Direktiva Komisije 2000/52/ES

z dne 26. julija 2000

o spremembah Direktive 80/723/EGS o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 86(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Komisije 80/723/EGS [1], kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 93/84/EGS [2], od držav članic zahteva, da zagotovijo preglednost finančnih odnosov med javnimi oblastmi in javnimi podjetji. Direktiva 80/723/EGS zahteva, da države članice zagotavljajo nekatere finančne podatke in jih na zahtevo posredujejo Komisiji, medtem ko je treba druge podatke posredovati v obliki letnih poročil.

(2) Številni gospodarski sektorji, za katere so bili v preteklosti značilni državni, regionalni ali lokalni monopoli, so se deloma ali v celoti odprli oziroma se odpirajo deloma ali v celoti konkurenci z izvajanjem pogodbe ali skladno s predpisi, ki so jih sprejele države članice in Skupnost. Ta proces je poudaril pomen zagotovitve poštenega in učinkovitega izvajanja pravil o konkurenci, ki jih vsebuje Pogodba, zlasti da ne prihaja do zlorab prevladujočega položaja v smislu člena 82 Pogodbe, in kakršnekoli državne pomoči v smislu člena 87 Pogodbe, razen če je združljiva s skupnim trgom, brez poseganja v morebitno uporabo člena 86(2) Pogodbe.

(3) V takih sektorjih države članice pogosto dodeljujejo posebne ali izključne pravice določenim podjetjem oziroma opravljajo plačila ali dajejo kako drugo obliko povračila določenim podjetjem, ki so jih pooblastile za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena. Ta podjetja so pogosto tudi konkurenčna z drugimi podjetji.

(4) Skladno s členoma 86(2) in (3) Pogodbe je pooblaščanje določenih podjetij za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ki jih določijo same, načeloma na strani držav članic, Komisija pa je odgovorna za zagotavljanje pravilnega izvajanja določb tega člena.

(5) Člen 86(1) Pogodbe določa, da pri javnih podjetjih in podjetjih, ki jim države članice dodelijo posebne ali izključne pravice, te ne smejo niti sprejeti niti ohraniti v veljavi nobenega ukrepa, ki je v nasprotju s pravili Pogodbe. Člen 86(2) Pogodbe se uporablja za podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena. Člen 86(3) Pogodbe Komisiji nalaga zagotavljanje uporabe določb člena 86 in naslavljanje ustreznih direktiv ali odločb državam članicam. V pojasnjevalnih določbah o sistemu javne radiodifuzije v državah članicah, priloženih Pogodbi s Protokolom o sistemu javne radiofuzije, je navedeno, da določbe o ustanovitvi Evropske skupnosti v Pogodbi ne posegajo v pristojnost držav članic, da omogočajo financiranja javne radiodifuzije, kadar se tako financiranje radiodifuznim organizacijam dodeljuje za zagotavljanje javnih storitev, ki jih določi, opredeli in organizira vsaka država članica, in kadar tako financiranje ne vpliva na pogoje trgovanja in konkurence v Skupnosti v tolikšni meri, kot bi bilo v nasprotju s skupnim interesom, medtem ko se upošteva zagotavljanje te javne storitve. Da bi zagotovili uporabo določb člena 86 Pogodbe, mora imeti Komisija potrebne informacije. To zahteva opredelitev pogojev za dosego preglednosti.

(6) Celovite situacije, povezane z različnimi oblikami javnih in zasebnih podjetij, ki so jim bile dodeljene posebne ali izključne pravice oziroma so bila pooblaščena za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, in obsegom dejavnosti, ki bi ga lahko izvajalo eno samo podjetje, ter različnimi stopnjami liberalizacije trga v različnih državah članicah, bi utegnile otežiti uporabo predpisov o konkurenci in zlasti člena 86 Pogodbe. Zato je potrebno, da imajo države članice in Komisija podrobne podatke o notranji finančni in organizacijski strukturi takih podjetij, zlasti ločenih in zanesljivih računih za različne dejavnosti, ki jih izvaja isto podjetje. Take informacije niso vedno na voljo ali niso vedno dovolj podrobne ali zanesljive.

