32000R0823



Uradni list L 100 , 20/04/2000 str. 0024 - 0030


Uredba Komisije (ES) št. 823/2000

z dne 19. aprila 2000

o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere vrste sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj med ladjarskimi družbami za linijske prevoze (konzorciji)

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 479/92 z dne 25. februarja 1992 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere vrste sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj med ladjarskimi družbami za linijske prevoze (konzorciji) [1], spremenjene z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske, ter zlasti člena 1 Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe [2],

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje v pomorskem prometu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Komisija lahko na podlagi Uredbe (EGS) št. 479/92 uporabi člen 81(3) Pogodbe za nekatere vrste sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj med ladjarskimi družbami (konzorciji) v zvezi s skupnim opravljanjem linijskih prevozov po morju, ki zaradi tako vzpostavljenega sodelovanja med udeleženimi ladjarskimi družbami lahko povzročijo omejevanje konkurence na skupnem trgu in prizadenejo trgovino med državami članicami ter so tako lahko podvrženi prepovedi iz člena 81(1) Pogodbe.

(2) Komisija je to pooblastilo uporabila s sprejetjem Uredbe Komisije (ES) št. 870/95 [3]. V luči tako pridobljenih dosedanjih izkušenj je mogoče opredeliti kategorijo konzorcijev, ki se lahko obravnavajo po členu 81(1), čeprav se zanje navadno lahko šteje, da izpolnjujejo pogoje za uporabo člena 81(3).

(3) Komisija je ustrezno upoštevala posebnosti pomorskega prometa. Prav tako bodo za Komisijo te posebnosti pomembno merilo vsakič, ko bo ocenjevala konzorcije, ki ne sodijo v področje uporabe te skupinske izjeme.

(4) Po opredelitvi iz te uredbe konzorciji na splošno prispevajo k izboljšanju produktivnosti in kakovosti razpoložljivih linijskih prevozov po morju zaradi racionalizacije dejavnosti sodelujočih gospodarskih družb in z ekonomijo velikega obsega, ki jo omogočajo pri upravljanju s plovili in uporabi pristaniških zmogljivosti. Prav tako prispevajo k tehničnemu in gospodarskemu napredku, ker ugodno in spodbudno vplivajo na večji obseg uporabe zabojnikov in učinkovitejšo izrabo nosilnosti plovil.

(5) Naročniki ladijskih prevozov, ki jih zagotavljajo konzorciji, so na splošno deležni pravičnega deleža koristi, dosežene z izboljšavami produktivnosti in kakovosti storitev, ki jih prinašajo. Te koristi se lahko kažejo kot pogostejše prometne povezave in vmesni postanki ali kot izboljšave pri oblikovanju voznih redov ter boljša kakovost in individualizacija storitev zaradi uporabe sodobnejših plovil in druge opreme, vključno z zmogljivostmi pristanišč. Naročnikom pa konzorciji zares lahko koristijo le, če je v prometu, kjer delujejo konzorciji, dovolj konkurence.

(6) Za take sporazume je tako treba predvideti skupinsko izjemo pod pogojem, da se zadevnim gospodarskim družbam ne odpira možnost, da bi v znatnem delu zadevnih področij prometa izključile konkurenco. Glede na stalno spreminjajoče se razmere na trgu pomorskega prometa in glede na dejstvo, da pogodbenice pogosto spreminjajo določbe konzorcijskih sporazumov ali dejavnosti v okviru teh sporazumov, je eden od ciljev te uredbe razjasniti pogoje, pod katerimi konzorciji lahko uživajo skupinsko izjemo, ki jo ta predvideva.

(7) Ena od ključnih značilnosti konzorcijev je njihova zmožnost, da pri uvedbi in opravljanju skupne storitve prilagajajo zmogljivosti. Neuporaba določenega odstotka zmogljivosti plovil v okviru konzorcija ni ključna značilnost konzorcijev.

