32000R2603



Uradni list L 301 , 30/11/2000 str. 0001 - 0020


Uredba Sveta (ES) št. 2603/2000

z dne 27. novembra 2000

o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev in o dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih pri uvozu določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indije, Malezije in Tajske in o ustavitvi protisubvencijskega postopka za uvoz določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indonezije, Republike Koreje in Tajvana

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1], in zlasti členov 14 in 15 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je Komisija predložila po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. ZAČASNI UKREPI

(1) Komisija je z Uredbo (ES) št. 1741/2000 [2] ("začasna uredba") uvedla začasne izravnalne dajatve pri uvozu določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indije, Malezije, Tajvana in Tajske v Skupnost.

(2) Rezultat vzporedne protidampinške preiskave je bila uvedba začasnih protidampinških dajatev v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1742/2000 [3] pri uvozu v Skupnost določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indije, Indonezije, Malezije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske.

(3) Naj spomnimo, da je preiskava o subvencioniranju in o škodi zajemala obdobje od 1. oktobra 1998 do 30. septembra 1999 ("PO"). Preučevanje trendov, pomembnih za analizo škode, je zajemalo obdobje od 1. januarja 1996 do konca PO ("analizirano obdobje").

B. NADALJNJI POSTOPEK

(4) Po objavi najpomembnejših dejstev in premislekov, na podlagi katerih se je sprejela odločitev o uvedbi začasnih ukrepov, je več zainteresiranih strani predložilo pisne pripombe. V skladu z določbami člena 11(5) Uredbe (ES) št. 2026/97 ("osnovne uredbe") je bila vsem zainteresiranim stranem, ki so zaprosile za zaslišanje, dana priložnost, da jih zasliši Komisija.

(5) Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev.

(6) Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih sta se nameravala priporočiti uvedba dokončnih izravnalnih dajatev in dokončno pobiranje varščin, položenih za začasne dajatve.

Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za podajo stališč.

(7) Ustni in pisni argumenti, ki so jih predložile zainteresirane strani, so se preučili in se, kjer se je zdelo primerno, upoštevali pri dokončnih ugotovitvah.

(8) Po preučitvi začasnih ugotovitev na podlagi podatkov, zbranih od takrat dalje, se sprejme sklep, da se glavne ugotovitve iz začasne uredbe potrdijo.

C. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(9) V začasni uredbi je zadevni izdelek opisan kot polietilen tereftalat ("PET") s koeficientom viskoznosti 78 ml/g ali več po DIN (Deutsche Industrienorm) 53728, ki spada pod oznaki KN 39076020 in ex39076080 (oznaka TARIC 3907608010). Ker glede te opredelitve ni bilo predloženih nobenih novih pripomb, se glede zadevnega izdelka potrdijo začasne ugotovitve.

2. Podoben izdelek

(10) V uvodni izjavi 16 začasne uredbe je bilo ugotovljeno, da sta PET, ki ga proizvaja in na trgu Skupnosti prodaja industrija Skupnosti, in PET, ki ga proizvajajo in v Skupnost izvažajo zadevne države, podobna izdelka, saj se osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter uporabe obstoječih različnih vrst PET v ničemer ne razlikujejo. Ker v zvezi s tem ni bilo predloženih novih dokazov, se glede podobnega izdelka potrdijo začasne ugotovitve.

D. SUBVENCIJE

(11) Ugotovitve iz začasne uredbe glede subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, ki jih dobijo proizvajalci izvozniki, se dokončno potrdijo, razen če ni v tej uredbi izrecno drugače ugotovljeno.

I. INDIJA

Splošna vprašanja

1. Začetek postopka

(12) Indijska vlada je ugovarjala, da je Komisija z začetkom te preiskave kršila člen 10 osnovne uredbe in člen 11(2) Sporazuma o subvencijah in kompenzacijskih ukrepih Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju Sporazum SCM). Indijska vlada trdi, da so bili podatki iz pritožbe o subvencioniranju in škodi netočni in nepopolni ter niso bili zadosten dokaz za začetek tega postopka.

(13) V odgovor temu argumentu je bilo ugotovljeno, da pritožba vsebuje zadovoljive dokaze o subvencioniranju in škodi v smislu člena 10(2) osnovne uredbe ter člena 11(2) Sporazuma SCM. Pritožba je vsebovala podatke o subvencioniranju, škodi in vzročni zvezi, ki so bili pritožniku v zmernem obsegu na voljo. V zvezi s subvencioniranjem je treba spomniti, da je bila večina programov, ki so na voljo v Indiji, že preverjena in izravnana v predhodnih preiskavah uvoza iz Indije, npr. PET folije, izdelkov iz ploskovaljanega jekla itd. Komisija je točnost in ustreznost dokazov iz pritožbe preverila v skladu s členom 10(3) osnovne uredbe in ugotovila, da zadostujejo za upravičen začetek postopka. Zato se ta trditev ne more sprejeti.

2. Obvestilo o začetku

(14) Indijska vlada je ugovarjala, da obvestilo o začetku [4] ne izpolnjuje meril iz člena 22(2) Sporazuma SCM, ker ne vsebuje podatkov, na katerih temelji domneva o subvencioniranju v zahtevku, in povzetka dejavnikov, na katerih temelji domnevna škoda.

(15) V členu 22(2) Sporazuma SCM je navedeno, da obvestilo o preiskavi vsebuje ustrezne podatke, med drugim opis subvencijskih praks in povzetek dejavnikov, na katerih temelji ugotovitev o domnevni škodi. V obvestilu o začetku postopka je bilo glede domnevnega subvencioniranja navedeno, da "se domneva, da proizvajalci zadevnega izdelka iz Indije koristijo številne subvencije, ki jim jih odobri indijska vlada. Te subvencije so oprostitev plačila davka od dohodka, uvoz surovin in investicijskega blaga brez plačila uvoznih dajatev ter ugodnosti za izvozno naravnana podjetja in podjetja iz prostih izvoznih območjih" in da "se domneva, da so prej navedene sheme subvencije, ker vključujejo finančni prispevek indijske vlade in prenašajo ugodnosti na prejemnike, tj. izvoznike polietilen tereftalata. Zanje se domneva, da so pogojene z izvozom in zato specifične in se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi." Glede domnevne škode je bilo v obvestilu o začetku postopka navedeno, da "je pritožnik predložil dokaze, da se je uvoz zadevnega izdelka iz Indije, Indonezije, Republike Koreje, Malezije, Tajvana in Tajske na splošno povečal tako v absolutnem pogledu kot glede na tržni delež" in da "se domneva, da uvožene količine in cene zadevnega izdelka med drugim negativno vplivajo na tržni delež in višino cen proizvajalcev Skupnosti, kar zelo škodljivo učinkuje na splošno uspešnost in finančni položaj industrije Skupnosti".

Navedeno besedilo je ustrezni povzetek domnev v zvezi s subvencioniranjem in škodo.

Subvencije

1. Sheme "Duty Entitlement Passbook" (Sheme DEPB)

(a) Predizvozni DEPB

(16) Indijska vlada navaja, da je bil predizvozni DEPB odpravljen 1. aprila 2000. Zato se na podlagi tega programa ne bi smela uvesti nobena izravnalna dajatev, ker bi bila uvedba dajatev v nasprotju s členom 15 osnovne uredbe.

(17) Po objavi ugotovitev Komisije je indijska vlada predložila dokazila, da se je ta program dejansko iztekel in proizvajalcem izvoznikom v Indiji ne bo nudil nobenih ugodnosti več. Zato se ta zahteva sprejme, ugodnost pa se izključi iz izračuna stopnje subvencioniranja. Ker proti temu programu ni več možno uvesti izravnalnih dajatev, ni treba obravnavati drugih zahtevkov, ki so jih v zvezi s tem programom predložile zainteresirane strani.

(b) Poizvozni DEPB

(18) Indijska vlada navaja, da je Komisija pri oceni možnosti uvedbe izravnalnih dajatev proti tej shemi naredila očitno napako. Zlasti je napačno zaključila, da indijska vlada nima vzpostavljenega oziroma ne uporablja učinkovitega sistema za preverjanje, kateri inputi se v proizvodnem procesu porabijo. Poleg tega je indijska vlada trdila, da je ocena Komisije glede ugodnosti v okviru teh programov nepravilna, saj se v skladu s členom 2 osnovne uredbe za subvencijo lahko šteje samo presežek povračila dajatev.

