32000L0014

Direktiva 2000/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 8. maja 2000

o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z emisijo hrupa v okolje, ki ga povzroča oprema, ki se uporablja na prostem

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V okviru notranjega trga je treba uskladiti zahteve za emisijo hrupa opreme, ki se uporablja na prostem, da bi preprečili ovire za prosti pretok te opreme. Zmanjšanje dovoljenih ravni hrupa za to opremo bo zaščitilo zdravje in dobro počutje državljanov in prav tako okolje. Javnosti bi bilo treba tudi zagotoviti informacije o hrupu, ki ga ta oprema oddaja.

(2) Zakonodajo Skupnosti v zvezi z emisijo hrupa opreme, ki se uporablja na prostem, je do sedaj sestavljalo naslednjih devet direktiv, ki zajemajo nekatere vrste gradbenih strojev in vrtnih kosilnic: Direktiva Sveta 79/113/EGS z dne 19. decembra 1978 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z določitvijo emisij hrupa gradbene mehanizacije in opreme [4], Direktiva Sveta 84/532/EGS z dne 17. septembra 1984 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s skupnimi določbami za gradbeno mehanizacijo in opremo [5], Direktiva Sveta 84/533/EGS z dne 17. septembra 1984 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dovoljeno ravnjo zvočne moči kompresorjev [6], Direktiva Sveta 84/534/EGS z dne 17. septembra 1984 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dovoljeno ravnjo zvočne moči stolpnih žerjavov [7], Direktiva Sveta 84/535/EGS z dne 17. septembra 1984 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dovoljeno ravnjo zvočne moči varilnih agregatov [8], Direktiva Sveta 84/536/EGS z dne 17. septembra 1984 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dovoljeno ravnjo zvočne moči električnih generatorjev [9], Direktiva Sveta 84/537/EGS z dne 17. septembra 1984 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dovoljeno ravnjo zvočne moči motornih ročno upravljanih lomilcev betona in krampov za beton [10], Direktiva Sveta 84/538/EGS z dne 17. septembra 1984 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dovoljeno ravnjo zvočne moči vrtnih kosilnic [11] in Direktiva Sveta 84/662/EGS z dne 22. decembra 1986 o omejitvi hrupa, ki ga oddajajo hidravlični bagri, univerzalni bagri, buldožerji, nakladalniki in bagri-nakladalniki [12], v nadaljevanju "obstoječe direktive"; te direktive predpisujejo zahteve glede dovoljenih ravni hrupa, oznake preskusa hrupa, postopke za označevanje in ocenjevanje skladnosti za vsako vrsto opreme posebej. Ustrezalo bi poenostaviti to zakonodajo in oblikovati okvir za zmanjšanje emisij opreme, ki se uporablja na prostem.

(3) Ta direktiva temelji na načelih in zasnovah, določenih v Resoluciji Sveta z dne 7. maja 1985 o novem pristopu k tehnični uskladitvi in standardom [13]. Ta načela so bila nadalje razvita v Odločbi sveta 93/465/EGS z dne 22. julija 1993 o modulih za različne faze postopka ocenjevanja skladnosti in pravil za pritrjevanje in uporabo oznake skladnosti CE, ki se jih namerava uporabiti v direktivah za tehnično uskladitev [14].

(4) Peti okoljski akcijski program, priložen Resoluciji z dne 1. februarja 1993 [15], označuje hrup kot enega izmed najbolj perečih okoljskih problemov v urbanih območjih, in potrebo po ukrepanju glede različnih virov hrupa.

(5) V svoji Zeleni knjigi "Prihodnja politika glede hrupa" je Komisija obravnavala hrup v okolju kot enega izmed glavnih krajevnih okoljskih problemov v Evropi in oznanila svoj namen, da predlaga okvirno direktivo za nadzor nad emisijo hrupa opreme, ki se uporablja na prostem.

(6) Države članice morajo zagotoviti, da oprema, ki jo zajema ta direktiva, izpolnjuje zahteve direktive, kadar se v državah članicah daje na trg ali v obratovanje. Ta direktiva ne vpliva na zahteve za varstvo delavcev, ki so urejene s predpisi o uporabi opreme na prostem.

(7) Države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja opreme na trg ali v obratovanje na svojem ozemlju, če ta izpolnjuje zahteve te direktive, nosi oznako CE in oznako zajamčene ravni zvočne moči ter jo spremlja ES-izjava o skladnosti.

(8) Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti bi moral biti odgovoren za zagotavljanje, da je oprema v skladu z določbami te direktive in vseh drugih direktiv, ki veljajo zanjo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti bi moral pritrditi oznako CE in oznako zajamčene ravni zvočne moči na opremo in zagotoviti, da opremo spremlja ES-izjava o skladnosti, da s tem potrdi skladnost opreme z določbami te direktive in vseh drugih ustreznih direktiv.

(9) Države članice bi morale, po potrebi v sodelovanju z drugimi državami članicami, sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da bo oprema, ki ni skladna z zahtevami, v prihodnje z njimi skladna ali pa bo umaknjena s trga. Pravilno izvajanje in uporaba te direktive sta neizogibno potrebna za dosego ciljev te direktive. Potrebno je tesno sodelovanje pri nadzorovanju trga s pomočjo nenehne izmenjave informacij, zato bi bilo treba ustanoviti odbor.

(10) Označevanje opreme za uporabo na prostem z zajamčeno ravnjo zvočne moči je bistveno, da bi lahko potrošniki in uporabniki dobro obveščeni izbrali opremo ter kot podlaga za predpis o uporabi ali ekonomskih instrumentih, ki jih je treba sprejeti na lokalni ali nacionalni ravni. Označevanje mora biti jasno in nedvoumno. Proizvajalec mora jamčiti za navedene vrednosti. Primerno je, da bi bila oznaka emisije hrupa v obliki zajamčene ravni zvočne moči nameščena poleg oznake CE. Enoten, ustaljen postopek za oceno vrednosti emisij hrupa je nujen pogoj za zanesljivo označevanje.

(11) Obstoječe direktive v zvezi s kompresorji, stolpnimi žerjavi, varilnimi agregati in električnimi generatorji, lomilci betona in krampi za beton zahtevajo, da Komisija predloži predloge za zmanjšanje dovoljenih ravni hrupa. Na voljo, vendar ne v splošni rabi, je tehnologija zmanjšanja hrupa za nekatero drugo opremo, ki se uporablja na prostem (npr. grederji-ravnalniki, nakladalni kompaktorji na odlagališčih odpadkov, prekucniki, viličarji z motorjem z notranjim zgorevanjem in s protiutežjo, premični žerjavi, gradbena dvigala, gradbeni vitli, stroji za stiskanje, finišerji za ceste in hidravlični agregati). Pregledi kažejo, da se vrednosti emisije hrupa opreme enake moči za uporabo na prostem, ki je trenutno na trgu, lahko razlikujejo za več kot 10 dB. Primerno bi bilo v dveh fazah zmanjšati emisije hrupa opreme, ki mora izpolnjevati omejitve hrupa, do ravni, ki jo danes na trgu dosegajo boljši izvajalci, da bi tako proizvajalcem, ki še ne izpolnjujejo zahtev, dali dovolj časa za prilagoditev njihove opreme zahtevnejšim mejnim vrednostim.

(12) Za različne vrste opreme so lahko primerni različni postopki ocenjevanja skladnosti. Odločba 93/465/EGS predvideva različne module za uporabo v postopkih ocenjevanja skladnosti. Za opremo, ki mora upoštevati dovoljene ravni zvočne moči, je primeren postopek, v katerem sodeluje priglašen organ za preverjanje skladnosti z določbami te direktive v projektni in proizvodni fazi. Za opremo, ki mora izpolnjevati samo določbe za označevanje hrupa, je dovolj potrdilo samega proizvajalca. Nujno je potrebno spremljanje in nadzorovanje.

(13) Tehnični in upravni standardi priglašenih organov morajo biti po vsej Skupnosti enaki. To je mogoče doseči samo z določitvijo minimalnih meril, ki jih morajo izpolnjevati.

(14) Zbiranje podatkov o hrupu je nujno potrebno kot podlaga za izbiro dobro obveščenih potrošnikov in za nadaljnje ocenjevanje držav članic in Komisije o novem tehnološkem razvoju ter potrebi po nadaljnjem zakonodajnem ukrepanju. Te podatke o hrupu je mogoče preprosto zbrati s pošiljanjem kopije ES-izjave o skladnosti državi članici in Komisiji.

(15) Državam članicam mora biti za varstvo državljanov pred neupravičeno veliko izpostavljenostjo hrupu omogočeno, da v skladu z določbami Pogodbe omejijo uporabo opreme v okolju.

(16) Tehnične določbe v zvezi z merilnimi metodami je treba po potrebi dopolniti in prilagoditi tehničnemu napredku in napredku v evropski standardizaciji. Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [16].

(17) Pomembno je predvideti nižje vrednosti emisije hrupa za vrtne kosilnice in obrezovalnike trat/obrezovalnike tratnih robov, ki se niso spremenile od sprejema Direktive 84/538/EGS. Za usmeritev industrije bi bilo treba za II. stopnjo navesti okvirne vrednosti za nižje ravni hrupa. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o tem ali in koliko tehnični napredek omogoča zmanjšanje mejnih vrednosti za vrtne kosilnice in obrezovalnike trat/obrezovalnike tratnih robov ter, če je primerno, predložiti predlog za spremembo te direktive.

