Uredba Komisije (ES) št. 1565/2000

z dne 18. julija 2000

o določitvi ukrepov, potrebnih za sprejetje programa ocenjevanja, skladno z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2232/96

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2232/96 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 28. oktobra 1996 o določitvi postopka Skupnosti za aromatične snovi, ki se uporabljajo ali se nameravajo uporabljati v živilih ali na njih [1], in zlasti člena 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Z Odločbo Komisije 1999/217/ES [2] je bil sprejet register aromatskih snovi, ki se uporabljajo v živilih ali na njih, izdelan skladno z Uredbo (ES) št. 2232/96.

(2) V Prilogi Uredbe (ES) št. 2232/96 so določena splošna merila za uporabo aromatičnih snovi. Predvsem ne smejo ogrožati zdravja potrošnikov in jih ne zavajati.

(3) Za preverjanje skladnosti aromatičnih snovi, ki so navedene v registru, s splošnimi merili uporabe je v členu 4(1) Uredbe (ES) št. 2232/96 predvideno izvajanje programa za oceno teh aromatičnih snovi. Skladno s členom 4(3) je treba snovi izbrisati iz registra, kadar je iz ocene razvidno, da niso v skladu s splošnimi merili uporabe.

(4) Kot prvi korak v programu ocenjevanja se snovem iz registra dodelijo številke FL glede na njihove kemijske lastnosti in so razvrščene v skupine po sestavi sorodnih spojin, za katere so pričakovane nekatere skupne metabolične in biološke lastnosti.

(5) Glede na veliko število aromatičnih snovi v registru ter v uredbi določen skrajni rok za sprejetje seznama dovoljenih aromatičnih snovi naj se v okviru programa ocenjevanja ne zapravlja znanstvenih virov in naj se zato uporabi ocena varnosti Strokovnega odbora za aromatične snovi (CEFS) pri Svetu Evrope, Znanstvenega odbora za prehrano pri Evropski komisiji (SCF) ter Skupni strokovni odbor FAO/WHO za živilske aditive (JECFA).

(6) Opravljen je bil posvet z Znanstvenim odborom za prehrano, predvsem v zvezi z vprašanjem, ali je mogoče sprejeti rezultate ocen drugih znanstvenih odborov. V svojem sklepu z dne 2. decembra 1999 je odbor podal mnenje, da so aromatične snovi, ki jih JECFA ocenjuje kot sprejemljive pri zdajšnjem ocenjenem vnosu, razen nekaterih izjem, v skladu s splošnimi merili uporabe in jih je mogoče vključiti v seznam dovoljenih snovi, ne da bi bila začasno potrebna posebna ocena Znanstvenega odbora za prehrano. Odbor je sklenil tudi, da aromatičnih snovi, ki jih je predhodno ocenil kot varne Znanstveni odbor za prehrano in CEFS, ni treba ponovno ocenjevati, ker so prej uporabljena merila dovolj stroga, da se snovi, ki so v uporabi, štejejo za varne.

(7) Znanstveni odbor za prehrano je nadalje menil, da se je, kar zadeva preostalih aromatičnih snovi, mogoče izogniti nepotrebnemu dvojnemu delu tako, da se različne skupine snovi za ocenjevanje razdelijo med JECFA in Znanstveni odbor za prehrano.

(8) Skladno s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 2232/96 oseba, pristojna za dajanje aromatične snovi v promet, predloži Komisiji podatke, potrebne za oceno. Za oceno so bistvene informacije o čistosti snovi, kemijski opis (specifikacija), njihovi naravni prisotnosti v živilih, skupni količini, dodani živilom, in rezultatih toksikoloških in metaboličnih (presnovnih) raziskav. Da bi omogočili stalen potek ocenjevanja v celotnem obdobju, je treba informacije čim prej predložiti in jih dati na razpolago precej časa pred oceno določene snovi. Informacije je treba posodobiti takoj, ko so na voljo novi podatki.

(9) Če so podatki o kemijskih značilnostih snovi ter količini, ki se dodaja živilom, ali o toksikoloških in metaboličnih (presnovnih) raziskavah snovi ali zelo podobnih snovi nezadostni, je mogoče zahtevati še nadaljnje podatke. Po začetni oceni izpostavljenosti, ki naj temelji na vseh količinah, dodanih živilom, so lahko potrebni za oceno določenih snovi še podrobnejši podatki o njihovi uporabi.

