zadevajo sam SE in katero koli od njegovih hčerinskih družb ali obratov, ki je v drugi državi članici, ali ki presegajo pooblastila organov odločanja v eni sami državi članici.

(b) Brez poseganja v sestanke, ki potekajo v skladu s točko (c), ima predstavniško telo pravico, da ga na podlagi rednih poročil, ki jih sestavlja pristojni organ, obveščajo in se z njim posvetujejo o razvoju poslovanja SE in o njegovem razvoju in da se v ta namen vsaj enkrat letno sestane s pristojnim organom SE. O tem je treba obvestiti lokalna vodstva.

Pristojni organ SE zagotovi predstavniškemu telesu dnevni red sestankov upravnega organa, ali kjer je primerno, vodstvenega in nadzornega organa, in kopije vseh dokumentov, predloženih na generalni skupščini delničarjev.

Sestanek je zlasti v zvezi s strukturo, ekonomskim in finančnim položajem, verjetnim trendom poslovanja, proizvodnje in prodaje, položajem in verjetnimi trendi razvoja, naložb in v zvezi z bistvenimi spremembami, ki zadevajo organizacijo, uvedbo novih delovnih metod ali proizvodnih postopkov, prenose proizvodnje, združitve, zmanjšanja ali zaprtja družb, obratov ali njihovih pomembnih delov in kolektivne presežke.

(c) Če obstajajo izjemne okoliščine, ki precej vplivajo na interese delavcev, zlasti ob preselitvah, prenosih, zaprtjih obratov ali družb ali ob kolektivnih presežkih, ima predstavniško telo pravico biti obveščeno. Predstavniško telo ali ožji odbor, kadar se predstavniško telo, zlasti kadar je to nujno, tako odloči, ima pravico, da se na svojo zahtevo sestane s pristojnim organom SE ali predstavniki katere koli primernejše vodstvene ravni v SE, ki imajo pristojnost odločanja, tako da je obveščen in se posvetuje o ukrepih, ki bistveno vplivajo na interese delavcev.

Kadar se pristojni organ odloči, da ne bo ravnal v skladu z mnenjem, ki ga je izrazilo predstavniško telo, ima predstavniško telo za dosego dogovora pravico do nadaljnjega sestanka s pristojnim organom SE.

Na sestanku, katerega organizira ožji odbor, imajo pravico sodelovati tudi tisti člani predstavniškega telesa, ki zastopajo delavce, ki jih zadevni ukrepi neposredno zadevajo.

Zgoraj omenjeni sestanki ne vplivajo na posebne pravice pristojnega organa.

(d) Države članice lahko določijo predpise o predsedovanju sestankom v zvezi z obveščanjem in posvetovanjem.

Pred kakršnim koli sestankom s pristojnim organom SE ima predstavniško telo ali ožji odbor, po potrebi razširjen v skladu s tretjim pododstavkom odstavka (c), pravico sestati se brez navzočnosti predstavnikov pristojnega organa.

(e) Brez vpliva na člen 8 člani predstavniškega telesa obvestijo predstavnike delavcev v SE ter njegovih hčerinskih družbah in obratih o vsebini in izidu postopkov obveščanja in posvetovanja.

(f) Predstavniškemu telesu ali ožjemu odboru lahko pomagajo strokovnjaki, ki jih sam izbere.

(g) Člani predstavniškega telesa imajo pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi usposabljanja, če je to potrebno zaradi izpolnjevanja njihovih nalog.

(h) Stroške predstavniškega telesa krije SE, ki članom tega telesa zagotovi finančne in materialne vire, potrebne za ustrezno opravljanje njihovih nalog.

Če ni dogovorjeno drugače, mora SE še zlasti kriti stroške organiziranja sestankov in zagotavljanja prevajalskih storitev ter namestitev in potne stroške članov predstavniškega telesa in ožjega odbora.

V skladu s temi načeli lahko države članice določijo proračunska pravila delovanja predstavniškega telesa. Zlasti lahko omejijo financiranje, tako da krijejo stroške le za enega strokovnjaka.

Del 3: Standardna pravila za soodločanje

Soodločanje zaposlenih v SE urejajo naslednje določbe.

(a) Če so se za s preoblikovanjem ustanovljeni SE pred registracijo uporabljala pravila države članice v zvezi s soodločanjem delavcev v upravnem ali nadzornem telesu, se v SE še naprej uporabljajo vsi vidiki soodločanja delavcev. V ta namen se smiselno uporablja točka (b).

(b) V drugih primerih ustanavljanja SE imajo delavci v SE, njegovih hčerinskih družbah in obratih in/ali njihovo predstavniško telo pravico, da izvolijo ali imenujejo ali priporočijo imenovanje ali nasprotujejo imenovanju dela članov upravnega ali nadzornega organa SE, pri čemer je število teh članov enako najvišjemu veljavnem deležu v udeleženih družbah pred registracijo SE.

Če pred registracijo SE za nobeno od udeleženih družb niso obstajali predpisi o soodločanju, se od SE ne zahteva, da uvede določbe o soodločanju delavcev.

Predstavniško telo odloči o razdelitvi sedežev v upravnem ali nadzornem odboru med člane, ki zastopajo delavce iz različnih držav članic, ali o načinu, kako lahko delavci v SE priporočajo ali nasprotujejo imenovanju članov teh teles v skladu z deležem delavcev SE v vsaki državi članici. Če delavci ene ali več držav članic niso zajeti v tem sorazmernem merilu, predstavniško telo imenuje člana iz teh držav članic, zlasti iz države članice, kjer je sedež SE, če je to primerno. Vsaka država članica ima pravico določiti, kako se bodo dodelili sedeži, ki jih ima na voljo v upravnem ali nadzornem odboru.

Vsak član upravnega organa, ali če je primerno, nadzornega organa SE, ki ga je izvolilo, imenovalo ali priporočilo predstavniško telo, ali glede na okoliščine, delavci, je polnopravni član, ki ima enake pravice in obveznosti kakor člani, ki zastopajo delničarje, vključno s pravico glasovanja.

--------------------------------------------------