Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 99/2000

z dne 29. decembra 1999

o zagotavljanju pomoči partnerskim državam v vzhodni Evropi in srednji Aziji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 203 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Po zasedanju Evropskega sveta v Dublinu in Rimu leta 1990 je Komisija uvedla program tehnične pomoči za gospodarsko reformo in obnovo v nekdanji Zvezi sovjetskih socialističnih republik.

(2) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 1279/96 z dne 25. junija 1996 o zagotavljanju pomoči za gospodarsko reformo in obnovo v novih neodvisnih državah in Mongoliji [2] je določila pogoje za zagotavljanje take pomoči in predvidela take aktivnosti od 1. januarja 1996 do 31. decembra 1999.

(3) Ta pomoč je že imela pomemben vpliv na reformo v partnerskih državah v vzhodni Evropi in srednji Aziji, naštetih v Prilogi I ("partnerske države").

(4) Referenčni finančni znesek iz točke 34 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka [3] je vključen v to uredbo za celotno trajanje programa, ne da bi to vplivalo na pooblastila organa za izvajanje proračuna, kakor so opredeljena v Pogodbi.

(5) Taka pomoč bo v celoti učinkovita samo v okviru napredka pri oblikovanju svobodnih in odprtih demokratičnih družb, ki spoštujejo človekove pravice, pravice manjšin in pravice domorodnega prebivalstva, ter pri prehodu na tržno usmerjene gospodarske sisteme.

(6) Nadaljnja pomoč je potrebna za spodbujanje jedrske varnosti v partnerskih državah.

(7) Nadaljevanje zagotavljanja pomoči bo prispevalo k uresničitvi skupnih ciljev, zlasti v okviru sporazumov o partnerstvu in sodelovanju ter sporazumov o gospodarskem sodelovanju, sklenjenih s partnerskimi državami.

(8) Kjer je to ustrezno, bodo določbe o pomoči iz te uredbe ustrezno upoštevale skupne strategije, ki jih je sprejel Evropski svet.

(9) Treba je določiti prednostne naloge za to pomoč, ki bodo med drugim temeljile na skupnih interesih Skupnosti in partnerskih držav.

(10) Pomoč mora upoštevati različne potrebe in prednostne naloge glavnih regij, ki jih zajema ta uredba.

(11) Izkušnje so pokazale, da bo pomoč Skupnosti učinkovitejša, če bo osredotočena na omejeno število področij v posamezni partnerski državi.

(12) Spodbujati je treba razvoj meddržavnih gospodarskih povezav in trgovinskih tokov, ki prispevajo k gospodarski reformi in prestrukturiranju.

(13) Spodbujati je treba regionalno in podregionalno sodelovanje, zlasti z državami na severu in črnomorsko regijo.

(14) Spodbujati je treba čezmejno sodelovanje, zlasti na mejah med partnerskimi državami in Evropsko unijo, med partnerskimi državami in srednjo in vzhodno Evropo ter med samimi partnerskimi državami.

(15) Sedanja gospodarska reforma in prestrukturiranje ter učinkovito vodenje tega programa zahtevajo večletni pristop.

(16) Za dolgoročno trajnost reform je treba ustrezno poudariti družbene vidike reform in razvoj civilne družbe.

(17) Vključitev okoljskih vidikov v pomoč je osrednjega pomena za dolgoročno trajnost gospodarskih reform in razvoja.

(18) Razvoj človeških virov, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, je pomembno za reformo in prestrukturiranje.

(19) Kakovost pomoči je treba izboljšati tako, da se del projektov izbere na konkurenčni osnovi.

(20) Da bi ustrezno zadovoljili najnujnejše potrebe partnerskih držav v sedanji fazi njihovega gospodarskega preoblikovanja, je treba dovoliti, da se določen znesek dodeljenih finančnih sredstev uporabi za financiranje gospodarsko donosnih naložb, zlasti na področjih čezmejnega sodelovanja, spodbujanja malih in srednje velikih podjetij, okoljske infrastrukture in omrežij strateškega pomena za Skupnost.

(21) Pomoč Skupnosti bi lahko bila, kjer je to ustrezno, učinkovitejša, uspešnejša in vidnejša, če bi se izvajala decentralizirano.