(8) Skupinska izjema, podeljena s to uredbo, se mora nanašati na konzorcije, ki delujejo znotraj in zunaj konferenc ladijskih prevoznikov, vendar ne zajema skupnega določanja voznin.

(9) Določanje cen sodi na področje Uredbe Sveta (EGS) št. 4056/86 z dne 22. decembra 1986 o določitvi podrobnih pravil za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe v zvezi s pomorskim prometom [4], kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske. Člani konzorcija, ki želijo cene določati skupno in ne izpolnjujejo meril iz Uredbe (EGS) št. 4056/86, morajo zaprositi za posamično izjemo.

(10) Prvi pogoj za skupinsko izjemo mora biti ta, da se pravičen delež koristi, dosežene z izboljšano učinkovitostjo, in tudi drugih koristi, ki jih prinašajo konzorciji, prenaša na naročnike prevozov.

(11) Ta zahteva iz člena 81(3) se lahko šteje za izpolnjeno šele tedaj, ko za konzorcij velja ena od spodaj opisanih okoliščin:

- med člani konference, znotraj katere deluje konzorcij, obstaja na podlagi neodvisnega določanja cen učinkovita cenovna konkurenca,

- v okviru konference, znotraj katere deluje konzorcij, obstaja dovolj učinkovita konkurenca med storitvami, ki jih zagotavljajo člani konzorcija, in tistimi, ki jih ponujajo drugi člani konference, ki niso člani konzorcija, ker konferenčni sporazum konzorcijem izrecno dopušča, da smejo ponujati lastne storitve, npr. neki konzorcij lahko sam ponuja "dostavo ravno ob pravem času" ali najsodobnejšo "elektronsko izmenjavo podatkov" (EDI), ki naročnikom omogoča, da so ves čas obveščeni o tem, kje je njihovo blago, ali ker se je znatno povečala pogostnost plovbe in vmesnih postankov v okviru storitev konzorcija, v primerjavi s tistimi, ki jih ponuja konferenca,

- člani konzorcija so izpostavljeni učinkoviti, obstoječi ali potencialni konkurenci nečlanov, neodvisno od tega, ali na zadevnem področjuali zadevnih področjih prometa deluje kakšna konferenca ali ne.

(12) Da bi zadostili prav tem zahtevam iz člena 81(3), je treba določiti dodatni pogoj, katerega cilj bo spodbujanje konkurence v kakovosti storitev tudi med posameznimi člani konzorcija ter med njimi in drugimi na tem področju ali teh področjihprometa delujočimi ladjarskimi družbami.

(13) Postaviti je treba pogoj, v skladu s katerim konzorciji in njihovi člani na določeni relacijine bodo smeli posegati po kakršnem koli razlikovanju pri cenah ali prevoznih pogojih zgolj na podlagi izvorne ali namembne države in tako v Skupnosti preusmerjati trgovinske tokove v škodo nekaterim pristaniščem, vkrcevalcem, prevoznikom ali ponudnikom pomožnih storitev v prometu, razen če je tako razlikovanje gospodarsko opravičljivo.

(14) Poleg tega je treba s temi pogoji zagotoviti, da bodo smeli konzorciji konkurenco omejevati le z ravnanjem, nujnim za doseganje ciljev, ki opravičujejo podelitev izjeme. Zato naj konzorcijski sporazumi vsebujejo določbo, po kateri se sme linijski prevoznik, ki je stranka sporazuma, iz konzorcija umakniti, če spoštuje primeren odpovedni rok. Vendar je treba za visoko integrirane konzorcije in/ali tiste z visoko stopnjo vlaganja predvideti daljši odpovedni rok, da bi bilo tako upoštevano obsežnejše vlaganje, namenjeno njihovi ustanovitvi, pa tudi obsežnejša reorganizacija, ki bi bila nujna, če kateri od članov odide. Nadalje je treba vsakemu članu konzorcija, če konzorcij sodeluje v skupni trženjski strukturi, zagotoviti pravico, da ob spoštovanju razumnega odpovednega roka preide na samostojno trženje.