(7) Taki računi bi morali izkazovati razliko med različnimi dejavnostmi, stroške in prihodke, povezane z vsako dejavnostjo, ter načine dodeljevanja in razporejanja stroškov in prihodkov. Taki ločeni računi naj bi bili na voljo v povezavi z, po eni strani, izdelki in storitvami, v zvezi s katerimi je država članica dodelila posebno ali izključno pravico ali podjetje pooblastila za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, prav tako pa, po drugi strani, za vsak izdelek ali storitev, v zvezi s katerim je podjetje dejavno. Obveznost vodenja ločenih računov naj ne bi veljala za podjetja, katerih dejavnosti so omejene na zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena in ki ne izvajajo dejavnosti zunaj obsega teh storitev splošnega gospodarskega pomena. Ne zdi se potrebno zahtevati ločeno vodenje računov znotraj področja storitev splošnega gospodarskega pomena ali v okviru posebnih ali izključnih pravic, če to ni potrebno za razporejanje stroškov in prihodkov med temi storitvami in izdelki ter tistimi izven področja storitev splošnega gospodarskega pomena oziroma posebnih in izključnih pravic.

(8) Zahteva, naj države članice zagotovijo, da podjetja vodijo take ločene račune, je najučinkovitejše sredstvo za zagotavljanje poštenega in učinkovitega izvajanja predpisov s področja konkurence za taka podjetja. Komisija je sprejela Sporočilo o storitvah splošnega gospodarskega pomena v Evropi [3], v katerem poudarja njihov pomen. Treba je upoštevati pomen zadevnih sektorjev, ki lahko vključujejo storitve splošnega pomena, močan tržni položaj zadevnih podjetij in ranljivost nastajajoče konkurence v sektorjih, ki se liberalizirajo. Skladno z načelom sorazmernosti je za dosego osnovnega cilja preglednosti potrebno in primerno določiti predpise o takih ločenih računih. Ta direktiva se omejuje na to, kar je potrebno za dosego ciljev v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe.

(9) V nekaterih sektorjih določbe, ki jih je sprejela Skupnost, od držav članic in nekaterih podjetij zahtevajo vodenje ločenih računov. Treba je zagotoviti enako obravnavo za vse gospodarske dejavnosti na celotnem območju Skupnosti ter zahtevo za vodenje ločenih računov razširiti na vse primerljive situacije. Ta direktiva naj ne bi spreminjala posebnih pravil, sprejetih za isti namen v drugih določbah Skupnosti, in naj se ne bi uporabljala za dejavnosti podjetij, ki jih pokrivajo te določbe.

(10) Z vidika omejenega morebitnega vpliva na konkurenco in da bi se izognili nalaganju pretiranega administrativnega bremena, trenutno ni potrebno, da se od podjetij s čistim letnim prometom, manjšim od 40 milijonov evrov, zahteva vodenje ločenih računov. Z vidika omejenega morebitnega vpliva na trgovino med državami članicami trenutno ni treba zahtevati ločenih računov v zvezi z zagotavljanjem nekaterih kategorij storitev. Ta direktiva naj bi veljala brez poseganja v kakršnekoli druge predpise o posredovanju informacij iz držav članic Komisiji.

(11) V primerih, kjer je bilo povračilo za izpolnjevanje storitev splošnega gospodarskega pomena določeno za primerno obdobje po odprtem, preglednem in nepristranskem postopku, se trenutno ne zdi potrebno, da bi se od takih podjetij zahtevalo vodenje ločenih računov.

(12) Člen 295 Pogodbe določa, da Pogodba ne sme nikakor posegati v predpise o sistemu lastništva v državah članicah. Pri izvajanju predpisov o konkurenci naj ne bi bilo neupravičenega razlikovanja med javnimi in zasebnimi podjetji. Ta direktiva naj bi veljala tako za javna kot zasebna podjetja.

(13) Države članice imajo različne upravne ozemeljske strukture. Ta direktiva naj bi zajemala vse ravni organov oblasti v vsaki državi članici.

(14) Zato naj bi se skladno s tem spremenila Direktiva 80/723/EGS -

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 80/723/EGS se spremeni, kot sledi:

1. Naslov se nadomesti z naslednjim:

"Direktiva Komisije 80/723/EGS z dne 25. junija 1980 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij."