(22) Zagotoviti je treba učinkovito konkurenco med podjetji, organizacijami in ustanovami, zainteresiranimi za sodelovanje v pobudah, ki jih financira program.

(23) Pomoč Skupnosti bo učinkovitejša, ko bo zagotovljena zavezanost partnerskih držav.

(24) Primerno je, da Komisiji pri izvajanju pomoči Skupnosti pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic.

(25) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, ki določa postopke za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [4].

(26) Postopki za javne razpise in oddajo javnih naročil morajo biti v skladu s Finančno uredbo, ki velja za splošni proračun Evropske unije ("Finančna uredba").

(27) Določbe o javnih razpisih in oddaji javnih naročil kot tudi načela za oddajo javnih naročil je treba uporabljati do začetka veljavnosti zakonodaje o spremembi naslova IX Finančne uredbe, da bi zagotovili podlago za izvedbene določbe, ki se bo uporabljala za vse programe zunanje pomoči Skupnosti.

(28) Sodelovanje na javnih razpisih mora biti omogočeno vsem fizičnim in pravnim osebam iz držav članic in partnerskih držav, kot tudi fizičnim in pravnim osebam iz držav, ki koristijo program Phare, in, kjer je potrebno posebno strokovno znanje, iz sredozemskih držav.

(29) Poročilo o izvajanju programa pomoči je treba izdelati vsako leto.

(30) Pogodbi za sprejem te uredbe predvidevata samo pooblastila, določena v členu 308 Pogodbe ES in v členu 203 Pogodbe ESAE –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Skupnost od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2006 v skladu z merili, določenimi v tej uredbi, izvaja program za spodbuditev prehoda na tržno gospodarstvo ter okrepitev demokracije in pravne države v partnerskih državah, naštetih v Prilogi I (v nadaljevanju "partnerske države").

Člen 2

1. Program temelji na načelih in ciljih, določenih v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju ter sporazumih o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, v okviru katerih Skupnost, njene države članice in partnerske države sodelujejo, da bi podprle pobude skupnega interesa.

2. Cilj programa je doseči čim večji učinek s tem, da se osredotoči na omejeno število pomembnih pobud, pri čemer majhni projekti niso izključeni, če so taki projekti smotrni. V ta namen se spodaj navedeni okvirni in akcijski programi nanašajo na največ tri od upravičenih medsektorskih področij sodelovanja, naštetih v Prilogi II. Kjer je to ustrezno, se poleg podpore za ta tri področja zagotovi podpora za jedrsko varnost. Program upošteva različne potrebe in prednostne naloge glavnih regij, ki jih zajema ta uredba, in zlasti potrebo po spodbujanju demokracije in pravne države.

3. Posebna pozornost se nameni:

- potrebi po zmanjšanju tveganja za okolje in onesnaževanja okolja, vključno s čezmejnim onesnaževanjem,

- potrebi po spodbujanju trajnostne uporabe naravnih virov, vključno z energetskimi viri, in

- družbenim vidikom prehoda.

4. Cilj programa je spodbuditi meddržavno, medregionalno in čezmejno sodelovanje med samimi partnerskimi državami, med partnerskimi državami in Evropsko unijo ter med partnerskimi državami in srednjo in vzhodno Evropo.

Prvotni cilj meddržavnega in medregionalnega sodelovanja je pomoč partnerskim državam pri določitvi in izvajanju ukrepov, katerih se je bolje lotiti na večdržavni kot na državni ravni, kot so spodbujanje omrežij, sodelovanje na področju okolja ter ukrepi na področju pravosodja in notranjih zadev.

Čezmejno sodelovanja je predvsem namenjeno:

(a) pomoči obmejnim regijam pri premagovanju njihovih specifičnih razvojnih težav;

(b) spodbujanju povezovanja omrežij na obeh straneh meje, npr. objektov na mejnih prehodih;

(c) pospešitvi procesa preoblikovanja v partnerskih državah z njihovim sodelovanjem z obmejnimi regijami v Evropski uniji ali srednji in vzhodni Evropi;

(d) zmanjšanju čezmejnega tveganja za okolje in onesnaževanja okolja.