(19) Komisija je uporabila naslednjo metodo, da bi ugotovila, ali poizvozni DEPB pomeni subvencijo, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, in da bi, če je temu tako, izračunala višino ugodnosti. Komisija je v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe sprejela sklep, da ta shema vsebuje finančni prispevek indijske vlade, saj vlada sicer predpisanih dajatev (to je uvoznih dajatev) ne pobira. Poleg tega ima od tega korist tudi prejemnik, saj proizvajalcem izvoznikom ni treba plačati običajnih uvoznih dajatev.

(20) V členu 2(l)(a)(ii) osnovne uredbe pa je predvidena izjema k temu splošnemu pravilu, med drugim za shemi povračila in nadomestnega povračila, ki izpolnjujeta stroge predpise iz prilog I(i) in II (povračilo: opredelitev in predpisi) in III (nadomestno povračilo: opredelitev in predpisi) k osnovni uredbi.

(21) Analiza je pokazala, da poizvozni DEPB ni shema povračila ali nadomestnega povračila. Preverjena shema namreč ne predpisuje, da se sme uvažati samo blago, ki se porabi pri proizvodnji blaga za izvoz (Priloga II k osnovni uredbi). Poleg tega ni vzpostavljenega sistema preverjanja, s katerim bi se lahko preverilo, ali se uvoženo blago dejansko porabi v proizvodnem procesu. Prav tako ni shema nadomestnega povračila, ker se za uvoženo blago ne zahteva, da je enake kakovosti in ima enake lastnosti kot doma nabavljeni inputi, uporabljeni za proizvodnjo za izvoz (Priloga III k osnovni uredbi). Nenazadnje pa so proizvajalci izvozniki upravičeni do ugodnosti iz okvira DEPB ne glede na to, ali inpute sploh uvažajo. Za pridobitev ugodnosti je dovolj, da izvoznik blago zgolj izvaža, in mu ni treba dokazovati, da so bili inputi dejansko uvoženi; tako so proizvajalci izvozniki, ki vse svoje inpute nabavijo doma in ne uvažajo blaga, ki se lahko uporabi kot input, še vedno upravičeni do ugodnosti iz okvira DEPB. Zaradi navedenega poizvozni DEPB ni v skladu z nobeno določbo iz prilog I do III. Ker se torej izjema k opredelitvi subvencije iz člena 2 osnovne uredbe ne uporablja, je ugodnost, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, enaka odpustu vseh uvoznih dajatev, ki jih je navadno treba plačati za celoten uvoz.

(22) Na podlagi zgoraj navedenega je jasno razvidno, da je presežen odpust uvoznih dajatev osnova za izračun višine ugodnosti samo v primeru dobrovernih shem povračila in nadomestnega povračila. Ker pa je bilo ugotovljeno, da poizvozni DEPB ne spada v nobeno od obeh kategorij, je ugodnost enaka skupnemu odpustu uvoznih dajatev in ne morebitnemu presežnemu odpustu.

(23) Pri sistemu preverjanja se ta argument nanaša na vprašanje, ali se poizvozni DEPB lahko šteje za shemo povračila ali shemo nadomestnega povračila. Ker je bilo ugotovljeno, da poizvozni DEPB ni shema povračila ali nadomestnega povračila iz prilog II in III k osnovni uredbi, dodatno preverjanje ni potrebno. Tudi če bi DEPB izpolnjeval merila iz prilog II in III, bi se sprejel sklep, da ni ustreznega sistema preverjanja. Input/output normativi so seznam možnih izdelkov, ki se lahko porabijo v proizvodnem procesu, in njihovih količin. Vendar pa vhodno-izhodni normativi niso sistem preverjanja v smislu odstavka 5 Priloge II k osnovni uredbi. V teh normativih ni predvideno preverjanje, kateri inputi se dejansko porabijo v proizvodnem procesu, in ni predviden sistem preverjanja, ali so bili ti inputi dejansko izvoženi.

(24) Iz zgoraj navedenih razlogov se ta zahteva ne more sprejeti, potrdijo pa se začasne ugotovitve glede možnosti uvedbe izravnalne dajatve te sheme in izračuna ugodnosti.

2. Izvozno predelovalne cone (IPC/Izvozno naravnane enote (INE))

(25) En proizvajalec izvoznik in indijska vlada sta trdila, da se na ugodnosti, pridobljene v okviru sheme INE, ne sme gledati kot na subvencijo, ker se oprostitev plačila trošarine in uvoznih dajatev iz okvira te sheme odobri samo za tisto količino inputov, ki se porabi pri proizvodnji končnega izdelka, ki se izvozi. Shema domnevno pomeni sistem povračil, ki je v skladu s pogoji iz Priloge I(i) in Priloge II k osnovni uredbi.

(26) Dva indijska izvoznika delujeta znotraj izvozno naravnanih enot (INE). Ne glede na vprašanje, ali shema pomeni sistem povračil v skladu z določbami osnovne uredbe, Komisija po dodatni preučitvi priznava, da dejansko pri nobenem od zadevnih podjetij ni prišlo do presežnega odpusta dajatev. Zato se v tej preiskavi za ti podjetji oprostitev plačila dajatev za surovine ne bo izravnala z dajatvami.

(27) Zneski subvencij so se zato za ti dve podjetji iz IPC/INE omejili na oprostitev plačila dajatev za investicijsko blago in zmanjšali na 0,37 % oziroma 4,43 %.

3. Shema "Export Promotion Capital Goods" (EPCGS)

(28) Indijska vlada je navedla, da se v okviru sheme EPCG upravičencem ne nalaga nobenih obveznosti, da izvozijo vse izdelke, izdelane z investicijskim blagom, in da imetnik dovoljenja lahko del proizvodnje proda na domačem trgu. Zato je indijska vlada trdila, da je treba vse ugodnosti iz okvira te sheme porazdeliti na celotno proizvodnjo.

(29) V odgovor tej trditvi je treba poudariti, da se podjetju, kot je razloženo v uvodni izjavi 52 začasne uredbe, glede na višino izvozne obveznosti, ki jo je podjetje pripravljeno prevzeti, dovoli uvoz investicijskega blaga brez plačila dajatev ali po znižani dajatveni stopnji. Zato je shema zakonsko odvisna od ustvarjenega izvoza, saj se nobena ugodnost ne more pridobiti brez obveznosti v zvezi z izvozom blaga. Kot takšna se šteje za specifično na podlagi določb člena 3(4)(a) osnovne uredbe. Ker gre za izvozno subvencijo, se šteje, da koristi samo izvozni prodaji. Pravi imenovalec je torej skupna izvozna prodaja.

(30) Ker Komisija po objavi začasnih ugotovitev glede te sheme ni prejela nobenih drugih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 50 do 57 začasne uredbe.

4. Višina subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep

(31) Vse ugotovljene subvencije so bile opredeljene kot izvozne subvencije. Višine izvoznih subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni uvod, izraženih

ad valorem

, so za v preiskavo zajete proizvajalce izvoznike, kot sledi:

Vrsta subvencije | DEPB | EPCGS | IPC/INE | Skupaj |

Poizvozni |

Reliance Industries Limited | 6,52 % | 1,71 % | 8,23 % |

Futura Polymer Limited | | | 0,37 % | 0,37 % |

Pearl Engineering Polymers Limited | 5,01 % | 0,79 % | | 5,8 % |

Elque Polyesters Limited | | | 4,43 % | 4,43 % |

Vsi drugi | | | | 8,23 % |

(32) Tehtana povprečna stopja subvencioniranja za celotno državo vseh v preiskavo zajetih proizvajalcev izvoznikov, na katere je odpadlo več kot 90 % izvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz Indije v Skupnost, je višja od de minimis stopnje, ki se uporablja za to državo in znaša 3 %.

(33) Glede na visoko raven sodelovanja je bila preostala stopnja za nesodelujoča podjetja določena na podlagi stopnje za sodelujoče podjetje z najvišjo stopnjo subvencioniranja, tj. 8,23 %.

II. INDONEZIJA

(34) Ker Komisija po objavi začasnih ugotovitev ni prejela nobenih bistvenih pripomb, se potrdijo sklep, da je treba stopnjo subvencioniranja za Indonezijo šteti za zanemarljivo, in ugotovitve iz uvodne izjave 78 začasne uredbe. Zato je treba postopek za Indonezijo ustaviti.