(10) Da bi omogočili zaključek programa ocenjevanja v petih letih, je treba določiti skrajne roke za predložitev informacij in najmanjše število snovi, ki jih je treba oceniti v določenem časovnem obdobju.

(11) Kjer ni na voljo potrebnih informacij, zaradi česar ocena aromatične snovi ni mogoča, se te snovi ne sme vključiti v končno seznam aromatičnih snovi, skladno s členom 5 Uredbe (ES) št. 2232/96.

(12) Register vsebuje približno 2800 snovi. Skladno z mnenjem Znanstvenega odbora za prehrano je mogoče sklepati, da začasno ni treba ponovno oceniti približno 800 snovi. Če izhajamo iz predpostavke, da bi JECFA v naslednjih petih letih ocenila znatno število snovi, ostane Znanstvenemu odboru za prehrano za oceno še približno 1000 do 1250. Da bi bil postopek ocenjevanja čim bolj učinkovit, je treba uporabiti skupinski pristop, tj. snovi, pri katerih se pričakujejo nekatere skupne metabolične in biološke lastnosti, je treba oceniti skupaj.

(13) Skladno z Odločbo Komisije 94/652/ES [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 1999/634/ES [4], naj se naloga 1.1 o "kemijsko opredeljenih aromatičnih snoveh" obravnava v okviru sodelovanja držav članic pri znanstvenem preučevanju vprašanj, ki se nanašajo na hrano (SCOOP). V okviru te naloge je bila izoblikovana Flavisova zbirka podatkov, v kateri so zbrane informacije za znanstveno oceno aromatičnih snovi. Zbirki podatkov je treba dodati informacije, ki jih priskrbi oseba, pristojna za dajanje snovi v promet, in jih natančno preveriti, da bi ugotovili, ali so dovolj popolne za ocenjevanje.

(14) V skladu s svojim mnenjem mora Znanstveni odbor za prehrano (SCF) pri ocenjevanju snovi uporabiti postopek, kakor ga je uporabila JECFA, ki je najbolj izpopolnjen in sistematičen postopek v trenutni uporabi. Po odobritvi, ki jo opravi Znanstveni odbor za prehrano, je treba priznati tudi rezultate prihodnjih ocenjevanj registriranih aromatičnih snovi, ki jih bo opravila JECFA.

(15) Pri postopku JECFA gre za postopni pristop, ki upošteva informacije o vnosu pri običajni uporabi, razmerje med sestavo in učinkom, presnovo in toksičnostjo. Poleg tega se ocenijo tudi informacije o čistosti in kemijski opis. Eden od ključnih elementov v postopku je razvrstitev aromatičnih snovi po sestavi v tri razrede, za katere so določeni pragovi izpostavljenosti za človeka z izhodiščem, da ne predstavljajo tveganja glede varnosti. Za sklepanje o možnih toksikoloških učinkih snovi, ki se ne preučujejo ali se ne preučujejo temeljito, se lahko uporabijo toksikološke in metabolične raziskave, opravljene v skupini kemijsko sorodnih snovi.

(16) Snov je treba ponovno oceniti, če se glede na nove podatke o toksikoloških učinkih ali o vnosu pri ljudeh pojavi dvom o veljavnosti že izvedene in sprejete ocene.

(17) Z Odločbo Komisije 1999/217/ES je bila določenim aromatskim snovem dana prednost v programu ocenjevanja, ker so nekatere države članice izrazile pomisleke glede varnosti zdravja potrošnikov. Program je treba nato izvajati po skupinah, pri čemer se prednost daje tistim skupinam snovi, za katere je na voljo večina informacij. Vendar pa bo v prihodnje mogoče za nekatere snovi zahtevati večjo prioriteto.

(18) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za živila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prvi korak pri uvedbi programa ocenjevanja je dodelitev številk FL, kakor je določeno v sistemu Flavisove zbirke podatkov, vsaki registrirani aromatični snovi in podrazvrstitev vseh snovi v skupine sorodnih snovi glede na seznam skupin, določen v Prilogi I k tej uredbi. To fazo morajo države članice, ki so sodelovale pri nalogi SCOOP 1.1, uvedeni z Odločbo 94/652/ES, zaključiti tri mesece po sprejetju te uredbo.