(18) Ta direktiva nadomešča obstoječe direktive; obstoječe direktive je treba razveljaviti, ko začnejo veljati zahteve te direktive. Za nemoten prehod z obstoječih direktiv na to direktivo so potrebna prehodna obdobja –

SPREJELA TO DIREKTIVO

Člen 1

Cilji

Cilj te direktive je uskladiti zakonodaje držav članic v zvezi s standardi emisije hrupa, postopki ocenjevanja skladnosti, označevanjem, tehnično dokumentacijo in zbiranjem podatkov o emisiji hrupa v okolje za opremo, ki se uporablja na prostem. Prispevala bo k nemotenemu delovanju notranjega trga in hkrati varovala zdravje in dobro počutje ljudi.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta direktiva velja za opremo, ki se uporablja na prostem in je navedena v členih 12 in 13 ter opredeljena v Prilogi I. Zajema le opremo, ki je dana na trg ali v obratovanje kot celovita enota, primerna za predvideno uporabo. Priključki brez pogona, ki so dani na trg ali v obratovanje ločeno, so izključeni, razen ročno upravljanih lomilcev betona in krampov za beton ter hidravličnih kladiv.

2. Iz področja uporabe te direktive je izključena:

- vsa oprema, ki je namenjena predvsem prevozu blaga ali oseb po cesti, železnici, zraku ali vodnih poteh,

- oprema, posebej projektirana in zgrajena za vojaške in policijske namene ter za storitve ob nesrečah.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) "oprema, ki se uporablja na prostem" pomeni vse stroje, opredeljene v členu 1(2) Direktive 98/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o približevanju zakonov držav članic o strojih [17], ki imajo lasten pogon ali jih je mogoče premikati in ki so ne glede na pogonski(e) element(e) in glede na vrsto namenjeni uporabi na prostem ter prispevajo k izpostavljenosti hrupu v okolju. Uporaba opreme v okolju, kjer prenos zvoka ni ali ni znatno oviran (na primer pod šotori, pod strehami za zaščito pred dežjem ali v ogrodju hiš), se šteje za uporabo na prostem. Pomeni tudi opremo brez pogona za uporabo v industriji ali uporabi na prostem, ki je glede na vrsto namenjena uporabi na prostem in prispeva k izpostavljenosti hrupu v okolju. Vse te vrste opreme so v nadaljevanju "oprema";

(b) "postopki ocenjevanja skladnosti" pomenijo postopke, določene v Prilogah V do VIII, ki temeljijo na Sklepu 93/465/EGS;

(c) "označevanje" pomeni vidno, čitljivo in neizbrisno pritrjevanje oznake CE, kot je določena v Sklepu 93/465/EGS, na opremo, poleg nje pa je oznaka zajamčene ravni zvočne moči;

(d) "raven zvočne moči LWA" pomeni A-vrednoteno zvočno moč v dB glede na 1pW, kot je opredeljena v EN ISO 3744:1995 in EN ISO 3746:1995;

(e) "izmerjena raven zvočne moči" pomeni raven zvočne moči, kot je določena z meritvami, določenimi v Prilogi III; izmerjene vrednosti se lahko določijo na podlagi enega samega stroja, ki je reprezentativen za vrsto opreme ali na podlagi povprečja določenega števila strojev;

(f) "zajamčena raven zvočne moči" pomeni raven zvočne moči, določeno v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi III, ki vključuje negotovosti zaradi variacij v proizvodnji in merilnih postopkih, ter če proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti potrdi, da v skladu z uporabljenimi tehničnimi instrumenti, navedenimi v tehnični dokumentaciji, raven ni presežena.

Člen 4

Dajanje na trg

1. Opreme iz člena 2(1) se ne sme dati na trg ali v obratovanje, dokler proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti ne zagotovi, da

- oprema izpolnjuje zahteve te direktive glede emisije hrupa v okolje,

- so bili opravljeni postopki ocenjevanja skladnosti iz člena 14,

- ima oprema oznako CE in oznako zajamčene ravni zvočne moči ter jo spremlja ES-izjava o skladnosti.

2. Če niti proizvajalec niti pooblaščeni zastopnik nimata sedeža v Skupnosti, obveznosti te direktive veljajo za vsako osebo, ki v Skupnosti daje opremo na trg ali v obratovanje.

Člen 5

Nadzor trga

1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se oprema iz člena 2(1) lahko da na trg ali v obratovanje samo, če je skladna z določbami te direktive, ima oznako CE in oznako zajamčene ravni zvočne moči ter jo spremlja ES-izjava o skladnosti.

2. Pristojni organi držav članic pomagajo drug drugemu pri izpolnjevanju svojih obveznosti v zvezi z nadzorom trga.

Člen 6

Prost pretok

1. Države članice ne smejo prepovedati, omejevati ali ovirati dajanja na trg ali v obratovanje na svojem ozemlju opreme iz člena 2(1), ki je skladna z določbami te direktive, ima oznako CE in oznako zajamčene ravni zvočne moči ter jo spremlja ES-izjava o skladnosti.

2. Na sejmih, razstavah, predstavitvah in podobnih prireditvah države članice ne smejo preprečiti razstavljanja opreme iz člena 2(1), ki ni skladna z določbami te direktive, če viden napis jasno navaja, da ta oprema ni skladna, ter da ne bo dana na trg ali v obratovanje, dokler je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti ne bo uskladil. Med predstavitvami je treba sprejeti ustrezne varnostne ukrepe za zagotovitev varstva oseb.

Člen 7

Domneva o skladnosti

Države članice domnevajo, da je oprema iz člena 2(1), ki ima oznako CE in oznako zajamčene ravni zvočne moči ter jo spremlja ES-izjava o skladnosti, skladna z vsemi določbami te direktive.

Člen 8

ES-izjava o skladnosti

1. Proizvajalec opreme iz člena 2(1) ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti za potrditev, da je posamezna oprema v skladu z določbami te direktive, sestavi ES-izjavo o skladnosti za vsako vrsto proizvedene opreme; osnovna vsebina te izjave je določena v Prilogi II.

2. Država članica lahko zahteva, da se izjava o skladnosti sestavi ali prevede v uradni jezik ali jezike Skupnosti, ki ga ali jih država članica določi, kadar se oprema daje na trg ali v obratovanje na njenem ozemlju.

3. Proizvajalec opreme iz člena 2(1) ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti hrani vzorec ES-izjave o skladnosti 10 let od dneva, ko je bila oprema nazadnje izdelana, skupaj s tehnično dokumentacijo, kot je predvidena v točki 3 Priloge V, točki 3 Priloge VI, točki 2 Priloge VII, točkah 3.1 in 3.3 Priloge VIII.

Člen 9

Neskladnost opreme

1. Kadar država članica ugotovi, da oprema iz člena 2(1), ki je dana na trg ali v obratovanje, ne izpolnjuje zahtev te direktive, sprejme vse ustrezne ukrepe, da proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti opremo uskladi z določbami te direktive.

2. Kadar

(a) so mejne vrednosti iz člena 12 presežene ali

(b) se neskladnost z drugimi določbami te direktive nadaljuje kljub ukrepom, sprejetim po odstavku 1;

zadevna država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dajanja te opreme na trg ali v obratovanje ali za zagotovitev, da se umakne s trga. Država članica o teh ukrepih takoj obvesti Komisijo in druge države članice.

3. Komisija čim prej začne posvetovanja z vpletenimi stranmi. Kadar po takem posvetovanju Komisija ugotovi, da:

- so ukrepi upravičeni, o tem takoj obvesti državo članico, ki je prevzela pobudo, in druge države članice,

- so ukrepi neupravičeni, o tem takoj obvesti državo članico, ki je prevzela pobudo, druge države članice in proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti.

4. Komisija zagotovi, da so države članice o poteku in izidu tega postopka redno obveščane.

Člen 10

Pravna sredstva

Pri vsakem ukrepu, ki ga država članica sprejme na podlagi te direktive in omejuje dajanje opreme, ki jo ta direktiva zajema, na trg ali v obratovanje, je treba navesti natančne razloge, na katerih temelji. O sprejetem ukrepu je treba čim prej uradno obvestiti prizadeto stran in jo istočasno poučiti o pravnih sredstvih, ki jih ima na voljo po veljavni zakonodaji v določeni državi članici, in o rokih, ki veljajo za taka pravna sredstva.

Člen 11

Označevanje

1. Oprema iz člena 2(1), ki se daje na trg ali v obratovanje, in izpolnjuje zahteve te direktive, ima oznako skladnosti CE. Oznako sestavljata veliki črki "CE". Oblika oznake, ki jo je treba uporabljati, je prikazana v Prilogi IV.

2. Poleg oznake CE mora biti oznaka zajamčene ravni zvočne moči. Oblika za to oznako je prikazana v Prilogi IV.

3. Oznaka skladnosti CE in oznaka zajamčene ravni zvočne moči naj bosta na vsakem kosu opreme pritrjeni vidno, čitljivo in neizbrisno.

4. Pritrjevanje oznak ali napisov na opremo, ki bi lahko bilo zavajajoče glede na pomen oznake CE ali oznake zajamčene ravni zvočne moči, je prepovedano. Na opremo se lahko pritrdi kakršen koli drug znak, če s tem nista zmanjšani vidljivost in čitljivost oznake CE in oznake zajamčene ravni zvočne moči.

5. Če je oprema iz člena 2(1) predmet drugih direktiv v zvezi z drugimi vidiki, ki prav tako predvidevajo pritrjevanje oznake CE, naj oznaka navaja, da je ta oprema skladna tudi z določbami teh direktiv. Če pa bi ena ali več teh direktiv proizvajalcu dopuščala, da v prehodnem obdobju izbira, katero ureditev bo uporabil, naj oznaka CE navaja, da je oprema skladna samo z določbami direktiv, ki jih proizvajalec uporablja. V tem primeru morajo biti podatki teh direktiv, kakor so objavljene v Uradnem listu Evropskih skupnosti, navedeni v dokumentaciji, opombah ali navodilih, ki jih te direktive zahtevajo in so priloženi opremi.