III. KOREJA

(35) Ker Komisija po objavi začasnih ugotovitev ni prejela nobenih pripomb, se potrdijo sklep, da je treba stopnjo subvencioniranja za Korejo šteti za zanemarljivo, in ugotovitve iz uvodne izjave 79 začasne uredbe. Zato je treba postopek za Korejo ustaviti.

IV. MALEZIJA

1. Uvod

(36) V začasni uredbi je bila v uvodni izjavi 132 ugodnost, ki izhaja iz pionirskega statusa, napačno opredeljena kot izvozna subvencija. Kljub temu se potrdijo ugotovitve o možnosti uvedbe izravnalne dajatve za sheme iz uvodnih izjav 93 do 95, da gre za specifično domačo subvencijo. To pomeni, da se ugotovljeni znesek subvencije ne sme več poravnavati s protidampinškimi dajatvami.

(37) Ker Komisija po objavi začasnih ugotovitev ni prejela nobenih drugih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 80 do 133 začasne uredbe, ob upoštevanju popravka določenih napak pri izračunu.

2. Višina subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep

(38) Višine izvoznih subvencij, proti katerim se lahko izvede izravnalni ukrep, so v skladu z določbami osnovne uredbe, izražene

ad valorem

, za v preiskavo zajete proizvajalce izvoznike, kot sledi:

Vrsta subvencije | Izvozna | Domača | Domača | Izvozna | Skupaj |

Dvojni odbitki | Pionirski status | Oprostitev uvoznih dajatev in oprostitev prometnega davka | Oprostitev uvoznih dajatev in oprostitev prometnega davka |

Hualon Corporation (M) Sdn. Bhd. | 0 | 3,3 % | 0 | 0,27 % | 3,57 % |

MPI Polyester Industries Sdn. Bhd. | 0 | 0 | 0,91 % | 0 | 0,91 % |

Vsi drugi | | | | | 3,57 % |

(39) Tehtana povprečna stopnja subvencioniranja za celotno državo vseh v preiskavo zajetih proizvajalcev izvoznikov, na katere odpade nad 90 % izvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Malezije v Skupnost, je višja od de minimis stopnje, ki se uporablja za to državo in znaša 2 %.

V. TAJVAN

(40) Eno podjetje je trdilo, da je Komisija naredila napako pri izračunu njegove ugodnosti, pridobljene v okviru sheme za oprostitev plačila uvoznih dajatev za stroje. Ugodnost, pridobljena v okviru te sheme, je bila ponovno izračunana, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je res prišlo do napake pri izračunu. Napaka je bila popravljena, ugodnost iz okvira tega programa pa znižana z 1,92 % na 0,27 %.

(41) Komisija je v nadaljevanju temeljito preiskala celotno dokumentacijo o Tajvanu, vključno s preveritvijo izračunov za vse štiri proizvajalce izvoznike, da bi preverila vpliv tega popravka na določitev stopnje subvencioniranja za celotno državo.

(42) Ugotovljeno je bilo, da se je zaradi znižanja stopnje subvencioniranja za prej navedeno podjetje stopnja za celotno državo znižala na 0,94 %, kar je pod pragom de minimis stopnje za to državo, ki znaša 1 %. Zato je treba preiskavo uvoza s poreklom iz Tajvana ustaviti.

VI. TAJSKA

1. Splošno

(43) V začasni fazi je bilo ugotovljeno, da čeprav je eno območje na Tajskem (območje 3) jasno določeno zemljepisno območje, ki ustreza opredelitvi regije z omejenimi možnostmi v skladu s členom 4(3) osnovne uredbe, so ugodnosti različnih subvencijskih shem specifične po posameznih sektorjih, ker je dostop do teh programov omejen na določene gospodarske panoge. Tajska vlada trdi, da so sheme na voljo velikemu številu različnih gospodarskih panog in zato na splošno dostopne.

(44) Ugotovljeno je bilo, da je tajska vlada določila omejen seznam dejavnosti, ki so upravičene do investicijskih spodbud, kar po definiciji omejuje dostop do subvencije, saj podjetja, ki proizvajajo izdelke, ki se jih ne promovira, niso upravičena do ugodnosti na podlagi zakona o pospeševanju naložb. Poleg tega je treba na ta seznam gledati kot na pozitivni seznam, v katerem so jasno opredeljeni specifični izdelki, katerih proizvajalci imajo v primerjavi z drugimi več ugodnosti. Dejstvo, da so ugodnosti na podlagi zakona o pospeševanju naložb na voljo za 200 različnih izdelkov, je nepomembno, ker podjetja, ki ne proizvajajo teh izdelkov, ne morejo zahtevati nikakršnih ugodnosti. Zato se potrdijo začasne ugotovitve glede specifičnosti.

(45) V uvodnih izjavah 193 in 196 začasne uredbe je bilo ugotovljeno, da morajo projekti, ki se prijavijo za spodbude Odbora za naložbe (BOI), izpolnjevati zahtevo o 20 % dodani vrednosti. Začasno je bilo ugotovljeno, da ta pogoj spodbuja podjetja, da dajejo prednost uporabi domačih dobrin pred uvoženimi, zato je ta program specifičen na podlagi člena 3(4)(b) osnovne uredbe.

(46) Po objavi te ugotovitve je tajska vlada predložila dokaze za to, da merilo o dodani vrednosti proizvajalcev PET ne zavezuje k temu, da bi dajali prednost uporabi domačih inputov pred uvoženimi. Tajska vlada je predložila dokaze o tem, da se merilo o dodani vrednosti lahko izpolni tudi pri uporabi samo uvoženih surovin za proizvodnjo končnega izdelka. Zato za preiskovani izdelek ta program ni odvisen od tega, da ima uporaba domačih dobrin prednost pred uvoženimi v smislu člena 3(4)(b) osnovne uredbe.

2. Oprostitev plačila davka od dobička pravnih oseb

(47) Proizvajalec izvoznik je navedel, da se je namesto za oprostitev plačila davka od dobička odločil, da svoje nakopičene čiste izgube iz predhodnih let uporabi za poravnavo tekočega obdavčljivega dobička in zato ni dobil v obdobju preiskave nobene ugodnosti.

(48) Ugotovljeno je bilo, da ima podjetje, ki koristi oprostitev plačila davka od dobička in hkrati lahko poravna svoje dobičke z izgubami, prenesenimi na podlagi splošnih davčnih določb, na izbiro obe možnosti. To sta potrdila davčno ministrstvo in tajski odbor za naložbe. V tem primeru je bilo ugotovljeno, da je proizvajalec izvoznik izkoristil oprostitev plačila davka od dobička, ker znesek plačljivih davkov ni pomenil poravnave za nakopičene neto izgube. Dejansko so nakopičene neto izgube v zadnjem finančnem letu narasle (z 1655089790 bahtov na 1704894309 bahtov). Če bi se proizvajalec izvoznik odločil, da svoj dobiček poravna z nakopičenimi čistimi izgubami, s tem ne bi zapolnil oddelka o neobdavčljivem prihodku, ki se nanaša samo na prihodek, ki koristi oprostitev BOI. Poleg tega je Prizivni organ WTO v primeru Kanadsko civilno letalo [5] odločil, da je treba za odločitev, ali finančni prispevek v smislu člena 1(1)(a)(i) Sporazuma SCM daje "ugodnost", ugotoviti, ali finančni prispevek prejemnika uvršča v ugodnejši položaj, kot bi ga imel brez takšnega finančnega prispevka. Kot je bilo že navedeno, je proizvajalec izvoznik zaradi oprostitve plačila davka od dobička v ugodnejšem položaju, saj je lahko prenesel za uporabo v prihodnje večji znesek nakopičenih izgub, kot bi jih sicer. Ker je tako proizvajalec izvoznik uporabil oprostitev plačila davka od dobička in pridobil ugodnost, se ta zahteva ne more sprejeti.

3. Oprostitev plačila uvoznih dajatev za stroje

(49) Ker Komisija ni prejela nobenih pripomb glede te sheme, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 202 do 208 začasne uredbe.