Člen 2

1. Snovi, ki so v registru in jih je

- Znanstveni odbor za prehrano že uvrstil v kategorijo 1 (snovi, katerih uporaba velja za varno) [5] ali

- CEFS uvrstila v kategorijo A (snovi, katerih uporaba je dovoljena v živilih) [6] ali

- JECFA uvrstila med snovi, ki so varne pri običajnih vrednostih vnosa, razen snovi, ki so bile dovoljene zgolj na podlagi predpostavke, da je njihov ocenjeni vnos manjši od praga spornosti 1,5 μg na osebo na dan, skladno s poročili s 46., 49., 51. in 53. srečanja JECFA [7]

ni treba ponovno oceniti v okviru zdajšnjega programa ocenjevanja,

- če so predložene informacije o čistosti in kemijski opis snovi skladni s Prilogo II in

- razen če so bile Znanstvenemu odboru za prehrano predložene nove informacije, ki bi lahko spremenile rezultate ocenjevanja.

2. Snovi, ki so v registru in jih bo v prihodnosti razvrstila

- JECFA tako, da ne bodo predstavljale tveganja glede varnosti pri običajnih vrednostih vnosa,

bo preučil Znanstveni odbor za prehrano, ki lahko odloči, da nadaljnje ocenjevanje ni potrebno.

3. Če Znanstveni odbor za prehrano odloči, da je potrebno nadaljnje ocenjevanje snovi iz odstavka 1 ali 2, mora oseba, pristojna za dajanje snovi iz registra v promet, predložiti informacije, navedene v členu 3(1).

Člen 3

1. Oseba, pristojna za dajanje snovi iz registra, ki je člen 2(1) ne zajema, v promet mora v dvanajstih mesecih od sprejetja te uredbe predložiti naslednje informacije, da se omogoči ocena snovi:

- čistost in kemijski opis snovi, skladno s Prilogo II,

- naravna prisotnost v živilih,

- skupna količina snovi, ki se dodaja živilom v Skupnosti,

- običajne in največje uporabljene vrednosti snovi v kategorijah živil, navedenih v Prilogi III, če so na voljo,

- vse pomembne toksikološke in metabolične raziskave na snoveh ali zelo sorodnih snoveh.

Te informacije je treba predložiti v standardni obliki, kakor je prikazano v Prilogi IV.

2. Če informacija, navedena v odstavku 1, za določeno snov ni predložena v dvanajstih mesecih od sprejetja te uredbe, mora oseba, pristojna za dajanje te snovi v promet, pred potekom tega obdobja obvestiti Komisijo o datumu, ko lahko izpolni svojo obveznost iz odstavka 1, bodisi za posamezne snovi ali skupine snovi skladno s Prilogo I.

3. Glede na informacije, prejete v skladu z odstavkom 1 in 2, lahko Komisija določi drugačne skrajne roke od tistih, predlaganih v odstavku 2, za posamezne snovi ali skupine snovi, skladno s Prilogo I, da bi omogočila nemoten potek ocenjevalnega postopka.

4. Komisija lahko od osebe, pristojne za dajanje snovi v promet, zahteva dodatne informacije, za katere meni, da so pomembne za oceno določene snovi, v rokih, ki so v skladu s celotnim obdobjem, predvidenim za program. Še zlasti za nekatere snovi utegne biti potrebna predložitev informacij o običajni in največji uporabljeni vrednosti v različnih kategorijah hrane, skladno s Prilogo III.

5. Kadar informacije iz odstavka 1 ali dodatne informacije iz odstavka 4 niso predložene, se snov ne sme oceniti.

6. Informacije iz odstavka 1 mora oseba, pristojna za dajanje zadevne(-ih) snovi v promet, posodobiti, tudi za tiste snovi, ki so že bile ocenjene, brž ko so na voljo novi podatki.

7. Informacije, ki so bile že predložene, so na voljo državam članicam.

Člen 4

1. Oceniti je treba najmanj 200 snovi letno, pod pogojem, da so informacije iz člena 3(1) ali dodatne informacije iz člena 3(4) predložene v predpisanih rokih.