Člen 12

Oprema, za katero veljajo omejitve glede hrupa

Zajamčena raven zvočne moči opreme, navedene spodaj, ne sme presegati dovoljene ravni zvočne moči, kakor je predpisana v naslednjih tabelah mejnih vrednosti:

- gradbena dvigala za prevoz blaga (z motorjem z notranjim zgorevanjem)

Opredelitev:

Priloga I, točka 3. Meritev: Priloga III, del B, točka 3

- kompaktorji (samo vibracijski ali nevibracijski valjarji, vibracijske plošče in vibracijski nabijači)

Opredelitev:

Priloga I, točka 8. Meritev: Priloga III, del B, točka 8

- zračni kompresorji (< 350 kW)

Opredelitev:

Priloga I, točka 9. Meritev: Priloga III, del B, točka 9

- lomilci betona in krampi za beton, ročno-upravljani

Opredelitev:

Priloga I, točka 10. Meritev: Priloga III, del B, točka 10

- gradbeni vitli (z motorji z notranjim zgorevanjem)

Opredelitev:

Priloga I, točka 12. Meritev: Priloga III, del B, točka 12

- buldožerji (< 500 kW)

Opredelitev:

Priloga I, točka 16. Meritev: Priloga III, del B, točka 16

- prekucniki (< 500 kW)

Opredelitev:

Priloga I, točka 18. Meritev: Priloga III, del B, točka 18

- bagri, hidravlični ali univerzalni (< 500 kW)

Opredelitev:

Priloga I, točka 20. Meritev: Priloga III, del B, točka 20

- bagri-nakladalniki (< 500 kW)

Opredelitev:

Priloga I, točka 21. Meritev: Priloga III, del B, točka 21

- grederji-ravnalniki (< 500 kW)

Opredelitev:

Priloga I, točka 23. Meritev: Priloga III, del B, točka 23

- hidravlični agregati

Opredelitev:

Priloga I, točka 29. Meritev: Priloga III, del B, točka 29

- kompaktorji na odlagališčih odpadkov, nakladalni z zajemalko (< 500 kW)

Opredelitev:

Priloga I, točka 31. Meritev: Priloga III, del B, točka 31

- vrtne kosilnice (razen kmetijske in gozdarske opreme ter večnamenskih priprav, katerih glavni motor ima vgrajeno moč, večjo od 20 kW)

Opredelitev:

Priloga I, točka 32. Meritev: Priloga III, del B, točka 32

- obrezovalnik trat/obrezovalnik tratnih robov

Opredelitev:

Priloga I, točka 33. Meritev: Priloga III, del B, točka 33

- viličarji z motorji z notranjim zgorevanjem, s protiutežjo (razen "drugih uravnoteženih viličarjev", kot so opredeljeni v Prilogi I, točka 36, druga alinea, z nazivno zmogljivostjo, ki ne presega 10 ton)

Opredelitev:

Priloga I, točka 36. Meritev: Priloga III, del B, točka 36

- nakladalniki (< 500 kW)

Opredelitev:

Priloga I, točka 37. Meritev: Priloga III, del B, točka 37

- premični žerjavi

Opredelitev:

Priloga I, točka 38. Meritev: Priloga III, del B, točka 38

- motorni okopalniki–motokultivatorji (< 3kW)

Opredelitev:

Priloga I, točka 40. Meritev: Priloga III, del B, točka 40

- finišerji za ceste (razen finišerjev, opremljenih z napravo za teptanje)

Opredelitev:

Priloga I, točka 41. Meritev: Priloga III, del B, točka 41

- električni generatorji (< 400 kW)

Opredelitev:

Priloga I, točka 45. Meritev: Priloga III, del B, točka 45

- stolpni žerjavi

Opredelitev:

Priloga I, točka 53. Meritev: Priloga III, del B, točka 53

- varilni agregati

Opredelitev:

Priloga I, točka 57. Meritev: Priloga III, del B, točka 57

Dovoljene ravni zvočne moči se zaokrožijo na najbližjo celo številko (za manj kot 0,5, uporabite nižjo številko; za več ali enako od 0,5, uporabite višjo številko).

[18] [19]

Vrsta opreme | Neto vgrajena moč P (v kW) Električna moč Pel [18] v kW Masa naprave m v kg Rezalna širina L v cm | Dovoljena raven zvočne moči v dB/1 pW |

I. stopnja od 3. januarja 2002 | II. stopnja od 3. januarja 2006 |

Stroji za stiskanje (vibracijski ali nevibracijski) | P ≤ 8 | 108 | 105 |

8 < P ≤ 70 | 109 | 106 |

P > 70 | 89 + 11 lg P | 86 + 11 lg P |

vibracijski valjarji, vibracijske plošče in vibracijski nabijači) | P ≤ 55 | 106 | 103 |

P > 55 | 87 + 11 lg P | 84 + 11 lg P |

buldožerji na gosenicah, nakladalniki na gosenicah, bagri-nakladalniki na gosenicah buldožerji na kolesih, nakladalniki na kolesih, bagri-nakladalniki na kolesih, prekucniki, grederji-ravnalniki, nakladalni kompaktorji na odlagališčih za odpadke viličarji z motorji z notranjim zgorevanjem in s protiutežjo, premični žerjavi, stroji za stiskanje (nevibracijski valjarji), finišerji za ceste in hidravlični agregati | P ≤ 55 | 104 | 101 |

P > 55 | 85 + 11 lg P | 82 + 11 lg P |

bagri, gradbena dvigala za prenos blaga, gradbeni vitli, motorni okopalniki-motokultivatorji | P ≤ 15 | 96 | 93 |

P > 15 | 83 + 11 lg P | 80 + 11 lg P |

ročno-upravljani lomilci betona in krampi za beton | m ≤ 15 | 107 | 105 |

15 < m < 30 | 94 + 11 lg P | 92 + 11 lg P |

m ≥ 30 | 96 + 11 lg P | 94 + 11 lg P |

stolpni žerjavi | | 98 + lg P | 96 + lg P |

varilni in električni agregati | Pel ≤ 2 | 97 + lg P el | 95 + lg P el |

2 < P el ≤ 10 | 98 + lg P el | 96 + lg P el |

P el >10 | 97 + lg P el | 95 + lg P el |

kompresorji | P ≤ 15 | 99 | 97 |

P >15 | 97 + 2 lg P | 95 + 2 lg P |

vrtne kosilnice, obrezovalnik trat/obrezovalnik tratnih robov | L ≤ 50 | 96 | 94 [19] |

50 < L ≤ 70 | 100 | 98 |

70 < L ≤ 120 | 100 | 98 [19] |

L >120 | 105 | 103 [19] |

Člen 13

Oprema, za katero velja samo označevanje hrupa

Za zajamčeno raven zvočne moči naštete opreme, velja samo označevanje hrupa:

- dvižne delovne ploščadi z motorji z notranjim zgorevanjem

Opredelitev:

Priloga I, točka 1. Meritev: Priloga III, del B, točka 1

- rezalnik grmičevja

Opredelitev:

Priloga I, točka 2. Meritev: Priloga III, del B, točka 2

- gradbena dvigala za prenos blaga (z električnim motorjem)

Opredelitev:

Priloga I, točka 3. Meritev: Priloga III, del B, točka 3

- tračne žage za gradbišče

Opredelitev:

Priloga I, točka 4. Meritev: Priloga III, del B, točka 4

- namizne krožne žage za gradbišče – cirkularke

Opredelitev:

Priloga I, točka 5. Meritev: Priloga III, del B, točka 5

- verižne žage, prenosne

Opredelitev:

Priloga I, točka 6. Meritev: Priloga III, del B, točka 6

- kombinirana vozila za visokotlačno splakovanje in vsesavanje

Opredelitev:

Priloga I, točka 7. Meritev: Priloga III, del B, točka 7

- stroji za stiskanje (samo eksplozijski nabijači)

Opredelitev:

Priloga I, točka 8. Meritev: Priloga III, del B, točka 8

- mešalniki za beton ali malto

Opredelitev:

Priloga I, točka 11. Meritev: Priloga III, del B, točka 11

- gradbeni vitli (z električnim motorjem)

Opredelitev:

Priloga I, točka 12. Meritev: Priloga III, del B, točka 12

- stroji za prenos in brizganje betona in malte

Opredelitev:

Priloga I, točka 13. Meritev: Priloga III, del B, točka 13

- transportni trakovi

Opredelitev:

Priloga I, točka 14. Meritev: Priloga III, del B, točka 14

- hladilna oprema na vozilih

Opredelitev:

Priloga I, točka 15. Meritev: Priloga III, del B, točka 15

- vrtalna oprema

Opredelitev:

Priloga I, točka 17. Meritev: Priloga III, del B, točka 17

- oprema za polnjenje in praznjenje silosov ali cistern na tovornjakih

Opredelitev:

Priloga I, točka 19. Meritev: Priloga III, del B, točka 19

- zabojniki za steklo, namenjeno recikliranju

Opredelitev:

Priloga I, točka 22. Meritev: Priloga III, del B, točka 22

- obrezovalnik trave/obrezovalnik travnatih robov

Opredelitev:

Priloga I, točka 24. Meritev: Priloga III, del B, točka 24

- obrezovalnik žive meje

Opredelitev:

Priloga I, točka 25. Meritev: Priloga III, del B, točka 25

- visokotlačni splakovalniki

Opredelitev:

Priloga I, točka 26. Meritev: Priloga III, del B, točka 26

- stroji z visokotlačnim vodnim curkom

Opredelitev:

Priloga I, točka 27. Meritev: Priloga III, del B, točka 27

- hidravlična kladiva

Opredelitev:

Priloga I, točka 28. Meritev: Priloga III, del B, točka 28

- stroji za rezanje utorov

Opredelitev:

Priloga I, točka 30. Meritev: Priloga III, del B, točka 30

- puhalniki za listje

Opredelitev:

Priloga I, točka 34. Meritev: Priloga III, del B, točka 34

- zbiralniki listja

Opredelitev:

Priloga I, točka 35. Meritev: Priloga III, del B, točka 35

- viličarji z motorji z notranjim zgorevanjem in protiutežjo (samo "drugi uravnoteženi viličarji" kot so opredeljeni v Prilogi I, točka 36, druga alinea, z nazivno zmogljivostjo, ki ne presega 10 ton)

Opredelitev:

Priloga I, točka 36. Meritev: Priloga III, del B, točka 36

- premični zabojniki za odpadke

Opredelitev:

Priloga I, točka 39. Meritev: Priloga III, del B, točka 39

- finišerji za ceste (opremljeni z napravo za teptanje)

Opredelitev:

Priloga I, točka 41. Meritev: Priloga III, del B, točka 41

- oprema za pilotiranje

Opredelitev:

Priloga I, točka 42. Meritev: Priloga III, del B, točka 42

- stroji za polaganje cevi

Opredelitev:

Priloga I, točka 43. Meritev: Priloga III, del B, točka 43

- stezni goseničarji

Opredelitev:

Priloga I, točka 44. Meritev: Priloga III, del B, točka 44

- električni agregati (≥ 400 kW)

Opredelitev:

Priloga I, točka 45 Meritev: Priloga III, del B, točka 45

- stroji za pometanje

Opredelitev:

Priloga I, točka 46. Meritev: Priloga III, del B, točka 46

- smetarska vozila

Opredelitev:

Priloga I, točka 47. Meritev: Priloga III, del B, točka 47

- stroji za rezkanje cestišča

Opredelitev:

Priloga I, točka 48. Meritev: Priloga III, del B, točka 48

- brane – stroji za brazdanje

Opredelitev:

Priloga I, točka 49. Meritev: Priloga III, del B, točka 49

- drobilniki/sekalniki

Opredelitev:

Priloga I, točka 50. Meritev: Priloga III, del B, točka 50

- stroji za odstranjevanje snega z rotirajočim orodjem (na lasten pogon, brez priključkov)

Opredelitev:

Priloga I, točka 51. Meritev: Priloga III, del B, točka 51

- vozila za vsesavanje

Opredelitev:

Priloga I, točka 52. Meritev: Priloga III, del B, točka 52

- rovokopači

Opredelitev:

Priloga I, točka 54. Meritev: Priloga III, del B, točka 54

- vozila za prevoz betona

Opredelitev:

Priloga I, točka 55. Meritev: Priloga III, del B, točka 55

- črpalke za vodo (ne potopne)

Opredelitev:

Priloga I, točka 56. Meritev: Priloga III, del B, točka 56.

Člen 14

Ocena skladnosti

1. Preden proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti da na trg ali v obratovanje opremo iz člena 12, mora za vsako vrsto opreme izvesti enega od naslednjih postopkov ocenjevanja skladnosti:

- notranji nadzor proizvodnje z oceno tehnične dokumentacije in rednim preverjanjem v skladu s Prilogo VI, ali

- postopek preverjanja enote izdelka v skladu s Prilogo VII, ali

- postopek celovitega zagotavljanja kakovosti v skladu s Prilogo VIII.

2. Preden proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti da na trg ali v obratovanje opremo iz člena 13, mora za vsako vrsto opreme izvesti notranji nadzor proizvodnje v skladu s Prilogo V.

3. Države članice zagotovijo, da lahko Komisija in katera koli druga država članica na podlagi utemeljenega zahtevka dobi vse informacije, uporabljene med postopkom ocenjevanja skladnosti, za vrsto opreme in zlasti tehnično dokumentacijo, predvideno v točki 3 Priloge V, točki 3 Priloge VI, točki 2 Priloge VII, in točkah 3.1 in 3.3 Priloge VIII.

Člen 15

Priglašeni organi

1. Države članice imenujejo ustrezne organe v svoji pristojnosti za izvajanje ali nadzorovanje postopkov ocenjevanja skladnosti iz člena 14 (1).

2. Države članice imenujejo samo take organe, ki izpolnjujejo merila, določena v Prilogi IX. Dejstvo, da organ izpolnjuje merila iz Priloge IX k tej direktivi, ne pomeni, da je država članica zavezana ta organ imenovati.

3. Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo in druge države članice o organih, ki jih je imenovala, skupaj s posebnimi nalogami in postopki pregleda, za opravljanje katerih so bili ti organi imenovani, ter identifikacijskimi številkami, ki jim jih je predhodno dodelila Komisija.

4. Komisija seznam priglašenih organov objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti skupaj z njihovimi identifikacijskimi številkami in nalogami, za opravljanje katerih so bili ti organi imenovani. Komisija zagotovi, da je seznam redno ažuriran.

5. Država članica mora preklicati svoje uradno obvestilo, če ugotovi, da organ ne izpolnjuje več meril iz Priloge IX. Skladno s tem mora nemudoma obvestiti Komisijo in druge države članice.

Člen 16

Zbiranje podatkov o hrupu

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti pošlje pristojnemu organu države članice, kjer ima sedež ali kjer daje na trg ali v obratovanje opremo iz člena 2(1), in Komisiji kopijo ES-izjave o skladnosti za vsako vrsto opreme iz člena 2(1).

2. Komisija zbere podatke za vso opremo, s katerimi razpolaga v skladu z odstavkom 1.

3. Države članice lahko pri Komisiji na zahtevo dobijo zbrane podatke.

4. Komisija ustrezne informacije objavlja redno, po možnosti letno. Te publikacije vsebujejo vsaj naslednje podatke za vsako vrsto ali model opreme:

- neto vgrajena moč ali vsaka druga, s hrupom povezana vrednost,

- izmerjena raven zvočne moči,

- zajamčena raven zvočne moči,

- opis opreme,

- proizvajalca in/ali blagovno znamko,

- številko/ime modela.

Člen 17

Ureditev uporabe

Določbe te direktive niso v nasprotju s pravico držav članic, da ob upoštevanju Pogodbe, določijo:

- ukrepe za urejanje uporabe opreme iz člena 2(1) na področjih, ki se jim zdijo občutljiva, vključno z možnostjo, da omejijo čas obratovanja opreme,

- zahteve, ki se jim zdijo potrebne za zagotovitev, da so osebe ob uporabi zadevne opreme zaščitene, če to ne pomeni spremembe opreme na način, ki ni določen v tej direktivi.

Člen 18

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 19

Pooblastila odbora

Odbor:

(a) izmenjuje informacije in izkušnje v zvezi z izvajanjem in praktično uporabo te direktive in razpravlja o zadevah skupnega interesa na teh področjih;

(b) pomaga Komisiji pri prilagajanju Priloge III tehničnemu napredku v skladu z regulativnim postopkom, določenim v členu 18(2), s pomočjo potrebnih sprememb, zlasti z vključevanjem sklicevanja na ustrezne evropske standarde, če take spremembe ne vplivajo neposredno na izmerjeno raven zvočne moči opreme, navedene v členu 12;

(c) svetuje Komisiji v zvezi z zaključki in spremembami iz člena 20(2).

Člen 20

Poročila

1. Komisija najpozneje 3. januarja 2005, nato pa vsake štiri leta, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izkušnjah Komisije pri izvajanju in upravljanju te direktive. Poročilo mora vsebovati zlasti:

(a) pregled podatkov o hrupu, zbranih v skladu s členom 16, in druge ustrezne informacije;

(b) stališče o potrebnosti pregleda in spremembe seznamov iz členov 12 in 13, še zlasti, ali naj se v člen 12 ali 13 doda nova oprema, ali pa naj se oprema prenese iz člena 13 v člen 12;

(c) stališče o potrebnosti in možnostih za spremembo mejnih vrednosti, določenih v členu 12, ob upoštevanju tehnološkega razvoja;

(d) stališče, ki določa celovit sklop instrumentov za uporabo pri nadaljnjem zmanjševanju hrupa opreme.

2. Po vseh potrebnih posvetovanjih, zlasti z odborom, Komisija ob tej priložnosti predstavi svoje zaključke in, če je to primerno, morebitne spremembe te direktive.

3. Najpozneje 3. julija 2002 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tem ali in koliko tehnični napredek omogoča zmanjšanje mejnih vrednosti za vrtne kosilnice in za obrezovalnike trat/obrezovalnike tratnih robov, in morebitni predlog za spremembo te direktive.

Člen 21

Razveljavitev

1. 3. januarja 2002 se razveljavijo Direktive 79/113/EGS, 84/532/EGS, 84/533/EGS, 84/534/EGS, 84/535/EGS, 84/536/EGS, 84/537/EGS, 84/538/EGS in 86/662/EGS.

2. Certifikati o tipskem pregledu in meritve opreme, opravljene po direktivah, navedenih v odstavku 1, se lahko uporabijo pri sestavi tehnične dokumentacije, predvidene v točki 3 Priloge V, točki 3 Priloge VI, točki 2 Priloge VII, točkah 3.1 in 3.3 Priloge VIII te direktive.

Člen 22

Prenos in začetek uporabe

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 3. julija 2001. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice uporabljajo te ukrepe od 3. januarja 2002. Vendar države članice proizvajalcu ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku s sedežem v Skupnosti dovolijo, da se sklicujejo na določbe te direktive od 3. julija 2001.

3. Glede zmanjšanih dovoljenih ravni zvočne moči II. stopnje iz člena 12, se te določbe uporabljajo od 3. januarja 2006.

4. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

5. Države članice Komisiji sporočijo besedila določb nacionalne zakonodaje, sprejeta na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 24

Naslovniki direktive

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 8. maja 2000

Za Evropski parlament

Predsednica

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

E. Ferro Rodrigues

[1] UL C 124, 22.4.1998, str. 1.

[2] UL C 407, 28.12.1998, str. 18.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 1998 (UL C 138, 4.5.1998, str. 84), Skupno stališče Sveta z dne 24. januarja 2000 (UL C 83, 22.3.2000, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2000.