4. Višina subvencij, proti katerim se uvede izravnalni ukrep

(50) Na podlagi pripomb, ki so prispele po sprejetju začasnih ugotovitev, se v skladu z določbami osnovne uredbe višina subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, izraženih

ad valorem

, za v preiskavo zajetega proizvajalca izvoznika določi po naslednji stopnji:

| Oprostitev plačila davka od dohodka | Oprostitev plačila uvoznih dajatev za stroje | Skupaj |

Thai Shingkong, Industry Corporation Limited | 8,13 % | 0,35 % | 8,4 % |

(51) Ker je na v preiskavo zajetega proizvajalca izvoznika odpadel skoraj ves uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Tajske v Skupnost, je tehtana povprečna stopnja subvencioniranja za celotno državo precej nad de minimis stopnjo, ki se uporablja za subvencioniranje in znaša 2 %.

E. OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(52) Ker v zvezi z opredelitvijo industrije Skupnosti niso bili predloženi nobeni novi podatki, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 226 do 231 začasne uredbe.

F. ŠKODA

1. Uvodne pripombe

(53) Nekatere zainteresirane strani so ugovarjale, ker so se podatki, ki jih je predložila industrija Skupnosti, uporabili samo za čas od leta 1996 naprej, medtem ko je razvoj dogodkov na trgu pred tem obdobjem temeljil na podatkih neodvisne tržne raziskave.

(54) Po mnenju Komisije se podatki, ki jih je predložila industrija Skupnosti za leto 1995, ne morejo uporabiti zaradi ločitve Kodaka in Eastmana v letu 1995 in prestrukturiranja dejavnosti Shella. Niti Shell niti Eastman nista mogla zagotoviti popolnih podatkov za to leto.

(55) Po mnenju Komisije je bilo najpomembneje pripraviti pregled krize zaradi pomanjkanja, do katerega je prišlo na trgu Skupnosti v letu 1995, in njen vpliv tako na cene kot na donosnost industrije Skupnosti. Uporaba podatkov neodvisne tržne raziskave se je kot taka zdela ustrezna pri določitvi potrebnih osnovnih podatkov za oceno položaja industrije Skupnosti med analiziranim obdobjem, kot je razloženo v uvodni izjavi 236.

2. Poraba

(56) Ker ni bilo predloženih nobenih novih nasprotujočih podatkov, se potrdijo ugotovitve glede porabe zadevnega izdelka v Skupnosti, kot so podrobno navedene v uvodnih izjavah 239 in 240 začasne uredbe.

3. Uvoz iz zadevnih držav

Uvoz s poreklom iz Koreje, Indonezije in Tajvana

(57) Potrdijo se ugotovitve iz uvodne izjave 242 začasne uredbe o de minimis stopnjah subvencioniranja za uvoz s poreklom iz Koreje in Indonezije. Zato se ti dve državi pri oceni škode ne upoštevata.

(58) Glede na zgoraj navedene nove ugotovitve so stopnje subvencioniranja, ugotovljene za uvoz s poreklom iz Tajvana, zdaj de minimis, zato se ta uvoz pri oceni škode ne upošteva.

Uvoz s poreklom iz Indije, Malezije in Tajske

(a) Kumulacija

(59) Tajska vlada je zahtevala, da se uvoza s poreklom iz njene države ne bi smelo presojati kumulativno z drugim zadevnim uvozom, ker je imel uvoz s poreklom iz Tajske najmanjši tržni delež od vseh treh zadevnih držav in ni nelojalno nižal cen gospodarske panoge Skupnosti, kar dokazuje, da se tajski izvoznik ni obnašal tako kot izvozniki iz drugih držav. Po mnenju Komisije ti argumenti niso bili novi, zato se je ta zahtevek zavrnil in potrdi se, da je treba uvoz s poreklom iz Tajske presojati kumulativno z uvozom s poreklom iz Indije in Malezije.

(60) Indijska in malezijska vlada sta zahtevali, da bi bilo treba zbrati samo subvencionirani uvoz s poreklom iz njunih držav. Ker je bilo ugotovljeno, da so bile tehtane povprečne stopnje subvencioniranja za celotno državo za ves v preiskavo zajeti uvoz s poreklom iz Indije in Malezije višje od de minimis stopenj, ki se uporabljajo za subvencioniranje, je treba upoštevati njun celoten izvoz v Skupnost. Tako je bila ta zahteva zavrnjena, sprejme pa se sklep, da je treba za ocenitev škode, ki se povzroča industriji Skupnosti, zbrati celoten uvoz s poreklom iz Indije, Malezije in Tajske.

(b) Obseg uvoza

(61) Kot je prikazano v spodnji tabeli, je obseg uvoza s poreklom iz Indije, Malezije in Tajske med letom 1996 in PO strmo narasel (povečanje za skoraj sedemkrat) in dosegel količino

123563

ton.

Uvoz | 1996 | 1997 | 1998 | PO |

Skupaj: Indija, Malezija, Tajska | 17831 t | 44708 t | 118113 t | 123563 t |

Indeks (1996-100) | 100 | 251 | 662 | 693 |

(62) Po izrazitem povečanju med letoma 1996 in 1998, ko se je uvoz vsako leto več kot podvojil, se je v času od 1998 do PO rast uvoza umirila. Vendar pa je treba opozoriti, da je uvoz še naprej naraščal, čeprav počasneje, kljub prizadevanjem industrije Skupnosti za uskladitev cen s konkurenčnim subvencioniranim uvozom in ponovno pridobitev tržnega deleža.

(c) Tržni deleži

(63) Tržni delež zadevnega uvoza se je gibal, kot sledi:

Tržni deleži uvoza | 1996 | 1997 | 1998 | OP |

Skupaj Indija, Malezija, Tajska | 2,2 % | 4,1 % | 9,0 % | 9,2 % |

Indeks (1996-100) | 100 | 190 | 417 | 424 |

(64) Tržni delež uvoza s poreklom iz Indije, Malezije in Tajske je med PO dosegel 9,2 %. To pomeni več kot štirikrat toliko kot v letu 1996, začetnem letu analiziranega obdobja. Med letom 1998 in PO se je tržni delež tega uvoza umiril, kar je bila posledica prej opisane upočasnjene rasti uvoznih količin.

(d) Cene uvoza

(65) Cene zadevnega uvoza s poreklom iz Indije, Malezije in Tajske so se v času od leta 1996 do PO znižale za 34 %. Med letoma 1996 in 1997 so se znižale za 16 %, med letoma 1997 in 1998 za 5 % in med letoma 1998 in PO za 13 %. Med PO je bila povprečna cena na podlagi klavzule cif, brez dajatev, za zadevni izdelek s poreklom iz teh držav 516 EUR/t. Med preiskavo je bilo potrjeno, da je veliko izvoznikov prodajalo v Skupnost z izgubo, kar kaže na agresivno cenovno politiko za trg Skupnosti.

(e) Nelojalno nižanje cen

(66) Nelojalno nižanje cen s subvencioniranim uvozom, podrobno izračunano v uvodni izjavi 254 začasne uredbe, se potrdi, kot sledi:

Stopnje nelojalnega nižanja cen: razpon |

Indija | Malezija | Tajska |

1,2–7,9 % | 11,8–12,9 % | 0 % |

(67) Ker zainteresirane strani niso predložile nobenih argumentov ali novih podatkov, ki bi trdili nasprotno, se potrdijo ugotovitve o nelojalnem nižanju cen iz uvodne izjave 254 začasne uredbe. Zlasti je treba opozoriti, da so nizke povprečne stopnje nelojalnega nižanja cen posledica cenovnih pritiskov, ki jih je povzročilo obnašanje proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav, ki so zadevni izdelek na trg Skupnosti prodajali po cenah, ki so poleg tega, da so bile subvencionirane, tudi ustvarjale izgubo.

4. Vpliv sprememb zadevnega uvoza na oceno škode in vzročni zvezi

(68) Treba je opozoriti, da izključitev uvoza s poreklom iz Tajvana iz analize škode ne spremeni ugotovljenih trendov za zadevni uvoz iz začasne uredbe. Zato se sprejme sklep, da se ugotovitve iz začasne uredbe o vplivu zadevnega uvoza na položaj industrije Skupnosti in njegovi vzročni zvezi zaradi prej navedenih spremenjenih podatkov ne spremenijo.