2. Člena 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

"Člen 1

1. Države članice zagotovijo, da so finančni odnosi med javnimi oblastmi in javnimi podjetji pregledni, kot določa ta direktiva, tako da iz njih jasno izhaja naslednje:

(a) javna sredstva dajo javne oblasti na voljo neposredno zadevnim javnim podjetjem;

(b) javna sredstva dajo javne oblasti na voljo prek posrednikov javnih podjetij ali finančnih institucij;

(c) dejanska uporaba teh javnih sredstev.

2. Brez poseganja v posebne določbe, ki jih določa Skupnost, države članice zagotovijo, da je finančna in organizacijska struktura vsakega podjetja, ki mora voditi ločene račune, pravilno izražena, tako da jasno izhaja naslednje:

(a) stroški in prihodki, povezani z različnimi dejavnostmi;

(b) vse podrobnosti o načinih dodeljevanja ali razporejanja stroškov in prihodkov določenim dejavnostim.

Člen 2

1. Za namen te direktive:

(a) "javne oblasti" pomenijo vse organe oblasti, skupaj z državnimi in regionalnimi, lokalnimi in vsemi drugimi ozemeljskimi oblastmi;

(b) "javna podjetja" pomenijo vsa podjetja, nad katerim lahko javne oblasti neposredno ali posredno izvajajo prevladujoč vpliv zaradi svojega lastništva, svojega finančnega sodelovanja v njih ali predpisov, ki jih urejajo;

(c) "javna podjetja v proizvodnih dejavnostih" pomenijo vsa podjetja, katerih glavno področje dejavnosti, ki zajema vsaj 50 % celotnega letnega prometa, je v proizvodnih dejavnostih. To so tista podjetja, katerih dejavnosti so vključene v Oddelek D – Proizvodne dejavnosti (ki je pododdelek DA do vključno DN) klasifikacije NACE (Rev. 1) [4];

(d) "podjetje, ki mora voditi ločene račune" pomeni vsako podjetje, ki uživa posebno ali izključno pravico, ki jo država članica podeli skladno s členom 86(1) Pogodbe, ali ki je pooblaščeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena skladno s členom 86(2) Pogodbe in dobiva kakršnokoli obliko pomoči države, vključno z dotacijo, podporo ali povračilom, v zvezi s tako storitvijo, in ki izvaja druge dejavnosti;

(e) "različne dejavnosti" pomeni, po eni strani, vse izdelke ali storitve, v zvezi s katerimi je podjetju dodeljena posebna ali izključna pravica ali vse storitve splošnega gospodarskega interesa, za katere je pooblaščeno podjetje, prav tako pa, po drugi strani, vsak drug posamezen izdelek ali storitev, v zvezi s katerim je podjetje dejavno;

(f) "izključne pravice" pomenijo pravice, ki jih država članica dodeli enemu podjetju s kakršnimikoli zakonskimi, podzakonskimi ali upravnimi akti in mu nameni pravico do zagotavljanja storitev ali izvajanja dejavnosti na določenem zemljepisnem območju;

(g) "posebne pravice" pomenijo pravice, ki jih država članica dodeli omejenemu številu podjetij s kakršnimikoli zakonskimi, podzakonskimi ali upravnimi akti, ki na določenem zemljepisnem območju:

- omejijo število takih podjetij na dve ali več, ki lahko zagotavljajo storitve ali izvajajo dejavnosti drugače kot skladno z merili objektivnosti, sorazmernosti in nepristranosti, ali

- določi, drugače kot skladno s temi merili, več konkurenčnih podjetij, ki so pooblaščena za zagotavljanje storitev ali izvajanje dejavnosti, ali

- dodeli kateremukoli podjetju ali podjetjem, drugače kot skladno s temi merili, kakršne koli zakonske ali podzakonske prednosti, ki občutno vplivajo na zmožnost vsakega drugega podjetja za zagotavljanje iste storitve ali izvajanje iste dejavnosti na istem zemljepisnem območju pod bistveno enakovrednimi pogoji.

2. Prevladujoč vpliv javnih oblasti se predpostavlja, kadar ti organi v zvezi s podjetjem neposredno ali posredno:

(a) imajo večinski delež vpisanega delniškega kapitala; ali

(b) nadzorujejo večino glasov, pripisanih delnicam, ki jih izdajo podjetja; ali

(c) lahko imenujejo več kot polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja."