(15) Izjema mora biti omejena na konzorcije, ki nimajo možnosti za izključitev konkurence v znatnejšem delu zadevnih storitev.

(16) Glede na izjemo je treba pri ugotavljanju obstoja resnične in učinkovite konkurence na vsakem od trgov, kjer deluje konzorcij, upoštevati ne le neposredni promet med pristanišči, ki jih konzorcij oskrbuje, marveč tudi konkurenco drugih linijskih prevozov po morju iz pristanišč, ki jih je mogoče nadomestiti s pristanišči konzorcija, in konkurenco drugih načinov prevoza, kadar je to primerno.

(17) Skupinsko izjemo, odobreno s to uredbo, je tako mogoče priznati le pod pogojem, da na vsakem od trgov, kjer deluje konzorcij, njegov tržni delež ne preseže določene stopnje.

(18) Za konzorcij, udeležen v konferenci, mora biti predviden manjši tržni delež, saj v tem primeru zadevni sporazumi sledijo v okviru že obstoječega omejevalnega sporazuma.

(19) Vendar je primerno, da se konzorcijem, ki za določen odstotek presegajo omejitve, določene v tej uredbi, a so na področjih prometa, kjer delujejo, še naprej izpostavljeni učinkoviti konkurenci, omogoči poenostavljen postopek, da bi bili tako lahko deležni pravne varnosti, ki jo predvideva skupinska izjema. Hkrati Komisiji tak postopek omogoči učinkovito spremljanje in poenostavi upravni nadzor nad sporazumi.

(20) Konzorcijem, ki presegajo omejitev, bo izjema omogočena na podlagi individualne odločbe, če izpolnjujejo zahteve iz člena 81(3) Pogodbe, pri čemer se upoštevajo posebnosti pomorskega prometa.

(21) Ta uredba se uporablja le za sporazume, sklenjene med člani konzorcija. Zato se skupinska izjema ne nanaša na omejevalne sporazume, sklenjene med konzorciji ali enim ali več člani konzorcija na eni strani ter drugimi ladjarskimi družbami na drugi strani. Niti naj ne ureja omejevalnih sporazumov med različnimi konzorciji na istem področju prometa ali med člani takšnih konzorcijev.

(22) Izjema povzroča določene obveznosti. S tega vidika imajo naročniki prevozov ves čas možnost, da se seznanijo s pogoji, pod katerimi prevoze po morju skupaj opravljajo člani konzorcija. Zagotoviti je treba resnično in učinkovito posvetovanje med konzorciji in naročniki prevozov glede dejavnosti, ki jih urejajo sporazumi. V tej uredbi je tudi jasno opredeljeno, kaj "resnična in učinkovita posvetovanja" pomenijo ter katere so glavne postopkovne faze posvetovanja. Zagotoviti je treba obvezno posvetovanje, omejeno na dejavnosti konzorcijev kot takih.

(23) Posvetovanja te vrste so lahko zagotovilo za učinkovitejše opravljanje storitev v pomorskem prometu, ki upošteva potrebe naročnikov. Zaradi tega naj bo določenim omejevalnim ravnanjem, kot mogočemu izidu takšnih posvetovanj, priznana izjema.

(24) V tej uredbi se pojem "višje sile" razume v smislu uveljavljene sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti.

(25) Predvideti je treba, da mora biti Komisija nemudoma obveščena o arbitražnih odločbah in priporočilih posredovalcev, s katerimi se stranki strinjata, da bi lahko preverila, ali konzorciji z njimi niso izvzeti iz pogojev in obveznosti, določenimi s to uredbo, in da tako morda ne kršijo členov 81 in 82 Pogodbe.

(26) V skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 479/92 je treba opredeliti primere, ko lahko Komisija gospodarskim družbam odvzame ugodnosti skupinske izjeme.