5. Položaj industrije Skupnosti

(69) V skladu s členom 8(5) osnovne uredbe je preveritev vpliva subvencioniranega uvoza na industrijo Skupnosti zajemala presojo vseh pomembnih dejavnikov in indeksov, ki so vplivali na položaj industrije Skupnosti.

V preverjanje so bili vključeni vsi posebej navedeni dejavniki iz člena 8(5) osnovne uredbe. Vendar pa nekateri dejavniki niso bili podrobno obravnavani, ker je bilo ugotovljeno, da za oceno položaja industrije Skupnosti v okviru te preiskave niso pomembni (glej plače in zaloge v nadaljevanju). Vpliv višine subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalna dajatev, na industrijo Skupnosti se glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav ne more šteti za zanemarljivega.

Dejavniki, preverjeni v začasni uredbi

— Naložbe:

(70) Ugotovljeno je bilo, da se nekatere naložbe sodelujočega proizvajalca Skupnosti v začasni fazi niso upoštevale. Vključitev teh podatkov ni spremenila prvotno ugotovljenega gibanja na področju naložb.

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je obseg naložb industrije Skupnosti v letu 1998 kazal na njen dober finančni položaj. Drugi so pripomnili, da če je bil obseg naložb med PO majhen, je bilo to posledica predhodnih let, ko je industrija Skupnosti zabeležila izgube, in se tega ne more pripisati učinku subvencioniranega uvoza med PO.

V zvezi s tem je preiskava jasno pokazala, da so bili odhodki za naložbe v letih 1997, 1998 in med PO v glavnem posledica odločitev, sprejetih v letu 1995, ko so bila predvidevanja na področju PET dobra (kljub izgubam v letu 1996 je prevladovalo mnenje, da je takšno stanje začasno). Za takšno gospodarsko panogo je ustrezneje preučiti investicijske načrte kot datume dejanskih investicijskih odhodkov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 264 začasne uredbe, se potrdi, da industrija Skupnosti zaradi nadaljnjega slabšanja svojega finančnega položaja, ki je posledica škodljivega subvencioniranja med PO, ni načrtovala pomembnejšega povečanja svojih zmogljivosti za zadovoljitev povečanega povpraševanja v prihodnje.

— Plače in zaloge:

Preverile so se tudi plače in zaloge, vendar po mnenju Komisije plače niso pomemben dejavnik, ker je njihov delež v skupnih stroških majhen, v analiziranem obdobju pa se tudi niso dosti spreminjale. Glede na sezonsko naravo PET je bilo ugotovljeno, da se je raven tržnih zalog skozi celo leto močno spreminjala, zato pri analizi škode niso veljale za pomemben dejavnik.

— Rast:

Čeprav to v začasni uredbi ni bilo izrecno navedeno, je Komisija v svoji analizi tržnega deleža preverila tudi rast, pri čemer je v analiziranem obdobju za industrijo Skupnosti odkrila rahlo izgubo.

Drugi preverjeni dejavniki

(71) Položaj industrije Skupnosti se je dodatno preučil še glede na naslednje kazalce.

- Možnost pridobitve kapitala:

Kot je bilo navedeno že v začasni uredbi, so bile stopnje izgube med PO tako velike, da se med PO ni mogel sprejeti noben nov investicijski načrt. Kljub pričakovanemu povečanju povpraševanja pa to prav gotovo ni izboljšalo možnosti industrije Skupnosti za pridobitev kapitala v tem obdobju.

- Produktivnost:

Produktivnost, izražena v proizvedenih tonah na zaposlenega, se je od leta 1996 do PO povečala za 67 %, od leta 1998 do PO pa za 21 %. Tako izrazito povečanje produktivnosti kaže, da si je industrija Skupnosti po najboljših močeh prizadevala ostati konkurenčna.

- Donosnost naložb (ROI):

| 1996 | 1997 | 1998 | PO |

Donos vloženega kapitala [6] | – 6 % | – 7 % | 1 % | – 8 % |

Zgoraj navedeni kazalec odraža splošen položaj industrije Skupnosti (ki zajema v glavnem panoge PET). Preveritev je pokazala, da se velik del negativnih trendov med PO lahko pripiše sektorju PET. Ta kazalec je v skladu z zmanjšanjem donosnosti industrije Skupnosti.

- Denarni tok:

(EUR) |

1996 | Čisti pritok (odtok) denarja iz poslovnega delovanja | –79002884 |

1997 | Čisti pritok (odtok) denarja iz poslovnega delovanja | 84901988 |

1998 | Čisti pritok (odtok) denarja iz poslovnega delovanja | 132915718 |

PO | Čisti pritok (odtok) denarja iz poslovnega delovanja | 51115757 |

Zgoraj navedeni kazalec odraža splošen položaj industrije Skupnosti (ki zajema v glavnem panoge PET). Pomeni bruto poslovni rezultat teh podjetij, pred finančnimi dajatvami, amortizacijo in provizijami. Preveritev je pokazala, da se velik del poslabšanja položaja med PO lahko pripiše sektorju PET.

6. Drugi izraženi argumenti

(a) Splošni argumenti, izraženi v zvezi s sklepi Komisije

(72) Nekatere zainteresirane strani so ugovarjale sklepom Komisije glede škode, ker so nekateri škodni kazalci izkazovali težnje po rasti ali po stabilnosti. V zvezi s tem so številne zainteresirane strani opozorile na nizko raven nelojalnega nižanja cen, povečanje obsega prodaje in stabilnost tržnega deleža na splošno. Po njihovem mnenju so ti kazalci kazali, da je bil položaj industrije Skupnosti trden in da so bile cene kljub temu, da so bile zelo nizke, na normalni ravni glede na prevladujoče tržne pogoje.

(73) Tega argumenta ni bilo mogoče sprejeti. Kot je bilo ugotovljeno v začasni uredbi, je industrija Skupnosti med PO, potem ko je med letoma 1997 in 1998 izgubila pet odstotnih točk, takrat povečala prodajo in obnovila tržni delež, ko je znatno znižala svoje cene in jih uskladila s cenami subvencioniranega uvoza. Kot je razloženo v začasni uredbi, je bilo ugotovljeno, da je uvoz potekal po subvencioniranih cenah. Nizka raven nelojalnega nižanja cen je bila posledica dejstva, da so bile cene industrije Skupnosti med PO zelo nizke. Do velikega padca cen je prišlo zaradi subvencioniranega uvoza, ki je bil po obsegu in tržnem deležu zelo velik in ki je prisilil industrijo Skupnosti, da se je odzvala z znižanjem svojih cen.

(b) Razvoj dogodkov po PO

(74) Mnoge zainteresirane strani in predstavniki držav članic so zahtevali, da Komisija analizira in upošteva določene dogodke, ki so se zgodili po PO. Te strani so še zlasti poudarile hiter in izrazit dvig cen industrije Skupnosti za PET v primerjavi s povečanjem stroškov surovin. Po njihovem mnenju se je položaj industrije Skupnosti po PO izrazito izboljšal in bilo je verjetno, da se industriji Skupnosti nič več ne povzroča znatna škoda.

(75) Treba je spomniti, da člen 11(1) osnovne uredbe predvideva, da se podatki, ki se nanašajo na čas po PO, ponavadi ne upoštevajo. Na podlagi sodne prakse sodišča se dogodki po PO lahko upoštevajo samo, če bi bila zaradi njih uvedba izravnalnih ukrepov očitno neustrezna.

(76) Komisija je analizirala dogodke na trgu PET med devetmesečnim obdobjem po PO, tj. od 1. oktobra 1999 do 30. junija 2000. Ugotovljeno je bilo, da izkazujejo prodajne cene industrije Skupnosti za PET na trgu Skupnosti neprekinjeno rast. Povprečna prodajna cena za devetmesečno obdobje je bila približno 40 % višja od povprečja, ugotovljenega za PO. Prodajne cene so naraščale hitreje od stroškov (približno 20 % zvišanje), kar je povzročilo izboljšanje finančnega položaja industrije Skupnosti. Kljub temu je bila med tem devetmesečnim obdobjem donosnost prodaje industrije Skupnosti še vedno negativna in je znašala – 2 %, kar kaže, da je bila njena finančna uspešnost še vedno nezadovoljiva in daleč od ravni, ki bi lahko zagotovila trdnost te gospodarske panoge.