[4] UL L 33, 8.2.1979, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 85/405/EGS (UL L 233, 30.8.1985, str. 9).

[5] UL L 300, 19.11.1984, str. 111. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 88/665/EGS (UL L 382, 31.12.1988, str. 42).

[6] UL L 300, 19.11.1984, str. 123. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 85/406/EGS (UL L 233, 30.8.1985, str. 11).

[7] UL L 300, 19.11.1984, str. 130. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 87/405/EGS (UL L 220, 8.8.1987, str. 60).

[8] UL L 300, 19.11.1984, str. 142. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 85/407/EGS (UL L 233, 30.8.1985, str. 16).

[9] UL L 300, 19.11.1984, str. 149. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 85/408/EGS (UL L 233, 30.8.1985, str. 18).

[10] UL L 300, 19.11.1984, str. 156. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 85/409/EGS (UL L 233, 30.8.1985, str. 20).

[11] UL L 300, 19.11.1984, str. 171. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 88/181/EGS (UL L 81, 26.3.1988, str. 71).

[12] UL L 384, 31.12.1986, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/27/ES (UL L 168, 18.7.1995, str. 14).

[13] UL C 136, 4.6.1985, str. 1.

[14] UL L 220, 30.8.1993, str. 23.

[15] UL C 138, 17.5.1993, str. 1.

[16] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[17] UL L 207, 23.7.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/79/ES (UL L 331, 7.12.1998, str. 1).

[18] Pel za varilne agregate: običajni varilni tok, pomnožen z običajno obremenilno napetostjo za najnižjo vrednost obratovalnega faktorja, ki ga navaja proizvajalec.Pel za električne agregate: glavna moč v skladu z ISO 8528-1:1993, točka 13.3.2.

[19] Samo okvirne vrednosti. Dokončne vrednosti bodo odvisne od spremembe direktive po poročilu, zahtevanem v členu 20(3). Če teh sprememb ne bo, bodo vrednosti za I. stopnjo še naprej veljale tudi za II. stopnjo.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

OPREDELITEV OPREME

1. Dvižne delovne ploščadi z motorji z notranjim zgorevanjem

Oprema, ki jo sestavlja vsaj delovna ploščad, struktura za podaljšanje in vozni podstavek. Delovna ploščad je ograjena ploščad ali kletka, ki jo je obremenjeno mogoče premakniti v zahtevan delovni položaj. Struktura za podaljšanje je povezana z voznim podstavkom in podpira delovno ploščad; omogoča premikanje delovne ploščadi v zahtevan položaj.

2. Rezalnik grmičevja

Prenosna ročno upravljana naprava z motorjem z notranjim zgorevanjem, opremljena z vrtečim se rezilom iz kovine ali plastike, namenjena rezanju plevela, grmovja, majhnih dreves in podobnega rastlinja. Naprava za rezanje deluje v ravnini, ki je približno vzporedna s tlemi.

3. Gradbeno dvigalo za prenos blaga

Začasno nameščeno električno gradbeno dvigalo, namenjeno osebam, ki lahko vstopajo na delovišča in gradbišča, za oskrbovanje

(i) določenih ravni za iztovarjanje, s ploščadjo

- ki je projektirana samo za prenašanje blaga,

- ki med nakladanjem in razkladanjem omogoča dostop osebam,

- ki med postavitvijo, razstavitvijo in vzdrževanjem omogoča dostop in prevoz pooblaščenih oseb,

- ki je vodena,

- ki potuje navpično ali vzdolž za največ 15o od navpičnice,

- ki jo podpira ali nosi: žica, vrv, veriga, vijačno vreteno in matica, zobata letev s pastrokom, hidravlična dvigalka (posredna ali neposredna) ali mehanizem za povezavo, ki se podaljšuje,

- za katero morajo biti drogovi podprti z ločeno strukturo ali pa tudi ne, ali

(ii) ene zgornje nakladalne ali delovne površine, ki sega do konca vodila (npr. strehe) in ima napravo za nošenje tovora:

- ki je projektirana samo za prenos blaga,

- ki je projektirana tako, da nanjo ni treba stopiti pri nakladanju ali razkladanju ali pri vzdrževanju, postavitvi ali razstavitvi,

- kamor je pristop osebam vedno prepovedan,

- ki je vodena,

- ki je projektirana, da potuje pod kotom vsaj 30o glede na navpičnico, vendar se lahko uporablja pri kakršnem koli kotu,

- ki jo nosi jeklena vrv in prisilni pogonski sistem,

- ki jo vodijo krmila na konstanten tlak,

- ki nima protiuteži,

- ki ima maksimalno nazivno obremenitev 300 kg,

- ki ima maksimalno hitrost 1m/s,

- in kjer vodila zahtevajo podporo ločenih struktur.

4. Tračne žage za gradbišča

Stroj na električni pogon, ki se ročno oskrbuje in tehta manj kot 200 kg, opremljen z enim rezilom v obliki neprekinjenega traku, ki je nameščen in teče med dvema ali več jermenicami.

5. Namizne krožne žage – cirkularke za gradbišča

Stroj, ki se ročno oskrbuje in tehta manj kot 200 kg, opremljen z enim krožnim rezilom (drugačnim kot zarezovalna žaga) premera 350 mm ali več, do največ 500 mm, ki je med običajnim delovanjem pritrjeno, in z vodoravno mizo, ki je med delovanjem vsa ali delno pritrjena. Rezilo žage je nameščeno na vodoravnem vretenu, ki se ne nagiba in katerega položaj med žaganjem ostaja nepremičen. Stroj ima lahko eno od naslednjih lastnosti:

- možnost, da se rezilo žage dviga ali spušča skozi mizo,

- okvir stroja pod mizo je lahko odprt ali zaprt,

- žaga se lahko opremi z dodatno, ročno upravljano pomično mizo (ki se ne nahaja poleg rezila žage).

6. Verižna žaga, prenosna

Električno orodje za rezanje lesa z žagino verigo, ki ga sestavlja integrirana kompaktna enota z ročaji, vir energije in priključek za rezanje, oblikovano za držanje z dvema rokama.

7. Kombinirano vozilo za visokotlačno splakovanje in vsesavanje

Vozilo, ki lahko deluje kot visokotlačni splakovalnik ali kot vozilo za vsesavanje. Glej visokotlačni splakovalnik in vozilo za vsesavanje.

8. Stroj za stiskanje

Stroj, ki stiska materiale, npr. skalne polnitve, zemeljske ali asfaltne površine s pomočjo valjanja, teptanja ali vibriranja delovnega orodja. Lahko je na lasten pogon ali vlečen, lahko upravljavec hodi za njim ali pa je priključen na nosilni stroj. Stroji za stiskanje se nadalje delijo kot sledi:

- valjarji, na katerih se upravljavci vozijo: stroji za stiskanje na lasten pogon z enim ali več kovinskimi valjastimi telesi (bobni) ali gumijastimi pnevmatikami; upravljavčevo mesto je sestavni del stroja,

- valjarji, za katerimi upravljavec hodi: stroji za stiskanje na lasten pogon z enim ali več kovinskimi valjastimi telesi (bobni) ali gumijastimi pnevmatikami, pri katerih so zmogljivosti za delovanje, kot so pomikanje, krmiljenje, zaviranje in vibriranje, nameščene tako, da mora stroj upravljati upravljavec ali pa je stroj daljinsko krmiljen,

- vlečeni valjarji: stroji za stiskanje z enim ali več kovinskimi valjastimi telesi (bobni) ali gumijastimi pnevmatikami, ki nimajo neodvisnega pogonskega sistema, upravljavčevo mesto pa je na vlečni enoti,

- vibracijske plošče in vibracijski nabijači: stroji za stiskanje s pretežno ploskimi osnovnimi ploščami, ki vibrirajo. Upravlja jih upravljavec ali pa so priključeni k nosilnemu stroju,

- eksplozijski nabijači: stroji za stiskanje s pretežno plosko blazino kot orodjem za zbijanje, ki se premika predvsem navpično s pomočjo eksplozijskega tlaka. Stroj upravlja upravljavec.

9. Zračni kompresor

Vsak stroj, ki se z izmenljivo opremo uporablja za stiskanje zraka, plinov ali pare do tlaka, ki je višji od vstopnega tlaka. Kompresor sestavlja kompresor sam, osnovni pogonski stroj in sestavni del ali priprava, potrebna za varno delovanje kompresorja.

Izključene so naslednje skupine naprav:

- ventilatorji, t. j. naprave, ki povzročajo kroženje zraka pri nadtlaku, ki ni višji od 110000 paskalov

- vakuumske črpalke, t. j. naprave ali priprave za črpanje zraka iz zaprtega prostora pri tlaku, ki ne presega atmosferskega

- plinske turbine.

10. Lomilci betona in krampi za beton, ročno-upravljani

Lomilci betona in krampi za beton na kakršen koli pogon, ki se uporabljajo za dela na gradbiščih.

11. Mešalnik betona ali malte

Stroj za pripravo betona ali malte, ne glede na postopek nakladanja, mešanja in praznjenja. Lahko se ga upravlja v presledkih ali neprekinjeno. Mešalniki betona na kamionih se imenujejo vozila za prevoz betona (glej opredelitev 55).

12. Gradbeni vitel

Začasno montirana naprava na električni pogon za dviganje, ki lahko dviguje in spušča viseči tovor.

13. Stroj za prenos in brizganje betona in malte

Del stroja, ki črpa in brizga beton ali malto, z mešalnikom ali brez, pri čemer se material prenese na kraj namestitve preko cevi, razdelilnih pripomočkov ali razdelilnih žlebov. Prenos se opravi:

- za beton mehansko, z batnimi ali rotacijskimi črpalkami

- za malto mehansko, z batnimi, vijačnimi, cevnimi in rotacijskimi črpalkami ali pnevmatsko s kompresorji z zračno komoro ali brez nje.