5. Na področju jedrske varnosti je program osredotočen na tri prednostne naloge:

(a) podpora spodbujanju učinkovite kulture jedrske varnosti v skladu z načeli Konvencije o jedrski varnosti, zlasti s stalno podporo upravnih organov, in na ravni obratov s pomočjo na kraju samem, vključno z dobavo opreme, kjer je taka pomoč najbolj potrebna;

(b) podpora razvoju in izvajanju strategij za ravnanje z izrabljenim gorivom in jedrskimi odpadki ter za razgradnjo jedrskih objektov, zlasti v severozahodni Rusiji v okviru širšega mednarodnega sodelovanja;

(c) sodelovanje v zadevnih mednarodnih pobudah, ki jih podpira EU, kot je pobuda G7/EU o zaprtju jedrske elektrarne v Černobilu.

Program podpira tudi izvajanje učinkovitega nadzora varnosti jedrskega materiala.

6. Program upošteva:

- razvoj in različnost potreb in prednostnih nalog partnerskih držav, posamezno in kot regij, in med drugim okvir širitve,

- sposobnost partnerskih držav za privzemanje,

- napredek v smeri demokratične in tržno usmerjene reforme v partnerskih državah.

Ukrepi se izvajajo ob upoštevanju naslednjih meril:

- potrebe po trajnostnem gospodarskem razvoju,

- vpliva ukrepov reforme na družbo,

- spodbujanja enakih možnosti za ženske,

- trajnostne uporabe naravnih virov in spoštovanja do okolja.

NASLOV I

OKVIRNI IN AKCIJSKI PROGRAMI

Člen 3

1. Pomoč se izvaja v okviru državnih, večdržavnih in drugih programov.

2. Državni in večdržavni programi obsegajo okvirne in akcijske programe.

3. Okvirni programi, ki obsegajo tri do štiriletna obdobja, se izdelajo v skladu s postopkom iz člena 13(2). Ti programi opredelijo glavne cilje in smernice pomoči Skupnosti na področjih sodelovanja, določenih v Prilogi II, in, kolikor je to možno, vključujejo okvirne finančne ocene. Pred izdelavo okvirnih programov Komisija obravnava skupaj z Odborom iz člena 13(1) prednostne naloge, ki jih je treba določiti s partnerskimi državami.

4. Akcijski programi, ki temeljijo na okvirnih programih iz odstavka 3, se sprejmejo vsako leto ali vsako drugo leto v skladu s postopkom iz člena 13(2). Ti akcijski programi vključujejo seznam projektov, ki se financirajo na področjih sodelovanja, določenih v Prilogi II. Vsebina programov se določi dovolj podrobno, da lahko Odbor iz člena 13(1) poda svoje mnenje.

5. Ukrepi, opredeljeni v državnih akcijskih programih, so predmet finančnih memorandumov, sklenjenih med Komisijo in vsako partnersko državo. Ti memorandumi temeljijo na dialogu o skupnih interesih Skupnosti in partnerskih držav, zlasti v okviru sporazumov o partnerstvu in sodelovanju.

6. Če tako zahtevajo okoliščine, se lahko okvirni in akcijski programi v času njihovega izvajanja spremenijo v skladu s postopkom iz člena 13(2).

Člen 4

1. Poleg državnih akcijskih programov se oblikuje sistem spodbud, da bi v dodeljevanje sredstev vključili element konkurence in s tem spodbudili kakovost. Da bi zagotovili koncentracijo, morajo biti projekti, ki se financirajo v okviru tega sistema, povezani z medsektorskimi področji sodelovanja, določenimi v državnih okvirnih programih iz člena 3.

2. Sistem se uvede postopno in upošteva upravno zmogljivost različnih partnerskih držav. V prvem letu delovanja znesek, odobren za sistem, naj ne presega 10 % skupnega proračuna programa. V naslednjih letih se lahko ta delež zviša do 5 % letno.

3. Ob upoštevanju izkušenj preteklih let, vključno z geografsko porazdelitvijo, se posebno prizadevanje nameni spodbujanju sodelovanja vseh partnerskih držav v tem sistemu, zlasti tistih z največjimi težavami pri doseganju rezultatov v tem sistemu.

4. Letni program za sistem spodbud, vključno z merili za izbor projektov in njegov obseg, se določi v skladu s postopkom iz člena 13(2).