(77) To izrazito spremembo gibanja cen je v glavnem povzročilo zvišanje cen surove nafte, do katerega je prišlo sredi leta 1999 in je nekaj mesecev kasneje vplivalo na cene vseh polimerov. Treba je tudi opozoriti, da sta se prodaja in tržni delež industrije Skupnosti enakomerno večala na račun subvencioniranega uvoza. Manjši obseg subvencioniranega uvoza je lahko posledica uvedbe protisubvencijske preiskave. V opisanem primeru je bil zadevni uvoz manj privlačen tudi zaradi gibanja menjalnega tečaja dolar/evro.

(78) Treba je povedati, da se menjalni tečaji kakor tudi cena surove nafte izrazito hitro spreminjajo, spremembe pa so lahko začasne. Če bi se ta protisubvencijska preiskava končala brez uvedbe ukrepov, bi lahko subvencionirani uvoz hitro znova pridobil tržni delež.

(79) Na podlagi navedenega se je sprejel sklep, da razvoj dogodkov po PO ne kaže na to, da je škoda, ki jo povzroča subvencionirani uvoz, izginila. Zaradi tega uvedba izravnalnih ukrepov ni očitno neustrezna.

7. Sklep glede škode

(80) Ker Komisija v zvezi s škodo, ki se povzroča industriji Skupnosti, ni prejela nobenih drugih argumentov, se potrdi ugotovitev iz uvodnih izjav 265 do 268 začasne uredbe, da se industriji Skupnosti povzroča znatna škoda v smislu člena 8 osnovne uredbe.

G. VZROČNA ZVEZA

(81) Več zainteresiranih strani je še naprej trdilo, da je Komisija sprejela napačen sklep, da uvoz s poreklom iz zadevnih držav povzroča škodo industriji Skupnosti, medtem ko je po njihovem mnenju na položaj te gospodarske panoge in višino cen na trgu Skupnosti vplival sestav drugih dejavnikov. V zvezi s tem so ponovile argumente, ki so bili predloženi že v začasni fazi (vključno s ceno surovin, položajem zaradi prevelikih zmogljivosti, konkurenco med proizvajalci PET).

(82) Ker glede vzroka škode, ki se povzroča industriji Skupnosti, ni bilo predloženih nobenih drugih argumentov, se potrdi ugotovitev iz uvodne izjave 290 začasne uredbe, da je uvoz PET iz zadevnih držav povzročil škodo industriji Skupnosti.

H. INTERES SKUPNOSTI

1. Verjetni učinek uvedbe ukrepov na gospodarske panoge v nadaljnem proizvodnem procesu

(a) Nadaljnja preiskava

(83) Ker je bilo sodelovanje uporabnikov v prvi fazi preiskave na nizki ravni, se je Komisija odločila, da dodatno razišče verjetni učinek uvedbe ukrepov na gospodarske panoge v nadaljnjem proizvodnem procesu. Zato je uporabnikom PET poslala devetdeset novih, poenostavljenih vprašalnikov, z nekaterimi od njih je stopila v stik že prej, vendar od njih ni prejela odgovora. V predpisanih rokih je devetnajst prvotno nesodelujočih podjetij poslalo smiselne odgovore.

Nova sodelujoča podjetja so:

- trije proizvajalci predoblik/steklenic:

Lux PET GmbH & Co. (Luksemburg)

Puccetti SpA (Italija)

EBP SA (Španija)

- štirje proizvajalci PET filmov in folij, ki uporabljajo zadevni izdelek:

RPC Cobelplast Montonate Sri (Italija)

Moplast SpA (Italija)

Alusuisse Thermoplastic (Združeno kraljestvo)

Klöckner Pentaplast BV (Nizozemska)

- štirje proizvajalci brezalkoholnih pijač:

L'Abeille (Francija)

Pepsico Food Beverages Intl. Ltd (Italija)

Pepsico France (Francija)

Europe Embouteillage Snc (Francija)

- osem proizvajalcev mineralne in izvirske vode:

Aguas Minerales Pasqual SL (Španija)

Eycam Perrier SA (Španija)

Font Vella SA & Aguas de Lanjarón SA (Španija)

Italaquae SpA (Italija)

Neptune SA (Francija)

Roxane SA (Francija)

San Benedetto (Italija)

Società generale delle acque minerali arl (Italija).

V vseh navedenih podatkih podjetij, ki so izpolnila prvi ali drugi vprašalnik, je bilo zajeto 26 % porabe PET v Skupnosti med PO. Podatki o stroških, določeni na podlagi združevanja podatkov, so se obravnavali kot reprezentativni za različne podsektorje uporabnikov, saj so se podatki za posamezna podjetja, ki so spadala v isti podsektor, v veliki meri ujemali.

(84) Po uvedbi začasnih ukrepov je Komisija prejela več stališč uporabnikov ali njihovih predstavniških združenj. V glavnem so vsebovala pripombe glede preteklega razvoja dogodkov na trgu PET in razprave o možnem vplivu ukrepov na sektorje porabe. Ta stališča so predložili:

- Schmalbach-Lubeca, največji proizvajalec v Evropi (18 % porabe PET v Skupnosti),

- Združenje "Evropskih predelovalcev plastike" (EUPC),

- UNESDA, združenje, ki predstavlja proizvajalce brezalkoholnih pijač,

- Koncern Nestle, ki je ponovil, da so podatki za francoski trg reprezentativni za njihov celotni evropski trg. Skupni evropski nakupi PET tega koncerna znašajo 9 % porabe PET v Skupnosti, od tega odpade samo 3 % na francoski trg.

Ta stališča so se upoštevala skupaj s stališči združenj, ki so predstavljala proizvajalce vode in so se javila v prvi fazi preiskave, skupaj pa so zajemala vsaj polovico trga.

(b) Opis sektorjev porabe

(85) Po analizi vseh predloženih podatkov se je ugotovilo, da bi bilo ustrezneje sektor porabe, ki se je prvotno obravnaval v treh skupinah (izdelovalci predoblik, proizvajalci vode in združeni proizvajalci brezalkoholnih pijač), razdeliti v dve skupini:

- Predelovalce, kamor spadajo proizvajalci predoblik in steklenic kakor tudi proizvajalci folije. Ti uporabniki zadevni izdelek samo predelajo, zato je strošek PET zdaleč njihov najpomembnejši stroškovni dejavnik. Proizvajalci steklenic in predoblik zdaleč največji del svoje proizvodnje prodajo polnilcem brezalkoholnih pijač. Proizvajalci folije, ki pomenijo samo majhen del sektorja predelovalcev, prodajajo različnim gospodarskim panogam, ki folijo uporabljajo v glavnem za pakiranje svojih izdelkov.

- Polnilce brezalkoholnih pijač, vključno z vodo, brezalkoholnimi pijačami z dodanim ogljikovim dioksidom ali brez, mlekom, sadnimi sokovi itd. Delitev te skupine uporabnikov na proizvajalce vode in brezalkoholnih pijač ni ustrezna, ker v mnogih primerih isti proizvajalec polni vodo in brezalkoholne pijače. Ustrezneje je ločevati med različnimi pijačami, ki jih proizvajajo, saj je v relativnem pogledu delež PET v njihovih proizvodnih stroških odvisen od notranjih stroškov teh pijač (sode ali sadni sokovi zahtevajo dražje inpute od vode). V vsakem primeru ostane PET zelo pomemben stroškovni dejavnik, težave, s katerimi se soočajo polnilci pri njegovi dobavi, pa so si podobne ne glede na vrsto izdelka, ki ga polnijo.

(86) Treba je poudariti, da so predelovalci (razen proizvajalcev folije) in polnilci poslovno med seboj zelo tesno povezani.

- Polnilci pokupijo skoraj celotno proizvodnjo predelovalcev.

- Vsak predelovalec ima zelo majhno število kupcev (pogosto samo enega).

- Predelovalci s svojimi kupci sklenejo pogodbe, ki zelo pogosto vključujejo ali določbo o samodejnem upoštevanju spremenjene cene PET ali o rednem ponovnem pogajanju.

Zato se vpliva v nadaljevanju opisanih ukrepov ne sme seštevati, ker bo večji del vpliva ukrepov neposredno prešel na največje kupce predelovalcev, tj. na polnilce brezalkoholnih pijač.