(27) Skupinsko izjemo je v skladu z Uredbo (ES) št. 870/95, z uporabo v njej predvidenega postopka za nasprotovanje, ki je Komisiji omogočil zlasti, da preveri, ali so izpostavljeni učinkoviti konkurenci, uživalo enajst konzorcijev. Nič ne kaže, da bi se odtlej razmere spremenile tako, da konzorciji ne bi bili več izpostavljeni učinkoviti konkurenci. Ti konzorciji naj tako še naprej uživajo izjemo pod pogoji, določenimi v tej uredbi.

(28) Za sporazume, ki so na podlagi te uredbe samodejno izvzeti, ni treba vložiti nikakršne prošnje po členu 12 Uredbe (EGS) št. 4056/86. Vendar naj imajo v primeru utemeljenih dvomov gospodarske družbe možnost Komisijo zaprositi, da se opredeli glede skladnosti oziroma neskladnosti njihovih sporazumov s to uredbo.

(29) Ta uredba ne vpliva na uporabo člena 82 Pogodbe.

(30) Glede na iztek veljavnosti Uredbe (ES) št. 870/95 je primerno, da se sprejme nova uredba, s katero bo skupinska izjema obnovljena –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja le za tiste konzorcije, ki zagotavljajo linijske prevoze v mednarodnem pomorskem prometu iz ali v enega ali več pristanišč Skupnosti.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi:

1. "konzorcij" pomeni sporazum med dvema ali več prevozniki, ki upravljajo s plovili in zagotavljajo linijske prevoze v mednarodnem pomorskem prometu izključno za prevoz tovora, večinoma z zabojniki, na enem ali več področjih prometa, in katerega cilj je sodelovanje pri skupnem opravljanju prevoza po morju in izboljšanje storitve, ki bi jo opravljal vsak član zase, če konzorcija ne bi bilo, da bi s tehničnimi, operativnimi in/ali trgovinskimi sporazumi racionalizirali svoje delovanje, razen določanja cen;

2. "linijski prevoz" pomeni redni prevoz blaga na določeni relaciji ali določenih relacijah med pristanišči in v skladu z voznimi redi in dnevi plovbe, objavljenimi vnaprej ter na razpolago za plačilo, četudi le občasno, vsakemu naročniku prevozov;

3. "dogovor o zagotavljanju storitev" pomeni pogodbeni dogovor, sklenjen med enim ali več naročniki prevozov in posameznim članom konzorcija ali samim konzorcijem, s katerim se naročniku kot protistoritev za obveznost, da naroči prevoz neke količine blaga v določenem časovnem obdobju, ta član ali konzorcij obveže, da bo zagotovil posamezno prometno storitev določene kakovosti, prilagojeno naročnikovim posebnim potrebam;

4. "naročnik prevozov" pomeni vsako podjetje (npr. vkrcevalno, prejemno, špedicijsko), ki je sklenilo pogodbeni dogovor ali pokazalo namero, da bo sklenilo pogodbeni dogovor s konzorcijem (ali enim od njegovih članov) o ladijskem prevozu blaga, ali kakršno koli združenje vkrcevalcev;

5. "neodvisno določanje cen" pomeni pravico člana pomorske konference, da sme, pod pogojem, da prej obvesti druge člane konference, za vsak primer posebej in za blago ponuditi voznine, ki odstopajo od voznin, določenih v konferenčni tarifi.

POGLAVJE II

IZJEME

Člen 3

Oproščeni sporazumi

1. V skladu s členom 81(3) Pogodbe ter ob upoštevanju pogojev in obveznosti iz te uredbe se člen 81(1) Pogodbe ne uporablja za dejavnosti, naštete v odstavku 2 tega člena, kadar se te izvajajo v okviru konzorcijskih sporazumov, opredeljenih v členih 1 in 2 te uredbe.