NASLOV II

UKREPI, KI JIH JE TREBA PODPRETI

Člen 5

1. V okviru programov iz naslova I, ki se nanaša v glavnem na tehnično pomoč, se podpira naslednje:

- prenos strokovnega znanja in izkušenj, vključno z usposabljanjem,

- industrijsko sodelovanje in partnerstva za institucionalno krepitev na podlagi sodelovanja med javnimi in zasebnimi organizacijami Evropske unije in partnerskih držav,

- od primera do primera, razumne stroške dobav, potrebnih za izvajanje pomoči. V posebnih primerih, zlasti na področjih jedrske varnosti, pravosodja in notranjih zadev ter čezmejnega sodelovanja, lahko dobave tvorijo znaten del pomoči,

- naložbe in dejavnosti, povezane z naložbami. Pomoč lahko vključuje tehnično pomoč za pospeševanje in podporo naložb. Pomoč lahko tudi vključuje financiranje naložb, kakor je opisano v Prilogi III, zlasti na področjih čezmejnega sodelovanja, spodbujanja malih in srednje velikih podjetij, okoljske infrastrukture in omrežij.

2. Pomoč lahko krije tudi stroške, povezane s pripravo, izvajanje, spremljanjem, revizijo in oceno programa, kot tudi stroške v zvezi z informiranjem.

3. Ukrepi se lahko, kjer je to ustrezno, izvajajo decentralizirano. Končni prejemniki pomoči Skupnosti so tesno vključeni v pripravo in izvajanje projektov. Kjer je to možno, se določitev in priprava projektov izvedeta na regionalni in lokalni ravni.

4. Projekti se, kjer je to ustrezno in na način, ki preprečuje prekinitev kontinuitete ukrepov, izvajajo v fazah. Podpora za naslednje faze je odvisna od uspešne izvedbe predhodnih faz.

5. Spodbuja se sodelovanje lokalnih strokovnjakov pri izvajanju projektov.

NASLOV III

FINANČNE DOLOČBE

Člen 6

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje tega programa za obdobje 2000 do 2006 je 3138 milijonov evrov.

Letno razdelitev proračunskih sredstev odobri proračunski organ v mejah finančnega predvidevanja.

2. Največ 20 % letnega proračuna se lahko dodeli za financiranje naložb, kakor je opisano v Prilogi III. Največ 20 % letnega proračuna se lahko dodeli za "sistem spodbud", opredeljen v členu 4.

Člen 7

1. Ukrepe iz te uredbe, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije, upravlja Komisija v skladu z veljavno Finančno uredbo.

2. Komisija ravna v skladu z načeli zdravega finančnega poslovanja in zlasti z načeli gospodarnosti in stroškovne učinkovitosti iz Finančne uredbe.

Člen 8

1. Pomoč Skupnosti na splošno je v obliki subvencij. Te lahko ustvarjajo dohodek, ki se lahko uporabi za financiranje drugih projektov ali ukrepov za sodelovanje.

2. Finančni sklepi in pogodbe, ki izhajajo iz teh, morajo izrecno predvidevati spremljanje in finančni nadzor Komisije in Računskega sodišča, po potrebi na kraju samem.

Člen 9

1. Stroške projekta v državni valuti Skupnost krije le v nujno potrebnem obsegu.

2. Sofinanciranje projektov s strani partnerskih držav se aktivno spodbuja.

3. Skupnost ne financira davkov, dajatev in nakupa nepremičnin.

Člen 10

Naslednje določbe o razpisih in oddaji javnih naročil kot tudi načela za oddajo javnih naročil, določena v Prilogi IV, se uporabljajo do začetka veljavnosti zakonodaje o spremembi naslova IX Finančne uredbe, da bi zagotovili podlago za izvedbene določbe, ki se bo uporabljala za vse programe zunanje pomoči Skupnosti.

Člen 11

1. Komisija izvaja ukrepe v skladu z akcijskimi programi iz člena 3(4) in v skladu z naslovom IX Finančne uredbe ter členom 12 te uredbe.

2. Komisija zagotovi partnerskim državam pravila o opredelitvi projektov.

3. Naročila za dobavo in dela se oddajo s pomočjo javnih razpisov za zbiranje ponudb, razen v primerih iz člena 116 Finančne uredbe.