(c) Predvideni vpliv ukrepov na uporabnike

(87) Po upoštevanju na novo dobljenih podatkov je bil položaj uporabnikov, ki so poslali popolnoma kvantificirane podatke, kot sledi:

| Poraba PET kot % porabe Skupnosti | PET kot % proizvodnih stroškov | Zaposleni, ki delajo s proizvodi, za katere se uporablja PET |

Predelovalci | Proizvajalci predoblik in steklenic | 7 | 66 | 770 |

Proizvajalci folije | 1 | 55 | 186 |

Polnilci brezalkoholnih pijač | Mineralna in izvirna voda | 18 | 24 | 6766 |

Brezalkoholne pijače | 1 | 9 | 298 |

SKUPAJ | | 26 | | 8020 |

(d) Vpliv na predelovalce

(88) Po oceni Komisije bi se glede na količino kupljenega PET s poreklom iz zadevnih držav med PO zaradi uvedbe predlaganih izravnalnih ukrepov proizvodni stroški predelovalcev, ki izdelujejo predoblike in steklenice, zvišali za 0,75 %. Zaradi ukrepov bi se proizvodni stroški proizvajalcev folije zvišali za približno 0,4 %. Zaradi pogodbene povezave predelovalcev s svojimi kupci je verjetno, da bodo ti večji del tega zvišanja stroškov prenesli na svoje kupce. Po oceni Komisije bo zato vpliv izravnalnih ukrepov na donosnost teh podjetij zelo omejen.

(e) Vpliv na polnilce brezalkoholnih pijač

(89) Po oceni Komisije bi se glede na količino kupljenega PET s poreklom iz zadevnih držav med PO zaradi uvedbe predlaganih izravnalnih ukrepov proizvodni stroški polnilcev brezalkohonih pijač zvišali povprečno za manj kot 0,2 %. Zato se na to zvišanje stroškov lahko gleda kot na zanemarljivo.

2. Cene pijač na drobno

(90) Ugotovljeno je bilo, da so se cene ustekleničene vode in brezalkoholnih pijač v zadnjem desetletju zviševale sorazmerno enakomerno za 1–2 % letno (statistični podatki Eurostata o indeksu cen na drobno). V istem obdobju so se cene PET izredno hitro spreminjale, kar pa ni vplivalo na cene na drobno ustekleničene vode in brezalkoholnih pijač. Zato se trditev glede možnega inflacijskega vpliva ukrepov na cene na drobno ustekleničene vode in brezalkoholnih pijač zavrne.

3. Verjetni vpliv uvedbe ukrepov na industrijo Skupnosti in gospodarske panoge na začetku proizvodnega procesa

(91) Predlagani ukrepi bi po vsej verjetnosti koristili industriji Skupnosti, ki je s svojimi prizadevanji za prestrukturiranje in izrazitim povečanjem produktivnosti pokazala svojo odločenost, da ostane prisotna na hitro razvijajočem se trgu Skupnosti. Uvedba ukrepov bi tej gospodarski panogi omogočila izboljšati donosnost in ji dala možnost novih naložb, ki so v kapitalno tako intenzivni dejavnosti bistvene, da se zagotovi njena dolgoročna in trdna prisotnost v Skupnosti.

(92) Ker je položaj industrije Skupnosti na začetku proizvodnega procesa odvisen od finančne trdnosti proizvajalcev PET v Skupnosti, bi izboljšanje njihovega položaja z uvedbo ukrepov koristilo tudi gospodarski panogi na začetku proizvodnega procesa. To so potrdila sodelujoča podjetja iz gospodarskih panog na začetku proizvodnega procesa.

4. Sklepi o interesu Skupnosti

(93) Na podlagi dodatnih podatkov, pridobljenih od uporabnikov, se sprejme sklep, da bo vpliv ukrepov na uporabnike omejen. Ker predelovalci lahko večji del zvišanja stroškov prenesejo na svoje kupce, se ocenjuje, da bo skupni vpliv ukrepov na proizvajalce pijač za splošno donosnost tega sektorja obrobnega pomena.

(94) Poleg tega se potrdi, da preselitev proizvodnje predoblik zunaj Skupnosti ni verjetna, da na cene na drobno brezalkoholnih pijač ponavadi nihanje v cenah PET ne vpliva zelo ter da je uvedba ukrepov očitno v interesu industrije Skupnosti in gospodarskih panog na začetku proizvodnega procesa.

(95) Ker glede interesa Skupnosti ni bilo predloženih drugih argumentov, se potrdi ugotovitev iz uvodne izjave 344 začasne uredbe, da ni nujnih razlogov, da se ukrepi ne uvedejo.

I. NEUVEDBA DAJATEV

(96) Glede na navedene ugotovitve, da so tehtane povprečne stopnje subvencioniranja za uvoz s poreklom iz Indonezije, Koreje in Tajvana de minimis, se sprejme dokončna odločitev, da se za uvoz s poreklom iz teh držav izravnalni ukrepi ne uvedejo. Zato je treba postopek glede uvoza iz teh držav ustaviti.

J. DOKONČEN POTEK UKREPOV

(97) Po mnenju Komisije je treba glede na sprejete ugotovitve o subvencioniranju, škodi, vzročni zvezi in interesu Skupnosti sprejeti dokončne izravnalne ukrepe, da se prepreči nadaljnje povzročanje škode Skupnosti s subvencioniranim uvozom s poreklom iz Indije, Malezije in Tajske.

(98) Ker ni bilo predloženih nobenih novih podatkov, se potrdi metodologija iz uvodnih izjav 349 in 350 začasne uredbe, uporabljena pri določitvi ravni odprave škode.

(99) Po mnenju Komisije je ustrezno uvesti dajatve v obliki določenega zneska na tono, da se prepreči, da bi imela nihanja cen PET zaradi nihanja cen surove nafte za posledico pobiranje višjih dajatev. Ti zneski izhajajo iz uporabe višine izravnalne dajatve za izvozne cene na podlagi klavzule cif, uporabljene pri izračunu ravni odprave škode med PO.

(100) To je dalo izravnalne dajatve za sodelujoče proizvajalce izvoznike v naslednji višini (EUR za tono):

(a) INDIJA

Reliance Industries Limited | 41,3 EUR/t |

Pearl Engineering Polymers Limited | 31,3 EUR/t |

Elque Polyesters Limited | 22,0 EUR/t |

Futura Polymer Limited | 0 |

(b) MALEZIJA

MPI Polyester Industries Sdn. Bhd. | 0 |

Hualon Corporation (M) Sdn. Bhd. | 16,6 EUR/t |

(c) TAJSKA

Thai Shinkong Industry Corporation Limited | 49,1 EUR/t |

(101) Da se nepripravljenost za sodelovanje ne bi nagradila, se je štelo za primerno, da se dajatvena stopnja za nesodelujoča podjetja določi na podlagi najvišje stopnje, določene za sodelujoče proizvajalce izvoznike in znaša za indijske proizvajalce 41,3 EUR/t, za malezijske 16,6 EUR/t in za tajske 49,1 EUR/t.

(102) Specifične izravnalne dajatve za posamezna podjetja iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo razmere, kot so bile med to preiskavo ugotovljene za ta podjetja. Te dajatve se (v nasprotju z dajatvami za celotno državo, ki se uporablja za "vsa druga podjetja") zato uporabljajo izključno za posebej navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katero koli drugo podjetje, ki v operativnem delu te uredbe ni posebej navedeno s svojim imenom, vključno s pravnimi osebami, ki so povezane s posebej navedenimi, ne morejo koristiti teh dajatev, zanje veljajo dajatve, ki se uporabljajo za "vsa druga podjetja".

(103) Zahtevke za uporabo teh individualnih izravnalnih dajatvenih stopenj (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi vzpostavitve novih proizvodnih ali prodajnih enot) je treba nasloviti na Komisijo [7] skupaj z vsemi ustreznimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti podjetja na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi s to spremembo imena ali to spremembo proizvodnih in prodajnih enot. Komisija bo po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo po potrebi ustrezno spremenila z dopolnitvijo seznama podjetij, ki koristijo ugodnosti individualnih dajatvenih stopenj.