2. V okviru naloge SCOOP 1.1, uvedene z Odločbo 94/652/ES, morajo sodelujoče države članice:

- vključiti informacije o vsaki posamezni snovi, predložene v skladu s členom 3(1) in (4) v Flavisovo zbirko podatkov,

- preveriti, ali so informacije dovolj popolne za ocenitev, in obvestiti Komisijo, če niso,

- pripraviti obrazce, v katerih so primerjane in povzete informacije in vsebujejo predhodno oceno, ter

- predložiti te obrazce Znanstvenemu odboru za prehrano.

Naloga SCOOP mora biti organizirana tako, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 1.

3. Na podlagi obrazcev, navedenih v odstavku 2, Znanstveni odbor za prehrano preveri skladnost snovi s splošnimi merili za uporabo. Odbor preveri informacije glede popolnosti, in obvesti Komisijo, če informacije niso popolne. Če je potrebno, lahko predlaga ukrepe za omejitev uporabljenih vrednosti. Pri oceni naj se, če Znanstveni odbor za prehrano meni, da je primerno, uporabi postopek, ki ga je uporabila JECFA.

4. Komisija ali država članica lahko zahteva ponovno oceno snovi, že sprejete za skladno s splošnimi merili uporabe, če so na voljo novi podatki, ki bi lahko privedli do drugačnega rezultata.

Člen 5

1. Snovi iz registra z oznako "2" ali "3" v stolpcu "Opombe" v Odločbi 1999/217/ES je treba najprej oceniti.

2. Brez poseganja v odstavek 1 je treba najprej oceniti skupine snovi, navedene v Prilogi I, za katere so informacije, skladno s členom 3(1), najpopolnejše.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko Komisija ali država članica zahteva prednost pri ocenjevanju določene(-ih) snovi ali skupine (skupin) snovi.

Člen 6

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se uporablja neposredno v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. julija 2000

Za Komisijo

David Byrne

Član Komisije

[1] UL L 299, 23.11.1996, str. 1.

[2] UL L 84, 27.3.1999, str. 1.

[3] UL L 253, 29.9.1994, str. 29.

[4] UL L 249, 22.9.1999, str. 32.

[5] Priloga 6 poročila o 98. srečanju Znanstvenega odbora za prehrano, 21. in 22. septembra 1995.

[6] "Flavouring substances and natural sources of flavourings", Zvezek I, "Chemically-defined flavouring substances", 4. izdaja. Delni dogovor Sveta Evrope o socialni in zdravstveni politiki, Strassbourg, 1992, vključno s spremembami do leta 1999.

[7] Ocena določenih živilskih aditivov in kontaminantov; 46. poročilo Skupnega strokovnega odbora FAO/WHO za živilske aditive (JECFA), Tehnična poročila WHO, serija 868, Ženeva 1997.Ocena določenih živilskih aditivov in kontaminantov; 49. poročilo Skupnega strokovnega odbora FAO/WHO za živilske aditive (JECFA), Tehnična poročila WHO, serija 884, Ženeva 1999.51. poročilo Skupnega strokovnega odbora FAO/WHO za živilske aditive (JECFA), Tehnična poročila WHO, še ni bilo objavljeno.53. poročilo Skupnega strokovnega odbora FAO/WHO za živilske aditive (JECFA), Tehnična poročila WHO, še ni bilo objavljeno.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

KEMIJSKE SKUPINE ZA AROMATIČNE SNOVI [1]

1. Primarni alifatski alkoholi z ravno verigo/aldehidi/kisline, acetali in estri z estri, ki vsebujejo nasičene alkohole, ter acetali, ki vsebujejo nasičene aldehide. Brez aromatskega ali heteroaromatskega deleža kot sestavine estra ali acetala.

2. Primarni alifatski alkoholi z razvejano verigo/aldehidi/kisline, acetal in estri z estri, ki vsebujejo alkohole z razvejano verigo, ter acetali, ki vsebujejo aldehide z razvejano verigo. Brez aromatskega ali heteroaromatskega deleža kot sestavine estra ali acetala.

3. α, β-nenasičeni (alken ali alkin) primarni alifatski alkoholi z ravno verigo in razvejano verigo/aldehidi/kisline, acetali in estri z estri, ki vsebujejo α, β-nenasičeni alkohol in acetal, ki vsebuje α, β-nenasičene alkohole ali aldehide. Brez aromatskega ali heteroaromatskega deleža kot sestavine estra ali acetala.