4. Sodelovanje pri razpisih in pridobivanju pogodb je pod enakimi pogoji odprto za vse fizične in pravne osebe v državah članicah, partnerskih državah in v državah, ki koristijo program Phare. Komisija lahko za vsak primer posebej odobri sodelovanje fizičnih in pravnih oseb iz sredozemskih držav s tradicionalnimi gospodarskimi, trgovinskimi ali geografskimi vezmi, če zadevni programi ali projekti zahtevajo posebno strokovno znanje, ki je na voljo v teh državah.

5. V primeru sofinanciranja lahko Komisija odobri sodelovanje zadevnih tretjih držav na javnih razpisih in pridobivanju pogodb, vendar za vsak primer posebej. V teh primerih je sodelovanje podjetij iz tretjih držav sprejemljivo samo, če je zagotovljena vzajemnost.

Člen 12

Javni razpisi za oddajo naročil za dobavo v skladu s členom 114 Finančne uredbe predvidevajo za predložitev ponudbe rok najmanj 52 dni od datuma, ko je bilo obvestilo poslano na Uradni list Evropskih skupnosti.

Pogodbe o storitvah se praviloma oddajo z omejenimi javnimi razpisi in z zasebnimi pogodbami za dejavnosti do 200000 EUR.

NASLOV IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 13

1. Komisiji pomaga Odbor za pomoč novim neodvisnim državam in Mongoliji (v nadaljevanju "Odbor").

2. Kadar je navedeno sklicevanje na ta odstavek, se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 14

Komisija si skupaj z državami članicami ter na podlagi vzajemne in redne izmenjave informacij, vključno z izmenjavo informacij na kraju samem, prizadeva zagotoviti učinkovito usklajevanje prizadevanj za pomoč, ki jih izvajajo Skupnost in posamezne države članice, da bi povečala medsebojno povezanost in dopolnjevanje njihovih programov sodelovanja.

Med Komisijo in državami članicami poteka redno usklajevanje, ki vključuje usklajevanje na kraju samem pri njihovih stikih s partnerskimi državami, tako na stopnji opredelitve programov kot na stopnji njihovega izvajanja.

Pri izvajanju programov čezmejnega sodelovanja, ki vključujejo države članice, države Phare in partnerske države, Komisija skrbi za učinkovito usklajevanje in usklajenost s programi, ki se financirajo iz strukturnih skladov, programi zunanje pomoči Skupnosti in dvostranskimi pobudami za pomoč.

Poleg tega Komisija zagotovi usklajevanje in sodelovanje z mednarodnimi finančnimi ustanovami in drugimi donatorji.

V okviru pomoči, zagotovljene v skladu s to uredbo, Komisija spodbuja sofinanciranje z javnimi in zasebnimi organi v državah članicah.

Člen 15

1. Komisija vsako leto predloži poročilo o izvajanju programa pomoči. To poročilo vključuje oceno že zagotovljene pomoči, vključno z učinkovitostjo programa, kot tudi podatke o rezultatih spremljanja, opravljenega med letom. To poročilo je naslovljeno na države članice, Evropski parlament, Svet, Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij.

2. Na podlagi teh poročil lahko Komisija Svetu predloži predloge za spremembo te uredbe.

3. Poleg tega da Komisija organom iz odstavka 1 na razpolago statistične informacije o oddaji naročil. Vsebina in oblika statističnih informacij, ki jih je treba predložiti, se določita po posvetovanju z Odborom iz člena 13(1).

Člen 16

Kadar manjka bistven element za nadaljevanje sodelovanja prek pomoči, zlasti v primerih kršenja demokratičnih načel in človekovih pravic, lahko Svet na predlog Komisije in s kvalificirano večino odloči o ustreznih ukrepih v zvezi s pomočjo za partnersko državo.

Isti postopek se lahko uporabi kot zadnje sredstvo v primerih resne kršitve obveznosti partnerskih držav, kakor so določene v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju.

Člen 17

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. decembra 1999

Za Svet

Predsednik

K. Hemilä

[1] UL C 37, 11.2.1999, str. 8.

[2] UL L 165, 4.7.1996, str. 1.