2. Izjava o neuporabljivosti velja samo za naslednje dejavnosti:

(a) skupno opravljanje linijskih prevozov po morju, ki zajema zgolj naslednje dejavnosti:

(i) usklajevanje in/ali skupno določanje ladijskih voznih redov in vmesnih postankov;

(ii) izmenjavo, prodajo ali vzajemni zakup prostora ali slotov na plovilih;

(iii) združevanje plovil in/ali pristaniških naprav;

(iv) uporabo ene ali več pisarn za potrebe skupnih dejavnosti;

(v) zagotavljanje zabojnikov, kesonov in druge opreme in/ali pogodbe o najemu, zakupu ali nakupu take opreme;

(vi) (uporabo sistema za računalniško izmenjavo podatkov in/ali skupnega dokumentacijskega sistema;

(b) začasno prilagoditev zmogljivosti;

(c) skupno upravljanje in uporabo pristaniških terminalov in z njimi povezanih storitev (npr. storitve pretovora z maono, ali prekladalne storitve);

(d) udeležbo v enem ali več od naslednjih poolov: tovora, prihodka, čistega prihodka;

(e) skupno uresničevanje glasovalnih pravic, ki jih konzorcij uživa v konferenci, znotraj katere delujejo njegovi člani, če glasove združujejo v zadevah, povezanih z dejavnostmi konzorcija kot takimi;

(f) skupno trženjsko strukturo in/ali izdajo skupne nakladnice;

(g) vsako drugo pomožno dejavnost za dejavnosti, naštete v točkah (a) do (f) zgoraj, ki je potrebna za njihovo izvajanje.

3. Zlasti naslednje klavzule štejejo za pomožne dejavnosti v smislu odstavka 2(g):

(a) obveznost članov konzorcija, da na zadevnem področju ali zadevnih področjih prometa uporabljajo plovila, namenjena konzorciju, in da se vzdržijo zakupa prostora na plovilih, ki pripadajo tretjim strankam;

(b) obveznost članov konzorcija, da drugim ladijskim prevoznikom na zadevnem področju ali zadevnih področjih prometa ne dodeljujejo ali dajejo v zakup prostora, razen s predhodno privolitvijo drugih članov konzorcija.

Člen 4

Neuporaba zmogljivosti

Izjema, predvidena v členu 3, se ne uporablja, če konzorcij vključuje dogovore o neuporabi obstoječih zmogljivosti, na podlagi katerih se pri linijskem prevozniku po morju sodelujoči člani konzorcija odrečejo uporabi določenega odstotka zmogljivosti plovil, ki obratujejo v okviru konzorcija.

POGLAVJE III

POGOJI ZA IZJEMO

Člen 5

Osnovni pogoji za podelitev izjeme

Izjema, predvidena v členu 3, se uporablja le, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) med člani konference, v okviru katere deluje konzorcij, obstaja učinkovita cenovna konkurenca zaradi dejstva, da je po konferenčnem sporazumu članom izrecno dovoljeno, da na podlagi pogodbene obveznosti ali kako drugače, neodvisno določajo vsako voznino, ki jo predvideva konferenčna tarifa; ali

(b) znotraj konference, v okviru katere deluje konzorcij, obstaja v ponudbi storitev med člani konference zadostna raven učinkovite konkurence zaradi dejstva, da je po konferenčnem sporazumu konzorciju izrecno dovoljeno ponuditi lastne dogovore o storitvah, ne glede na njihovo obliko, v zvezi s pogostnostjo in kakovostjo svojih prevoznih storitev, storitve, ki jih ponuja, pa lahko kadarkoli spremeni in se tako odzove na posebne zahteve naročnikov prevozov; ali

(c) ne glede na to ali konferenca deluje na zadevnem področju ali zadevnih področjih prometa, so člani konzorcija izpostavljeni učinkoviti konkurenci, bodisi obstoječi bodisi potencialni, ladijskih prevoznikov, ki niso člani tega konzorcija.