4. Nevezani in akumulirani nenasičeni primarni alifatski alkoholi z ravno verigo in razvejano verigo/aldehidi/kisline, acetali in estri z estri, ki vsebujejo nenasičene alkohole, ter acetali, ki vsebujejo nenasičene alkohole ali aldehide. Brez aromatskega ali heteroaromatskega deleža kot sestavine estra ali acetala.

5. Nasičeni in nenasičeni alifatski sekundarni alkoholi/ketoni/ketali/estri z estri, ki vsebujejo sekundarne alkohole. Brez aromatskega ali heteroaromatskega deleža kot sestavine estra ali ketala.

6. Alifatski, aliciklični in aromatski nasičeni in nenasičeni terciarni alkoholi in estri z estri, ki vsebujejo terciarne alkohole. Estri lahko vsebujejo katero koli sestavino kisline.

7. Primarni aliciklični nasičeni in nenasičeni alkoholi/aldehidi/kisline/acetali/estri z estri, ki vsebujejo aliciklične akohole. Estri/acetali lahko vsebujejo alifatske aciklične ali aliciklične kisline ali sestavino alkohola.

8. Sekundarni aliciklični nasičeni in nenasičeni alkoholi/ketoni/ketali/estri s ketali, ki vsebujejo aliciklične akohole, ali ketoni in estri, ki vsebujejo sekundarne aliciklične alkohole. Estri lahko vsebujejo alifatsko aciklično ali aliciklično sestavino kisline.

9. Primarni alifatski nasičeni ali nenasičeni alkoholi/aldehidi/kisline/acetali/estri z drugo primarno, sekundarno ali terciarno oksidirano funkcionalno skupino, vključno z alifatskimi laktoni.

10. Sekundarni alifatski nasičeni ali nenasičeni alkoholi/ketoni/ketali/estri z drugo sekundarno ali terciarno oksidirano funkcionalno skupino.

11. Aliciklični in aromatski laktoni.

12. Derivati maltola in derivati ketodioksana.

13. Furanoni in derivati tetrahidrofurfurila.

14. Furfuril in derivati furana z dodatnimi nadomestki (substituenti) stranske verige in brez njih ter heteroatomi.

15. Fenil etil alkoholi, fenilocetne kisline, sorodni estri, fenoksiocetne kisline in sorodni estri.

16. Alifatski in aliciklični etri.

17. Propenilhidroksibenzeni.

18. Alilhidroksibenzeni.

19. Kapsaicinu podobne snovi in sorodni amidi.

20. Alifatski in aromatski mono- in di- tioli in mono-, di-, tri- in polisulfidi z dodatnimi oksidiranimi funkcionalnimi skupinami ali brez njih.

21. Aromatski ketoni, sekundarni alkoholi in sorodni estri.

22. Z arilom substituirani derivati primarnega alkohola/aldehida/kisline/estra/acetala, vključno z nenasičenimi.

23. Benzil alkoholi/aldehidi/kisline/estri/acetali. Vključno z benzilom in benzoat estri. Vsebujejo lahko tudi alifatski aciklični ali aliciklični ester ali sestavino acetala.

24. Derivati pirazina.

25. Derivati fenola, ki vsebujejo obročasti alkil, obročasti alkoksi in stranske verige z oksidirano funkcionalno skupino.

26. Aromatski etri, vključno z derivati anizola.

27. Derivati antranilata.

28. Piridin, pirol in derivati kinolina.

29. Tiazoli, tiofen, tiazolin in derivati tienila.

30. Mešane snovi.

31. Alifatski in aromatski ogljikovodiki.

32. Epoksidi.

33. Alifatski in aromatski amini.

34. Aminokisline.

[1] Za te na kemijskih merilih zasnovane skupine so pričakovane nekatere skupne metabolične in biološke lastnosti.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

KEMIJSKI OPISI (SPECIFIKACIJA), KI JIH JE TREBA PREDLOŽITI ZA AROMATIČNE SNOVI

- Kemično ime, ki se uporablja v registru v Odločbi 1999/217/ES,

- Ime IUPAC, če se razlikuje od kemičnega imena, ki se uporablja v registru,

- Sopomenke,

- Številke CAS, E, EINECS, FL, CoE in FEMA, če so na voljo,

- Kemijska in strukturna formula, molekulska teža,

- Fizikalna oblika, vonj,

- Topnost,

- Topnost v etanolu,

- Identifikacijski preskus (infra rdeči, jedrska magnetna resonanca in/ali masni spekter),