K. POBIRANJE ZAČASNIH DAJATEV

(104) Glede na ugotovljene subvencije, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, za proizvajalce izvoznike in ob upoštevanju resnosti povzročene škode industriji Skupnosti, Komisija meni, da je treba varščine, položene za začasne izravnalne dajatve na podlagi Uredbe (ES) št. 1741/2000, dokončno pobrati v višini zneska uvedenih dokončnih dajatev. Če so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno poberejo samo varščine, položene v višini začasnih dajatev. Varščine, položene za začasne izravnalne dajatve pri uvozu določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Tajvana, se sprostijo.

L. ZAVEZE

(105) Po uvedbi začasnih izravnalnih dajatev sta dva proizvajalca izvoznika iz Indije ponudila cenovne zaveze v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe.

(106) Po mnenju Komisije se zaveze, ki sta jih ponudila Reliance Industries Limited in Pearl Engineering Polymers Limited, lahko sprejmejo [8], saj odpravljajo škodljivi učinek subvencioniranja. Poleg tega bodo redna in podrobna poročila, za zagotavljanje katerih sta se zavezali podjetji, Komisiji omogočila učinkovito spremljanje. Tudi ustroj prodaje teh podjetij je takšen, da je po mnenju Komisije nevarnost za izogibanje zavezam zelo majhna.

(107) Da se zagotovi učinkovito izpolnjevanje in spremljanje zavez, je treba za oprostitev plačila dajatev pri predložitvi zahtevka za sprostitev v prost promet v skladu z obveznostjo carinski službi zadevne države članice predložiti veljaven "račun na podlagi zaveze", ki ga izda proizvajalec izvoznik, od katerega je bila zaveza sprejeta, in vsebuje podatke iz Priloge. Če se takšen račun ne predloži ali če ne ustreza proizvodu, predloženemu v carinjenje, se plača izravnalna dajatev v ustrezni višini, da se zagotovi učinkovita uporaba zaveze.

(108) Pri kršitvi ali preklicu zaveze se lahko uvede izravnalna dajatev v skladu s členom 13(9) in (10) osnovne uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Dokončna izravnalna dajatev se uvede pri uvozu polietilen tereftalata s koeficientom viskoznosti najmanj 78 ml/g po DIN (Deutsche Industrienorm) 53728, ki spada pod oznaki KN 39076020 in ex39076080 (oznaka TARIC 3907608010).

2. Razen kot je predvideno v odstavku 3, je višina dokončnih izravnalnih dajatev, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Skupnosti, brez dajatev, kot sledi, za izdelke s poreklom iz:

Država | Dokončna dajatev EUR za tono | Dodatna oznaka TARIC |

Indija | 41,3 | A999 |

Malezija | 16,6 | A999 |

Tajska | 49,1 | A999 |

3. Navedene stopnje se ne uporabljajo za izdelke, ki jih proizvedejo spodaj našteta podjetja, za katera veljajo naslednje stopnje izravnalnih dajatev v naslednji višini:

Država | Podjetje | Dokončna dajatev (EUR za tono) | Dodatna oznaka TARIC |

Indija | Reliance Industries Limited | 41,3 | A181 |

Indija | Pearl Engineering Polymers Limited | 31,3 | A182 |

Indija | Elque Polyesters Limited | 22,2 | A183 |

Indija | Futura Polymer Limited | 0 | A184 |

Malezija | MPI Polyester Industries Sdn. Bhd. | 0 | A185 |

Malezija | Hualon Corporation (M) Sdn. Bhd. | 16,6 | A186 |

Tajska | Thai Shingkong Industry Corporation Limited | 49,1 | A190 |

4. Pri poškodbah blaga pred vstopom v prost promet, ko se dejansko plačana cena ali cena, ki se plača, za določitev carinske vrednosti porazdeli v skladu s členom 145 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 [9], se višina izravnalnih dajatev, izračunanih na podlagi prej navedenih zneskov, zniža za odstotek, ki ustreza porazdelitvi dejansko plačane cene ali cene, ki se plača.

5. Ne glede na odstavek 1 se dokončna dajatev ne uporablja pri uvozu izdelkov, sproščenih v prost promet v skladu z določbami člena 2.

6. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

1. Uvoženo blago je oproščeno plačila izravnalne dajatve, uvedene s členom 1, če so ga proizvedla in neposredno izvozila (tj. zaračunala in odposlala) podjetja iz odstavka 3 podjetju, ki je uvoznik v Skupnosti, in ga prijavila pod ustrezno dodatno oznako TARIC in če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2.

2. Pri predložitvi zahtevka za sprostitev v prost promet, je treba za oprostitev plačila dajatev carinski službi zadevne države članice predložiti veljaven "račun na podlagi zaveze", ki ga izda izvozno podjetje iz odstavka 3 in vsebuje bistvene elemente iz Priloge k tej uredbi. Oprostitev plačila dajatev je še dodatno odvisna od tega, ali prijavljeno blago, predloženo v carinjenje, točno ustreza opisu iz "računa na podlagi zaveze".

3. Uvoz, kateremu je priložena "faktura zaveze", se prijavi pod naslednjimi dodatnimi oznakami TARIC:

Podjetje | Država | Dodatna oznaka TARIC |

Reliance Industries Limited | Indija | A181 |

Pearl Engineering Polymers Limited | Indija | A182 |

Člen 3

Varščine, položene za začasne izravnalne dajatve v skladu z Uredbo (ES) št. 1741/2000 o uvozu določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indije, Malezije in Tajske, se poberejo v višini dokončno uvedene dajatve. Varščine, ki presegajo dokončne izravnalne dajatve, se sprostijo.

Člen 4

Protisubvencijska preiskava uvoza določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indonezije, Republike Koreje in Tajvana se ustavi.

Člen 5

Varščine, položene za začasne izravnalne dajatve v skladu z Uredbo (ES) št. 1741/2000 pri uvozu določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Tajvana, se sprostijo.

Člen 6

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. novembra 2000

Za Svet

Predsednik

L. Fabius

[1] UL L 288, 21.10.1997, str. 1.

[2] UL L 199, 5.8.2000, str. 6.

[3] UL L 199, 5.8.2000, str. 48.

[4] UL C 319, 6.11.1999, str. 2.

[5] Kanada – Ukrepi, ki vplivajo na izvoz civilnih letal, Poročilo prizivnega organa, Dok. WT/DS70/AB/R, 2. avgust 1999 (uvodna izjava 149 in izjave, ki ji sledijo).

[6] Donos vloženega kapitala se določi kot dobiček pred obdavčenjem po ustreznem popravku vrednosti na podlagi vseh dividend za prednostne delnice, obveznic in obresti za dolgoročna posojila, ki so bile plačane/prejete med računanjem tega podatka, nakar se to deli s skupno vrednostjo delniškega kapitala in rezervacijami, skupaj z obveznicami in drugimi dolgoročnimi posojili.

[7] Evropska komisijaGeneralni direktorat za trgovinoDirektorat CTERV 0/13Rue de la Loi/Wetstraat 200B-1049 Bruselj.

[8] UL L 301, 30.11.2000, str. 88.

[9] UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 502/1999 (UL L 65, 12.3.1999, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA

Podatki, ki jih je treba navesti v računu na podlagi zaveze iz člena 2(2):

1. Številka računa na podlagi zaveze.

2. Dodatna oznaka TARIC, pod katero se blago iz računa lahko oprosti dajatve na meji Skupnosti (kot je opisano v Uredbi).

3. Točen opis blaga, vključno z naslednjimi podatki:

- identifikacijsko kodno številko izdelka (product reporting code number (PRC), kot je določena v zavezi, ki jo je ponudil zadevni proizvajalec izvoznik),

- oznako KN,

- količino (navedeno v enotah).

4. Opis prodajnih pogojev, vključno s:

- ceno za enoto,

- veljavnimi plačilnimi pogoji,

- veljavnimi dobavnimi pogoji,

- skupnimi popusti in rabati.

5. Ime podjetja v vlogi uvoznika, kateremu podjetje neposredno izdaja račun.

6. Ime predstavnika podjetja, ki je izdal račun na podlagi zaveze, in naslednja podpisana izjava:

"Spodaj podpisani potrjujem, da poteka prodaja blaga iz tega računa za neposredni izvoz v Evropsko skupnost v okviru in pod pogoji iz zaveze, ki jo je ponudil … [podjetje], in sprejela Evropska komisija s Sklepom 2000/745/ES. Izjavljam, da so podatki, navedeni v tem računu, popolni in točni."

--------------------------------------------------