Te stroje je mogoče namestiti na kamione, vlačilce ali posebna vozila.

14. Transportni trak

Začasno nameščen stroj, primeren za prenos materiala s pomočjo traku na električni pogon.

15. Hladilna oprema na vozilih

Enota za hlajenje tovora na vozilih vrste N2, N3, O3 in O4, kot so opredeljene z Direktivo 70/156/EGS.

Hladilno enoto lahko poganja njen sestavni del, ločen del, ki je pritrjen na karoserijo vozila, pogonski motor vozila ali neodvisen oziroma rezervni vir moči.

16. Buldožer

Stroj na kolesih ali gosenicah na lasten pogon za porivanje ali vlečenje s pomočjo nameščene opreme.

17. Vrtalna oprema

Stroj, ki se uporablja za vrtanje lukenj na gradbiščih s pomočjo

- udarnega vrtanja

- rotacijskega vrtanja

- rotacijsko udarnega vrtanja.

Vrtalna oprema je med vrtanjem nepremična. Lahko se na lasten pogon premika od enega delovišča do drugega. K vrtalni opremi na lasten pogon spada oprema, nameščena na kamione, podstavke na kolesih, traktorje, goseničarje, sani (ki se vlečejo z vitlom). Kadar je vrtalna oprema nameščena na kamione, traktorje in prikolice ali ko je na kolesih, se lahko prevaža z večjo hitrostjo in po javnih cestah.

18. Prekucnik

Stroj na lasten pogon na kolesih ali gosenicah z odprto karoserijo, ki prevaža in stresa ali raztresa material. Prekucniki so lahko opremljeni z opremo za samonakladanje.

19. Oprema za polnjenje in praznjenje silosov ali cistern na tovornjakih

Priprave na pogon, pritrjene na silos ali avto-cisterno za polnjenje ali praznjenje tekočin ali sipkega materiala s pomočjo črpalk ali podobne opreme.

20. Bager, hidravlični ali univerzalni

Stroj na gosenicah ali kolesih na lasten pogon, katere gornji ustroj se lahko zavrti za najmanj 360o, ki izkopava, vihti in odmetava material s premikanjem zajemalke, pritrjene na roko, in ročico ali teleskopsko roko, brez premikanja podvozja ali voznega podstavka med katero koli fazo delovanja stroja.

21. Bager-nakladalnik

Stroj na gosenicah ali kolesih na lasten pogon z glavno strukturno podporo projektirano tako, da nosi hkrati spredaj nameščeni nakladalni mehanizem z zajemalko in zadaj nameščeno kopalno žlico. Kadar se uporablja kot kopalna žlica, stroj navadno koplje pod ravnjo tal, pri čemer se žlica pomika proti stroju. Kopalna žlica se dvigne, obrne in strese material, med tem ko je stroj na mestu. Kadar se uporablja za nakladanje, stroj naklada ali izkopava s pomikanjem stroja naprej ter dviguje, prenaša in stresa material.

22. Zabojnik za steklo, namenjeno recikliranju

Zabojnik, narejen iz kakršnega koli materiala, ki se uporablja za zbiranje steklenic. Opremljen je vsaj z eno odprtino za odmetavanje steklenic in še z drugo za praznjenje zabojnika.

23. Greder-ravnalnik

Stroj na kolesih na lasten pogon s prilagodljivim rezilom, nameščenim med prednjo in zadnjo osjo, ki reže, premika in razprostira material, navadno za izravnavanje.

24. Obrezovalnik trave/obrezovalnik travnatih robov

Ročno upravljana prenosna enota z motorjem z notranjim zgorevanjem, opremljena s prožno vrvico(-ami), nitko(-ami) ali podobnimi ne-kovinskimi prožnimi rezili, kot so vrteča se rezila, namenjena rezanju plevela, trave ali podobnega mehkega rastlinja. Rezilo deluje v ravnini, ki je približno vzporedna (obrezovalnik trave) ali navpična (obrezovalnik travnatih robov) s tlemi.

25. Obrezovalnik žive meje

Ročno upravljana oprema z vgrajenim pogonom, tako, da jo upravlja ena oseba, za rezanje žive meje in grmovja z uporabo enega ali več linearnih izmenično delujočih rezil.

26. Visokotlačni splakovalnik

Vozilo, opremljeno s pripravo za čiščenje kanalov ali podobnih napeljav s pomočjo vodnega curka pod visokim pritiskom. Priprava je lahko nameščena na posebno vozno kamionsko podvozje ali vgrajena na svoje lastno podvozje. Oprema je lahko pritrjena ali pa jo je mogoče demontirati, kot v primeru izmenljivega karoserijskega sistema.

27. Stroji z visokotlačnim vodnim curkom

Stroj s šobami ali drugimi odprtinami za povečevanje hitrosti, ki omogočajo vodi skupaj z dodatki iztekanje v obliki prostega curka. Na splošno stroje z visokotlačnim vodnim curkom sestavlja pogon, generator tlaka, gumijaste cevi, razpršilne naprave, varnostni mehanizmi, regulatorji in merilne naprave. Stroji z visokotlačnim vodnim curkom so lahko premični ali nepremični:

- premični stroji z visokotlačnim vodnim curkom so stroji, ki se jih zlahka prevaža, projektirani za uporabo na različnih krajih in so v ta namen na splošno opremljeni z lastnim podvozjem ali pa so nameščeni na vozilu. Vse potrebne priključne cevi so prožne in jih je mogoče hitro odstraniti

- nepremični stroji z visokotlačnim vodnim curkom so projektirani za uporabo na enem kraju za dalj časa, vendar jih je z ustrezno opremo mogoče premakniti na drug kraj. Na splošno so nameščeni na sani ali okvir in je priključno cev mogoče odstraniti.

28. Hidravlično kladivo

Oprema, ki uporablja hidravlično moč nosilnega stroja za pospešitev bata (včasih s pomočjo plina), ki potem udari orodje. Udarni val, ki ga ustvari kinetično delovanje, steče preko orodja v material, zaradi česar se material zlomi. Hidravlična kladiva potrebujejo za delovanje zalogo olja pod pritiskom. Celotno enoto nosilec/kladivo nadzoruje upravljavec, ki navadno sedi v kabini nosilca.

29. Hidravlični agregati

Vsak stroj, ki se z izmenljivo opremo uporablja za stiskanje tekočin do tlaka, višjega od vstopnega tlaka. Pomeni sestavo iz osnovne gonilne naprave in črpalke z rezervoarjem ali brez in pripomočkov (npr. regulatorji, tlačni varnostni ventil).

30. Stroj za rezanje utorov

Premični stroj, namenjen izdelavi utorov v betonu, asfaltu in podobnih cestnih površinah. Rezilno orodje je disk, ki se vrti z veliko hitrostjo. Pomikanje stroja za rezanje utorov naprej je lahko

- ročno

- ročno z mehansko pomočjo

- na električni pogon.

31. Kompaktorji na odlagališčih odpadkov, nakladalni z zajemalko

Stroj za teptanje na lasten pogon na kolesih s spredaj sklepno nameščeno zajemalko, z jeklenimi kolesi (bobni), projektiranimi predvsem za teptanje, premikanje, izravnavanje in nalaganje zemlje, odpadkov ali sanitarnih (odpadnih) materialov.

32. Vrtna kosilnica

Stroj za košenje trave, za katerim upravljavec hodi ali na katerem se vozi, s priključkom(-i) za košenje trave, ko naprava za rezanje deluje v ravnini, približno vzporedni s tlemi, in ki uporablja tla za določitev višine reza, s pomočjo koles, zračne blazine ali sani, itd. in ki za pogon uporablja motor ali električni motor. Rezilne priprave so:

- togi rezilni elementi, ali

- ne-kovinske niti ali prosto vrteča se ne-kovinska rezila, od katerih ima vsako več kot 10 J kinetične energije; kinetična energija se določi po EN 786:1997, Priloga B.

Tudi stroj za košenje trave, za katerim upravljavec hodi ali na katerem se vozi, s priključkom(-i) za košenje trave, če se naprava za rezanje vrti okoli vodoravne osi, ki zagotavlja striženje z nepremično rezilno palico ali nožem (cilindrična kosilnica).

33. Obrezovalnik trat/obrezovalnik tratnih robov

Električni stroj za rezanje trave, za katerim upravljavec hodi ali ga drži z rokami, z rezalnimi deli iz ne-kovinskih niti ali prosto vrtečih se ne-kovinskih rezil, od katerih vsako nima več kot 10 J kinetične energije, namenjen rezanju trave ali podobnega mehkega rastlinja. Rezilni elementi delujejo v ravnini, ki je približno vzporedna (obrezovalnik trat) ali navpična (obrezovalnik tratnih robov) s tlemi. Kinetična energija se določi po EN 786:1997, Priloga B.

34. Puhalnik za listje

Stroj na motorni pogon, primeren za odstranjevanje listja in drugega materiala s trat, stez, poti, ulic, in sicer s pomočjo zračnega toka velike hitrosti. Lahko je prenosen (ročno upravljan) ali neprenosen, vendar premičen.

35. Zbiralnik listja

Stroj na motorni pogon, primeren za zbiranje listja in drugega drobirja z uporabo sesalne naprave, sestavljene iz vira moči, ki ustvarja vakuum znotraj stroja, in sesalne šobe ter posode za zbrani material. Lahko je prenosen (ročno upravljan) ali neprenosen, vendar premičen.

36. Viličar z motorjem z notranjim zgorevanjem in protiutežjo

Viličar je vozilo na kolesih z motorjem z notranjim zgorevanjem in s protiutežjo ter z opremo za dvigovanje (drog, teleskopska roka ali členjena roka). To so:

- težki terenski viličarji (viličarji s protiutežjo na kolesih, namenjeni predvsem delu na neobdelanem naravnem terenu ali motenem terenu (npr. gradbiščih)

- drugi viličarji s protiutežjo, razen tistih, ki so posebej narejeni za premikanje zabojnikov.