Člen 6

Pogoji, ki se nanašajo na tržni delež

1. Da bi konzorcij izpolnil pogoje za izjemo, ki jo predvideva člen 3, mora biti njegov tržni delež na vsakem od trgov, kjer deluje, kadar deluje znotraj konference, manjši kakor 30 %, kar se izračunava na podlagi količine prepeljanega blaga (tovorne tone ali 20 čevljem enakovredne enote (TEU)) in manjši od 35 %, kadar deluje zunaj konference.

2. Izjema, ki jo predvideva člen 3, se še naprej uporablja, če tržni delež iz odstavka 1 tega člena v dveh zaporednih koledarskih letih ni presežen za več kakor eno desetino.

3. Ko je presežena katera od omejitev iz odstavkov 1 in 2, se izjema, ki jo predvideva člen 3, uporablja še nadaljnjih šestih mesecev po koncu koledarskega leta, v katerem je bila omejitev presežena. To obdobje se podaljša na dvanajst mesecev, če je presežek nastal zaradi umika kakega prevoznika, ki ni član konzorcija, s trga.

Člen 7

Postopek za nasprotovanje

1. Izjema, ki jo predvidevata člena 3 in 10, se uporablja tudi za konzorcije, katerih tržni delež na vsakem od trgov, kjer delujejo, presega omejitve iz člena 6, vendar pa na nobenem ne presega 50 %, pod pogojem, da je Komisija o zadevnih sporazumih obveščena skladno z določbami Uredbe Komisije (ES) št. 2843/98 [5] in da v šestih mesecih ne izrazi nasprotovanja taki izjemi.

Rok šestih mesecev prične teči z dnem, ko začne veljati obvestilo v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 2843/98.

2. Odstavek 1 se uporabi le, če uradno obvestilo ali sporočilo, ki ga spremlja, vsebuje izrecno napotilo, ki se izrecno sklicuje na ta člen.

3. Komisija lahko izjemi nasprotuje.

Komisija bo izjemi nasprotovala, če za to prejme zahtevo od države članice v treh mesecih od takrat, ko je državi članici poslala obvestilo iz odstavka 1. Ta zahteva mora biti utemeljena na podlagi zadržkov v zvezi s pravili konkurence po Pogodbi.

4. Komisija lahko svoje nasprotovanje izjemi kadarkoli umakne. Vendar je, kadar je nasprotovanje podano na zahtevo države članice in ta pri svoji zahtevi vztraja, umik mogoč le po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje ladijskih prevoznikov.

5. Če je nasprotovanje umaknjeno, ker zadevne gospodarske družbe izkažejo, da izpolnjujejo pogoje iz člena 81(3), izjema velja od datuma obvestila.

6. Če je nasprotovanje umaknjeno, ker zadevne gospodarske družbe spremenijo sporazume tako, da izpolnjujejo pogoje iz člena 81(3), izjema velja od datuma, ko začnejo te spremembe učinkovati.

7. Če Komisija izjemi nasprotuje in nasprotovanja ne umakne, učinke obvestila urejajo določbe iz oddelka II Uredbe (EGS) št. 4056/86.

Člen 8

Drugi pogoji

Primernost izjem, predvidenih v členih 3 in 10, je pogojena z naslednjim:

(a) konzorcij mora vsem svojim članom dovoliti, da na podlagi posamične pogodbe ponudijo svoje dogovore o storitvah;

(b) po konzorcijskem sporazumu morajo vanj vključene gospodarske družbe imeti pravico, da se iz konzorcija umaknejo, ne da bi jih zaradi tega doletela finančna ali kakšna drugačna kazen, kakršna je zlasti obveznost, da prenehajo s prevozno dejavnostjo na zadevnem področju ali zadevnih področjih prometa, ne glede na to, ali to obveznost spremlja pogoj o tem, da je to dejavnost mogoče obnoviti šele po preteku določenega obdobja. Ta pravica velja ob spoštovanju odpovednega roka, ki traja največ šest mesecev, odpoved pa je mogoče podati po izteku prvih osemnajstih mesecev od začetka veljavnosti sporazuma;