[3] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[4] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

PARTNERSKE DRŽAVE IZ ČLENA 1

Armenija

Azerbajdžan

Belorusija

Gruzija

Kazahstan

Kirgizistan

Moldavija

Mongolija

Ruska federacija

Tadžikistan

Turkmenistan

Ukrajina

Uzbekistan

--------------------------------------------------

PRILOGA II

PODROČJA SODELOVANJA IZ ČLENA 2(2) IN ČLENA 3(3) IN (4)

1. Podpora za institucionalno, pravno in upravno reformo:

- razvoj pravne države,

- podpora za učinkovito oblikovanje politike,

- reforma javne uprave na državni, regionalni in lokalni ravni,

- podpora za izvršilne in zakonodajne organe (na državni, regionalni in lokalni ravni),

- podpora dejavnosti na področju pravosodja in notranjih zadev,

- okrepitev pravnega in regulativnega okvirja,

- podpora za izvajanje mednarodnih obvez,

- podpora za civilno družbo,

- podpora za izobraževanje in usposabljanje.

2. Podpora zasebnega sektorja in pomoč za gospodarski razvoj:

- spodbujanje malih in srednje velikih podjetij,

- razvoj sistemov bančnih in finančnih storitev,

- spodbujanje zasebnega podjetništva, vključno s skupnimi podjetji,

- industrijsko sodelovanje, vključno z raziskavami,

- privatizacija,

- prestrukturiranje podjetij,

- spodbujanje tržno usmerjenega okvira za trgovino in naložbe.

3. Podpora pri reševanju družbenih posledic prehoda:

- reforma zdravstvenega sistema, pokojninskega sistema, sistema socialne varnosti in zavarovanja,

- pomoč za ublažitev vpliva industrijskega prestrukturiranja na družbo

- pomoč za družbeno obnovo,

- razvoj zavodov za zaposlovanje, vključno s prekvalificiranjem.

4. Razvoj infrastrukturnih omrežij:

- transportna omrežja,

- telekomunikacijska omrežja,

- energetski vodi in prenosna omrežja,

- mejni prehodi.

5. Spodbujanje varstva okolja in upravljanja z naravnimi viri:

- razvoj trajnostnih okoljskih politik in praks,

- spodbujanje uskladitve okoljskih standardov z normami Evropske unije,

- izboljšanje energetskih tehnologij za preskrbo in končno uporabo,

- spodbujanje trajnostne uporabe in upravljanja z naravnimi viri, vključno z energetskim varčevanjem, učinkovito rabo energije in izboljšanjem okoljske infrastrukture.

6. Razvoj kmetijskega gospodarstva:

- pravni in regulativni okvir, vključno s privatizacijo zemlje,

- izboljšanje dostopa do financiranja in spodbujanje usposabljanja,

- izboljšanje prodaje in dostopa do trgov.

Kjer je ustrezno, se zagotovi podpora za jedrsko varnost v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v členu 2(5).

--------------------------------------------------

PRILOGA III

FINANCIRANJE NALOŽB

Financiranje naložb upravičujejo naslednja merila:

- multiplikacijski učinek, na podlagi katerega pomoč Skupnosti povzroči pomnožitev naložb iz drugih virov,

- dodatnost, ko pomoč Skupnosti spodbudi naložbe, do katerih drugače ne bi prišlo,

- področja v interesu Skupnosti.

Financiranje naložb lahko poteka v obliki sofinanciranja z drugimi viri financiranja naložb ali izjemoma v obliki čistih naložb.

Prednostni sektorji za investiranje naložb vključujejo: čezmejno sodelovanje, vključno z obmejno infrastrukturo, spodbujanje malih in srednje velikih podjetij, okoljska infrastruktura in omrežja. Neposredno financiranje kapitala in deležev v posameznih podjetjih je izključeno.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

NAČELA ZA ODDAJO NAROČIL PREK RAZPISOV, ZLASTI OMEJENIH RAZPISOV

1. Vse potrebne informacije so skupaj s "pozivom za oddajo ponudb" na voljo vsakemu od ponudnikov, ki so bili vpisani v ožji seznam ali ki jih zahtevajo na podlagi objave javnega razpisa. Te informacije vsebujejo zlasti merila za oceno. Tehnična ocena ponudbe lahko vključuje razgovore z osebami, predlaganimi v ponudbi.