37. Nakladalnik

Stroj na kolesih ali gosenicah na lasten pogon, katerega sestavni del je spredaj nameščena struktura, ki nosi zajemalko in zglob, za nakladanje ali izkopavanje s pomočjo premikanja stroja naprej, ter dviganje, prenašanje in odlaganje materiala.

38. Premični žerjav

Pomolni žerjav na lasten pogon, ki se lahko premika, naklada ali razklada, ne da bi imel fiksne proge, in ki je zaradi težnosti stabilen. Deluje na pnevmatikah, gosenicah ali pa je gibanje urejeno kako drugače. Na stalnih položajih ga lahko podpirajo prevese ali drugi pripomočki za večjo stabilnost. Gornji ustroj premičnega žerjava lahko omogoča obračanje za poln krog, omejeno obračanje ali pa se sploh ne obrača. Običajno je opremljen z eno ali več dvigalkami in/ali hidravličnimi valji za dviganje in spuščanje kraka in bremena. Premični žerjavi so opremljeni s teleskopskimi kraki, členastimi kraki, rešetkastimi kraki ali kombinacijo le teh, projektiranimi tako, da se lahko takoj spustijo. Bremena, ki visijo s kraka, se lahko upravlja s kavljem ali drugimi priključki za dviganje bremen za posebne namene.

39. Premični zabojnik za odpadke

Ustrezno projektiran zabojnik s kolesi, namenjen začasnemu shranjevanju odpadkov, opremljen s pokrovom.

40. Motorni okopalnik – motokultivator

Stroj na lasten pogon, projektiran tako, da ga upravlja oseba, ki hodi

- s podpornim(-i) kolesom(-i) ali brez, tako da delovni elementi služijo kot orodje za okopavanje in zagotavljajo pogon za gibanje naprej (motokultivator), in

- s pogonom na kolo ali različna kolesa, ki jih neposredno poganja motor, in so opremljena z orodjem za okopavanje (motokultivator s pogonskim(i) kolesom(i)).

41. Finišer za ceste

Premični stroj za gradnjo cest, ki se uporablja za nanos plasti gradbenega materiala kot so asfaltna mešanica, beton in gramoz na površine. Finišerji za ceste so lahko opremljeni z napravo za teptanje.

42. Oprema za pilotiranje

Oprema za nameščanje in ruvanje pilotov, na primer udarna kladiva, vlečne naprave za ruvanje, vibratorji ali statične naprave za porivanje/vlečenje pilotov v sestavi strojev in delov, ki se uporablja za nameščanje ali ruvanje pilotov in vključuje tudi:

- opremo za zabijanje pilotov, ki jo sestavlja nosilni stroj (na gosenicah, kolesih ali tračnicah, gibljiv priključek vodila, vodilo ali sistem za vodenje)

- pripomočki, npr. pokrovi za pilote, zaščitne čelade, plošče, sledilci, priprave za spajanje, priprave za rokovanje s piloti, vodila za pilote, akustične zaščite in pripomočki za absorpcijo udarcev/vibracij, električni napajalniki/generatorji in osebna dvigala ali ploščadi.

43. Stroj za polaganje cevi

Stroj na kolesih ali gosenicah na lasten pogon, posebej projektiran za rokovanje in polaganje cevi ter prenašanje opreme za cevovode. Stroj, ki je projektiran na osnovi vlačilca, ima posebej projektirane sestavne dele kot podvozje, glavni okvir, protiutež, ročico in mehanizem za dvig bremena ter navpično vrtečo se stransko ročico.

44. Stezni goseničar

Goseničar na lasten pogon, ki se uporablja za potiskanje ali vlečenje na snegu in ledu s pomočjo nameščene opreme.

45. Električni generator

Vsaka naprava na motor z notranjim zgorevanjem za pogon rotacijskega električnega generatorja, ki proizvaja stalen dotok električne energije.

46. Stroj za pometanje

Stroj za pometanje in zbiranje pometenih smeti z opremo, ki pometa drobir v sesalno odprtino in ki potem pnevmatsko s pomočjo zračnega toka visoke hitrosti ali z mehanskim sistemom pobiranja prenese drobir v zbiralni lijak. Stroji za pometanje ali zbiranje so lahko nameščeni na posebno kamionsko podvozje ali vgrajene na svoje lastno podvozje. Oprema je lahko pritrjena ali pa jo je mogoče demontirati, kot v primeru izmenljivega karoserijskega sistema.

47. Smetarsko vozilo

Vozilo, projektirano za zbiranje in prevažanje gospodinjskih in razsutih odpadkov na osnovi nalaganja s pomočjo zabojnikov ali ročno. Vozilo je lahko opremljeno z mehanizmom za stiskanje. Smetarsko vozilo sestavlja podvozje s kabino, na katerega je montirana karoserija. Lahko je opremljeno z napravo za dviganje zabojnikov.

48. Stroj za rezkanje cestišča

Premični stroj, ki se uporablja za odstranjevanje materiala z asfaltiranih površin z uporabo cilindričnega valja na električni pogon, na katerega površini je pritrjeno orodje za obdelavo; rezilni bobni se med rezanjem vrtijo.

49. Brana – stroj za brazdanje

Stroj na motorni pogon, za katerim upravljavec hodi ali se na njem vozi, ki uporablja tla za določitev globine reza in ki je sestavljen tako, da lahko ustrezno trga ali praska površino trate v vrtovih, parkih in na drugih podobnih površinah.

50. Drobilnik/sekalnik

Stroj na motorni pogon, projektiran za uporabo v mirujočem položaju z enim ali več pripomočki za rezanje z namenom zmanjšati voluminozen organski material na manjše koščke. Na splošno ga sestavlja dovodna odprtina, skozi katero se vstavlja material (ki ga lahko drži priprava ali ne), naprava za rezanje materiala na kakršen koli način (rezanje, sekanje, drobljenje ali kako drugače) in žleb, po katerem se razrezan material izpraznjuje. Mogoče je priključiti pripomoček za njegovo zbiranje.

51. Stroj za odstranjevanje snega z rotirajočim orodjem

Stroj, s katerim je mogoče z rotirajočim orodjem odstranjevati sneg s prometnih površin, ki se ga potem izmeče s pomočjo puhalnika.

52. Vozilo za vsesavanje

Vozilo, opremljeno z napravo za zbiranje vode, blata, usedlin, odpadkov in podobnega materiala iz kanalov ali podobnih napeljav s pomočjo vakuuma. Naprava je lahko montirana na posebno kamionsko podvozje ali vgrajena na svoje lastno podvozje. Oprema je lahko pritrjena ali pa jo je mogoče demontirati, kot v primeru izmenljivega karoserijskega sistema.

53. Stolpni žerjav

Vrtljivi pomolni žerjav s krakom na vrhu stolpa, ki v delovnem položaju stoji približno navpično. Ta naprava s pogonom je opremljena s sredstvom za dviganje in spuščanje visečih bremen ter za premikanje takih bremen s spreminjanjem radija dvigajočega tovora, vrtenjem, premikanjem celotne naprave. Določene naprave opravljajo več premikov, vendar ne nujno vseh. Napravo je mogoče montirati v nepremičen položaj ali opremiti s sredstvi za premeščanje ali dviganje.

54. Rovokopač

Stroj na gosenicah ali kolesih na lasten pogon, na katerem se je mogoče voziti ali pa ga lahko upravlja poleg stopajoča oseba in ki ima spredaj ali zadaj montiran bagerski spoj in priključek, namenjen predvsem kopanju jarkov v neprekinjenem postopku s pomočjo gibanja stroja.

55. Vozilo za prevoz betona

Vozilo, opremljeno z bobnom za prevoz pripravljene mešanice betona iz betonarne na delovišče; boben se lahko vrti, kadar se vozilo vozi ali stoji na mestu. Boben se na gradbišču izprazni z vrtenjem bobna. Poganja ga pogonski motor vozila ali dodaten motor.

56. Vodna črpalka

Stroj, ki ga sestavljata vodna črpalka sama in pogonski sistem. Vodna črpalka pomeni stroj za črpanje vode z nižje na višjo energijsko raven.

57. Varilni agregat

Rotacijska naprava, ki proizvaja varilni tok.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

ES-IZJAVA O SKLADNOSTI

ES-izjava o skladnosti mora vsebovati naslednje podatke:

- ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti,

- ime in naslov osebe, ki hrani tehnično dokumentacijo,

- opis opreme,

- postopek ocenjevanja skladnosti, ki je bil upoštevan, in, kadar je primerno, ime in naslov udeleženega priglašenega organa,

- izmerjeno raven zvočne moči na opremi, ki predstavlja ta tip,

- zajamčeno raven zvočne moči za to opremo,

- sklicevanje na to direktivo,

- izjavo, da se oprema sklada z zahtevami te direktive,

- kadar je primerno, izjava(-e) o skladnosti in sklice na druge uporabljene direktive Skupnosti,

- kraj in datum izjave,

- podatki o podpisniku, pooblaščenem za podpis pravno zavezujoče izjave za proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

NAČIN MERJENJA HRUPA, KI GA ODDAJA OPREMA, KI SE UPORABLJA NA PROSTEM

PodroČje uporabe

Ta priloga določa načine merjenja hrupa, ki jih je treba uporabljati za določanje ravni zvočne moči opreme, zajete v direktivi za postopke ocenjevanja skladnosti po tej direktivi.

Del A te Priloge za vsako vrsto opreme iz člena 2(1) določa

- osnovne standarde za merjenje emisije hrupa

- splošna dopolnila k tem osnovnim standardom za merjenje emisije hrupa

za merjenje ravni zvočnega tlaka na merilni ploskvi, ki obdaja vir, in za izračunavanje ravni zvočne moči, ki jo oddaja ta vir.