Kadar pa gre za visoko integrirani konzorcij, ki ima dobičkovni pool, in/ali visoko stopnjo vlaganja, ker so njegovi člani kupili ali zakupili plovila prav zato, da bi ustanovili konzorcij, traja odpovedni rok največ šest mesecev, odpoved pa je mogoče podati po izteku prvih tridesetih mesecev od začetka veljavnosti sporazuma;

(c) kadar konzorcij deluje s skupno trženjsko strukturo, mora biti vsakemu od članov konzorcija dovoljeno samostojno trženje, ne da bi ga zaradi tega doletela kazen, vendar pod pogojem, da spoštuje največ šestmesečni odpovedni rok;

(d) niti konzorcij niti člani konzorcija na skupnem trgu ne smejo povzročati škode nekaterim pristaniščem, naročnikom ali prevoznikom s tem, da za prevoz istega blaga in na območju, ki ga pokriva sporazum, uporabljajo cene in pogoje prevoza, ki se razlikujejo glede na izvorno ali namembno državo ali glede na pristanišče, kjer se blago naklada ali razklada, razen če je te cene ali pogoje mogoče gospodarsko opravičiti.

POGLAVJE IV

OBVEZNOSTI

Člen 9

Obveznosti, povezane z izjemo

1. Izjeme, ki jih predvidevata člena 3 in 13(1), so povezane z obveznostmi iz odstavka 2 tega člena.

2. Med naročniki ali organizacijami, ki jih predstavljajo, na eni strani in konzorciji na drugi strani poteka resnično in učinkovito posvetovanje, da bi poiskali rešitve za vsa pomembna vprašanja, razen za manj pomembne zadeve povsem operativne narave, zlasti rešitve glede pogojev in kakovosti linijskih prevozov po morju, ki jih ponujajo konzorciji ali njihovi člani.

To posvetovanje poteka kadarkoli to zahteva ena od zgoraj omenjenih strank.

Posvetovanje mora potekati, razen v primeru višje sile, pred izvedbo ukrepa, ki predstavlja predmet posvetovanja. Če so člani konzorcija zaradi višje sile prisiljeni odločitev izvršiti pred posvetovanjem, se zahtevano posvetovanje izvrši v desetih dneh po izdaji zahteve. Razen v primeru višje sile, na katero se je treba sklicevati v obvestilu, kjer je objavljen ukrep, se ukrep pred posvetovanjem ne objavi javno.

Posvetovanje sledi postopku, ki teče po naslednjih fazah:

(a) pred posvetovanjem konzorcij drugo stranko pisno obvesti o podrobnostih predmeta posvetovanja;

(b) stranki izmenjata mnenja bodisi pisno bodisi med srečanjem bodisi na oba načina; pri tem so predstavniki članov konzorcija in sodelujočih vkrcevalcev pooblaščeni, da dosežejo skupno stališče in stranki si po svojih najboljših močeh prizadevata, da bi ta cilj dosegli;

(c) kadar skupnega stališča ni mogoče doseči kljub prizadevanju obeh strani, se nestrinjanje potrdi in javno objavi. Komisijo nanj lahko opozori ena ali druga stranka;

(d) za zaključek posvetovanja se lahko določi razumen rok, po možnosti s soglasjem obeh strank. To obdobje ne sme biti krajše od enega meseca, razen izjemoma ali če se stranki dogovorita drugače.

3. Pogoji v zvezi s prevozi po morju, ki jih zagotavljajo konzorcij in njihovi člani, vključno s tistimi, ki se nanašajo na kakovost teh storitev in vse pomembne spremembe, so na zahtevo za sprejemljivo ceno na razpolago naročnikom prevozov, brezplačno pa so na vpogled v uradih članov konzorcija ali konzorcija samega ter pri njihovih zastopnikih.