- Najmanjša analizirana vrednost,

- Nečistoče,

- Fizikalni parametri, ki zadevajo čistost (potrebna je obrazložitev, če niso predložene informacije):

- točka vrelišča (za tekočine),

- točka tališča (za trdne snovi),

- lomni količnik (za tekočine),

- specifična teža (za tekočine),

- Stabilnost in razgradni produkti, če je pomembno,

- Medsebojno vplivanje z drugimi sestavinami živila, če je pomembno,

- Katera koli druga pomembna informacija.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

KATEGORIJE ŽIVIL

1. Mlečni izdelki, razen izdelkov iz kategorije 2.

2. Masti in olja ter maščobne emulzije (vrsta voda v olju).

3. Sladoledi, vključno s šerbetom in sorbetom.

4. Predelano sadje in vrtnine (vključno z užitnimi gobami in glivami, koreni in gomolji, stročnicami), oreščki in semeni.

4.1 Sadje.

4.2 Vrtnine (vključno z užitnimi gobami in glivami, koreni in gomolji, stročnicami) ter oreščki in semeni.

5. Slaščičarski izdelki.

6. Žita in izdelki iz žit, vključno z mokami in škrobi iz korenin in gomoljev, ter stročnice, razen pekovskih izdelkov.

7. Pekovski izdelki.

8. Meso in mesni izdelki, vključno s perutnino in divjačino.

9. Ribe in proizvodi iz rib, vključno z mehkužci, raki in iglokožci (MCE).

10. Jajca in jajčni proizvodi.

11. Sladila, vključno z medom.

12. Soli, začimbe, juhe, omake, solate, beljakovinski izdelki itd.

13. Živila za posebne prehranske namene.

14. Pijače, razen mlečnih izdelkov.

14.1 Brezalkoholne pijače.

14.2 Alkoholne pijače, vključno s pijačami brez alkohola in pijačami z majhno vsebnostjo alkohola.

15. Gotove pikantne jedi.

16. Sestavljena živila (npr. zloženke — mesno-zelenjavne jedi (op. prev.), mesne paštete, mleto meso), živila, ki jih ni mogoče uvrstiti v skupine 1 do 15.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

STANDARDNA OBLIKA ZA PREDLOŽITEV INFORMACIJ O AROMATIČNIH SNOVEH

1. Informacije iz člena 3(1) prva do četrta alinea in povzetke informacij, ki se zahtevajo v peti alinei, je treba predložiti v standardni elektronski obliki ("Input Form for the FLAVIS database" (IF-FL)). Povzetki informacij, ki se zahtevajo v peti alinei, naj vsebujejo glavne ugotovitve vsakokratne raziskave, ki omogočijo sklepe o metaboličnih in toksikoloških učinkih snovi. IF-FL je mogoče naložiti iz naslednjega internetnega mesta ali jo naročiti pri ustanovi, pristojni za usklajevanje naloge SCOOP 1.1, katere naslov je naveden spodaj.

http://www.flavis.net

2. Informacijo je treba predložiti v angleškem jeziku. Za navedbo snovi je treba uporabiti ime iz ustreznega stolpca z naslovom "Ime" angleške različice registra iz Odločbe 1999/217/ES. Če je že na voljo, se navede še številka FL.

3. (a) Izpolnjeno IF-FL je treba poslati ustanovi, pristojni za usklajevanje naloge SCOOP 1.1

z elektronsko pošto na naslov (input@flavis.net), ki je naveden na zgoraj navedenem internetnem mestu, ali

po pošti na spodnji naslov (priporočljivo za snovi v delu 4 registra);

(b) tri posebej vezane izvode informacij skladno s členom 3(1), peta alinea, je treba predložiti v papirni obliki. V vsakem izvodu mora biti navedeno jasno razpoznavno angleško ime snovi ter kemijska skupina (kakor je navedeno v Prilogi I), na katero se nanaša. Če je to že na voljo, je treba navesti še številko FL. Izvode je treba poslati ustanovi, pristojni za usklajevanje naloge SCOOP 1.1:

Danski urad za veterino in hrano

Inštitut za varnost hrane in toksikologijo

Flavis

Mørkhøi Bygade 19

DK-2860 Søborg

--------------------------------------------------