2. Komisija predseduje vsem odborom za oceno ponudb in pred začetkom razpisnih postopkov imenuje zadostno število ocenjevalcev. En ocenjevalec mora prihajati iz ustanove prejemnice v državi upravičenki. Vsi ocenjevalci podpišejo izjavo o nepristranskosti.

3. Ponudba je ocenjena na podlagi tehtanja tehnične kakovosti in cene. Tehtanje teh dveh meril se objavi v vsakem pozivu za oddajo ponudb. Za tehnično oceno veljajo zlasti naslednja merila: organizacija, časovni razpored, metode in načrt dela, predlagani za opravljanje storitev, kvalifikacije, izkušnje, spretnosti osebja, predlaganega za opravljanje storitev, in uporaba lokalnih podjetij ali strokovnjakov, njihovo vključevanje v projekt in njihov prispevek k trajnosti rezultatov projekta. Posebne izkušnje ponudnika s programom TACIS se ne upoštevajo.

4. Neuspešni ponudniki se obvestijo pisno z navedbo razlogov za njihov neuspeh in imena uspešnega ponudnika.

5. Vse fizične ali pravne osebe, vključene v pripravo projekta, so izključene iz sodelovanja pri izvajanju projekta. Če katerikoli sodelujoči ponudnik zaposli take osebe na kakršenkoli položaj v šestih mesecih po zaključku njihove vključenosti v razpisni postopek, je lahko navedeni ponudnik izključen iz sodelovanja v projektu. Vsak ponudnik, vključen v ožji seznam, je izključen iz sodelovanja pri oceni zadevne ponudbe.

6. Komisija zagotovi, da vse komercialno občutljive informacije v zvezi s predlagano ponudbo ostanejo zaupne.

7. Če ima podjetje, organizacija ali ustanova utemeljene razloge, da zahteva preučitev ponudbe, se lahko vedno obrne na Komisijo. V takem primeru je treba podati utemeljen odgovor na to zahtevo.

8. V primerih oddaje naročil po omejenih razpisih v smislu člena 116 Finančne uredbe Komisija zabeleži vse pisne prijave interesa in uporabi to evidenco pri sestavi ožjega seznama.

Poleg tega se lahko pri izdelavi ožjega seznama upoštevajo druge informacije, zlasti iz centralnega posvetovalnega registra TACIS. Ta register je odprt za vpis za vsa zainteresirana podjetja, organizacije in ustanove.

9. Pri sestavi ožjega seznama Komisija upošteva kvalifikacije, interes in razpoložljivost podjetja, organizacije ali ustanove. Število podjetij, organizacij in ustanov na ožjem seznamu je odvisno od velikosti in kompleksnosti projekta in mora nuditi najširšo možno izbiro.

Podjetja, organizacije in ustanove, ki so pisno izrazile svoj interes za projekt, se obvestijo, ali so bile vključene v ožji seznam ali ne.

10. Vsako leto Komisija predloži Odboru iz člena 13(1) seznam izbranih podjetij, organizacij in ustanov.

11. Pri zelo zapletenih projektih lahko Komisija podjetjem, organizacijam in ustanovam, ki so vključene v ožji seznam, predlaga, da se združijo v konzorcije. V takem primeru se ta predlog in popoln ožji seznam pošlje vsem podjetjem, organizacijam in ustanovam, ki se nahajajo na tem ožjem seznamu.

12. V primeru omejenega razpisa je predvideno minimalno obdobje 60 koledarskih dni med končnim mnenjem, ki ga poda Odbor iz člena 13(1), in začetkom razpisa. Vendar pa lahko Komisija v nujnem primeru to obdobje skrajša, pod pogojem da navedeni odbor prejme podrobno razlago.

Poziv za udeležbo na omejenem razpisu predvideva rok 60 koledarskih dni od datuma pisnega poziva. V nujnih primerih je možno ta rok skrajšati, vendar ne sme biti v nobenem primeru krajši od 40 koledarskih dni. V izjemnih primerih lahko Komisija ta rok podaljša, pod pogojem da Odbor iz člena 13(1) prejme podrobno razlago. Vse spremembe roka je treba pravočasno sporočiti zadevnim podjetjem, organizacijam ali ustanovam.

--------------------------------------------------