4. Konzorcij nemudoma obvesti Komisijo o arbitražnih odločbah in priporočilih posredovalcev, s katerimi se stranki strinjata in s katerimi se rešujejo spori, ki zadevajo ravnanje konzorcijev, ki ga ureja ta uredba.

5. Vsak konzorcij, ki zahteva ugodnosti po tej uredbi, mora biti na zahtevo Komisije v roku, ki ga ta predhodno določi za vsak posamezni primer in ki je dolg najmanj en mesec, sposoben izkazati, da izpolnjuje pogoje in obveznosti, ki mu jih nalagajo členi od 5 do 8 in odstavka 2 in 3 tega člena, ter ji mora v tem času predložiti zadevni konzorcijski sporazum.

Člen 10

Izjema za sporazume med naročniki prevozov in konzorciji o uporabi rednih prevozov po morju

Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja med naročniki prevozov ali organizacijami, ki jih predstavljajo, na eni strani ter konzorcijem, ki uživa izjemo po členu 3, na drugi strani, glede pogojev in kakovosti linijskih prevozov po morju, ki jih določa konzorcij, in glede vseh splošnih vprašanj, povezanih s temi storitvami, se izvzamejo iz prepovedi po členu 81(1) Pogodbe, če izhajajo iz posvetovanja, ki ga predvideva odstavek 2 člena 9.

POGLAVJE V

DRUGE DOLOČBE

Člen 11

Poslovna skrivnost

1. Podatki, pridobljeni na podlagi izvajanja člena 7 in odstavka 5 člena 9, se uporabljajo le za namene te uredbe.

2. Komisija in organi držav članic, njihovi uradniki in drugi uslužbenci ne smejo razkriti podatkov, pridobljenih na podlagi uporabe te uredbe, ki zahtevajo poslovno skrivnost.

3. Določbe odstavkov 1 in 2 ne morejo preprečiti objave splošnih podatkov ali študij, ki ne vsebujejo podatkov o posameznih podjetjih ali združenjih podjetij.

Člen 12

Odvzem skupinske izjeme

Komisija lahko odvzame ugodnosti po tej uredbi v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 479/92, kadar v nekem primeru ugotovi, da ima sporazum, sklep ali usklajeno ravnanje, čeprav uživa izjemo po členu 3 ali členu 13(1) te uredbe, vseeno nekatere učinke, ki so nezdružljivi s pogoji, določenimi s členom 81(3), ali pa prepovedani po členu 82 Pogodbe, zlasti ko:

(a) na določenem področju prometa konkurenca zunaj okvira konference, znotraj katere deluje konzorcij, ali zunaj določenega konzorcija, ni učinkovita;

(b) konzorcij vedno znova deluje v nasprotju z obveznostmi, določenimi v členu 9;

(c) ravnanje konzorcija vodi do učinkov, ki so nezdružljivi s členom 82 Pogodbe;

(d) taki učinki izhajajo iz arbitražne odločbe.

Člen 13

Prehodne določbe

1. Člen 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, veljavne 25. aprila 2000, ki tega dne izpolnjujejo pogoje za izjemo, določene z Uredbo (ES) št. 870/95, in proti katerim je bil uporabljen postopek za nasprotovanje izjemi po členu 7 te uredbe.

2. Za uradno obvestilo, izdano pred začetkom veljavnosti te uredbe po členu 7 Uredbe (ES) št. 870/95 in v zvezi s katerim se dne 25. aprila 2000 šestmesečni rok ni iztekel, se šteje, da je bilo izdano po členu 7 te uredbe.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 26. aprila 2000.

Velja do 25. aprila 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. aprila 2000

Za Komisijo

Mario Monti

Član Komisije

[1] UL L 55, 29.2.1992, str. 3.

[2] UL C 379, 31.12.1999, str. 13.

[3] UL L 89, 21.4.1995, str. 7.

[4] UL L 378, 31.12.1986, str. 4.

[5] UL L 354, 30.12.1998, str. 22.

--------------------------------------------------