3. V členu 3 se "člena 1" nadomesti s "člena 1(1)".

4. Vstavi se naslednji člen 3a:

"Člen 3a

1. Za zagotavljanje preglednosti iz člena 1(2) države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da bi za vsako podjetje, ki mora voditi ločene račune zagotovile, da so:

(a) notranji računi, ki ustrezajo različnim dejavnostim, ločeni;

(b) vsi stroški in prihodki pravilno dodeljeni ali razporejeni na podlagi dosledno uporabljanih in objektivno upravičenih računovodskih načel;

(c) jasno vzpostavljena računovodska načela, po katerih se vodijo ločeni računi.

2. Odstavek 1 se uporablja samo za dejavnosti, ki jih ne pokrivajo posebne določbe, ki jih je sprejela Skupnost, in ne vplivajo na nikakršne obveznosti držav članic ali podjetij, ki izhajajo iz Pogodbe ali iz takih posebnih določb."

5. Člena 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:

"Člen 4

1. Kar zadeva preglednost iz člena 1(1), se ta direktiva uporablja samo za finančne odnose med javnimi oblastmi in

(a) javnimi podjetji glede storitev, katerih zagotavljanje ne more občutno vplivati na trgovino med državami članicami;

(b) centralnimi bankami;

(c) javnimi kreditnimi institucijami, glede depozitov javnih sredstev, ki so jih vložile javne oblasti pod običajnimi tržnimi pogoji;

(d) javnimi podjetji, katerih letni čisti prihodek ni dosegel vsote 40 milijonov evrov v dveh finančnih letih pred tistim, ko so bila sredstva iz člena 1(1) dana na voljo ali uporabljena. Vendar pa je za javne kreditne institucije ustrezni prag določen na bilančni rezultat 800 milijonov evrov.

2. V zvezi s preglednostjo iz člena 1(2), se ta direktiva ne uporablja

(a) za podjetja, v zvezi s storitvami, katerih zagotavljanje ne more občutno vplivati na trgovanje med državami članicami;

(b) za podjetja, katerih letni čisti prihodek ni dosegel vsote 40 milijonov evrov v dveh finančnih letih pred tistim, ko uživa posebno ali izključno pravico, ki jo podeli država članica skladno s členom 86(1) Pogodbe, ali ko je pooblaščeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena skladno s členom 86(2) Pogodbe; vendar pa je za javne kreditne institucije ustrezni prag določen na bilančno vsoto 800 milijonov evrov;

(c) za podjetja, ki so bila pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena skladno s členom 86(2) Pogodbe, če je bila državna pomoč v kakršnikoli obliki, vključno z dotacijo, podporo ali nadomestilom, ki ga prejemajo, določenim za primerno obdobje po odprtem, preglednem in nepristranskem postopku.

Člen 5

1. Države članice zagotovijo, da so informacije v zvezi s finančnimi odnosi iz člena 1(1), na voljo Komisiji za obdobje petih let po koncu finančnega leta, ko so bila javna sredstva dana na voljo zadevnim javnim podjetjem. Kadar pa se ista sredstva uporabijo v poznejšem finančnem letu, začne petletni rok teči od konca tega finančnega leta.

2. Države članice zagotovijo, da so podatki, ki zadevajo finančno in organizacijsko strukturo podjetij iz člena 1(2), na voljo Komisiji za obdobje petih let po koncu finančnega leta, na katero se nanašajo podatki.

3. Države članice Komisiji na njeno zahtevo posredujejo informacije iz odstavka 1 in 2 skupaj z vsemi potrebnimi dopolnilnimi informacijami."

6. V členu 5a(3) se "ECU" zamenja z "EUR".

7. V členu 6(1) se "s členom 5(2)" nadomesti s "s členom 5(3)".

Člen 2

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. julija 2001. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 1(2) Direktive 80/723/EGS, kot je bila spremenjena s to direktivo, začne veljati in se uporablja od 1. januarja 2002.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 26. julija 2000

Za Komisijo

Mario Monti

Član Komisije

[1] UL L 195, 29.7.1980, str. 35.

[2] UL L 254, 12.10.1993, str. 16.

[3] UL C 281, 26.9.1996, str. 3.

[4] UL L 83, 3.4.1993, str. 1.

--------------------------------------------------