Del B te priloge za vsako vrsto opreme iz člena 2(1) določa

- priporočen osnovni standard za merjenje emisije hrupa, vključno

- s sklicevanjem na osnovni standard za merjenje emisije hrupa, izbran iz dela A

- s preskuševališčem

- z vrednostjo konstante K2A

- z obliko merilne površine

- s številom in položajem mikrofonov, ki naj se uporabijo,

- pogoje obratovanja, vključno

- s sklicevanjem na standard, če obstoja

- z zahtevami v zvezi z namestitvijo opreme

- z načinom izračunavanja ravni zvočne moči v primeru, da je treba uporabiti več preskusov z različnimi pogoji obratovanja,

- dodatne informacije.

Pri preskušanju posameznih vrst opreme proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti lahko na splošno izbere enega od osnovnih standardov za merjenje emisije hrupa iz dela A in uporabi pogoje obratovanja iz dela B za to posamezno vrsto opreme. V primeru spora je seveda treba uporabiti priporočeni osnovni standard za merjenje emisije hrupa, določen v delu B, skupaj s pogoji obratovanja iz dela B.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

MODELI OZNAKE SKLADNOSTI CE IN OZNAKA ZAJAMČENE RAVNI ZVOČNE MOČI

Oznako skladnosti ce morajo sestavljati začetnice "CE" v naslednji obliki:

+++++ TIFF +++++

oznaka CE zmanjša ali poveča v skladu z velikostjo opreme, je treba upoštevati sorazmerja na gornji risbi. Različne sestavine oznake CE morajo imeti v osnovi enako navpično mero, ki ne sme biti manjša od 5 mm.

Oznako zajamčene ravni zvočne moči mora sestavljati ena sama številka zajamčene zvočne moči v dB, znak LWA in piktogram naslednje oblike:

+++++ TIFF +++++

Če se oznaka zmanjša ali poveča v skladu z velikostjo opreme, je treba upoštevati sorazmerja na gornji risbi. Vendar navpična mera v označbi ne bi smela biti manjša od 40 mm, če je to mogoče.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

NOTRANJI NADZOR PROIZVODNJE

1. Ta priloga opisuje postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti, ki izvaja obveznosti, predpisane v točki 2, zagotavlja in izjavlja, da zadevna oprema izpolnjuje zahteve te direktive. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pritrditi oznako skladnosti CE in oznako zajamčene ravni zvočne moči, kakor je zahtevano v členu 11, na vsak kos opreme, ter sestaviti pisno ES-izjavo o skladnosti, kakor jo zahteva člen 8.

2. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora sestaviti tehnično dokumentacijo, opisano v točki 3, in jo mora hraniti vsaj 10 let po tem, ko je bil izdelan zadnji izdelek, da je na voljo ustreznim državnim oblastem za inšpekcijske namene. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti lahko hrambo tehnične dokumentacije poveri drugi osebi. V tem primeru mora v ES-izjavi o skladnosti navesti ime in naslov te osebe.

3. Tehnična dokumentacija mora omogočati oceno skladnosti opreme z zahtevami te direktive. Vsebovati mora vsaj naslednje informacije:

- ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti,

- opis opreme,

- znamka,

- trgovsko ime,

- tip, serija in številke,

- tehnični podatki, ki so potrebni za identifikacijo opreme in presojo njene emisije hrupa, če je potrebno vključno s shematskimi risbami, opisi in pojasnili, potrebnimi za njihovo razumevanje,

- sklicevanje na to direktivo,

- tehnično poročilo o meritvah hrupa, opravljenih v skladu z določbami te direktive,

- uporabljeni tehnični instrumenti ter rezultati ocene negotovosti zaradi odstopanja v proizvodnji in njihovo razmerje do zajamčene ravni zvočne moči.

4. Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe zato, da proizvodni proces zagotovi stalno skladnost proizvedene opreme s tehnično dokumentacijo, navedeno v točkah 2 in 3, ter z zahtevami te direktive.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

NOTRANJI NADZOR PROIZVODNJE S PRESOJO TEHNIČNE DOKUMENTACIJE IN REDNIM PREVERJANJEM

1. Ta priloga opisuje postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti, ki opravlja obveznosti, predpisane v točkah 2, 5 in 6, zagotavlja in izjavlja, da določena oprema izpolnjuje zahteve te direktive. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pritrditi oznako skladnosti CE in oznako zajamčene ravni zvočne moči, kot se zahteva v členu 11, na vsak kos opreme in sestaviti pisno ES-izjavo o skladnosti, kot zahteva člen 8.

2. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora sestaviti tehnično dokumentacijo, opisano v točki 3, in jo mora hraniti vsaj 10 let po tem, ko je bil izdelan zadnji izdelek, da je na voljo ustreznim državnim oblastem za inšpekcijske namene. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti lahko hrambo tehnične dokumentacije poveri drugi osebi. V tem primeru mora v ES-izjavi o skladnosti navesti ime in naslov te osebe.

3. Tehnična dokumentacija mora omogočati oceno skladnosti opreme z zahtevami te direktive. Vsebovati mora vsaj naslednje informacije:

- ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti,

- opis opreme,

- znamka,

- trgovsko ime,

- tip, serija in številke,

- tehnični podatki, ki so potrebni za identifikacijo opreme in presojo emisije hrupa, če je potrebno vključno s shematskimi risbami, opisi in pojasnili, potrebnimi za njihovo razumevanje,

- sklicevanje na to direktivo,

- tehnično poročilo o meritvah hrupa, opravljenih v skladu z določbami te direktive,

- uporabljeni tehnični instrumenti ter ocene negotovosti zaradi odstopanja v proizvodnji in njihovo razmerje do zajamčene ravni zvočne moči.

4. Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe, da proizvodni proces zagotavlja skladnost proizvedene opreme s tehnično dokumentacijo, navedeno v točkah 2 in 3, ter z zahtevami te direktive.

5. Presoja, ki jo priglašeni organ opravi pred dajanjem na trg

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora priglašenemu organu, ki ga sam izbere, predložiti kopijo svoje tehnične dokumentacije, preden se prva oprema da na trg ali v obratovanje.

Če so dvomi glede verodostojnosti tehnične dokumentacije, priglašeni organ obvesti proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti in, če je treba, opravi ali da opraviti spremembe tehnične dokumentacije, ali morebitne potrebne preskuse.

Potem, ko je priglašeni organ izdal poročilo, ki potrjuje, da tehnična dokumentacija izpolnjuje določbe te direktive, lahko proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti pritrdi oznako CE na opremo in izda ES-izjavo o skladnosti v skladu s členoma 11 in 8, za katere je v celoti odgovoren.

6. Presoja, ki jo priglašeni organ opravi med proizvodnjo

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti nadalje vključi priglašeni organ v proizvodno fazo v skladu z enim od naslednjih postopkov, ki jih izbere proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti:

- priglašeni organ opravlja redne preglede, da preveri stalno skladnost proizvedene opreme s tehnično dokumentacijo in zahtevami te direktive; še zlasti se priglašeni organ osredotoči na:

- pravilno in popolno označevanje opreme v skladu s členom 11,

- izdajanje ES-izjave o skladnosti v skladu s členom 8,

- uporabljene tehnične instrumente in rezultate ocene negotovosti zaradi odstopanj v proizvodnji in njihovo razmerje do zajamčene ravni zvočne moči,

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti omogoči priglašenemu organu prost dostop do vse svoje notranje dokumentacije za te postopke ter dostop do dejanskih rezultatov notranjih presoj in korektivnih ukrepov, ki so bili sprejeti.

Samo če ti pregledi dajejo nezadovoljive rezultate, priglašeni organ opravi preskuse hrupa, ki se lahko po njegovi sodbi in izkušnjah poenostavijo ali v celoti izvedejo v skladu z določbami, predpisanimi v Prilogi III za ustrezno vrsto opreme,

- priglašeni organ opravi ali da opraviti preglede proizvodov v naključnih presledkih. Treba je proučiti ustrezen vzorec končne opreme, ki jo izbere priglašeni organ, ter opraviti ustrezne preskuse hrupnosti, kot je določeno v Prilogi III, ali enakovredne preskuse. Pregledovanje izdelka mora vključevati naslednje vidike:

- pravilno in popolno označevanje opreme v skladu s členom 11,

- izdajanje ES-izjave o skladnosti v skladu s členom 8.

V obeh postopkih pogostost pregledov opredeli priglašeni organ v skladu z rezultati predhodnih ocenjevanj, potrebo po spremljanju izvajanja korektivnih ukrepov in nadaljnjem navodilu za pogostnost pregledov, ki se opravijo glede na letno proizvodnjo in splošno zanesljivost proizvajalca, da bo ohranjal zajamčene vrednosti; vendar je treba pregled opraviti vsaj enkrat na tri leta.

Če so dvomi glede verodostojnosti tehnične dokumentacije ali njenega upoštevanja med proizvodnjo, priglašeni organ o tem obvesti proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti.

V primerih, ko se pregledana oprema ne sklada z določbami te direktive, mora priglašeni organ obvestiti državo članico priglasiteljico.

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

PREVERJANJE IN POTRDITEV IZDELKA

1. Ta priloga opisuje postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti zagotavlja in izjavlja, da oprema, za katero je izdan certifikat iz točke 4, izpolnjuje zahteve te direktive. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pritrditi oznako CE skupaj s podatki kakor je zahtevano v členu 11, na opremo ter sestaviti pisno ES-izjavo o skladnosti iz člena 8.

2. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pri priglašenem organu, ki ga izbere, vložiti vlogo za preverjanje in potrditev izdelka.

Vloga mora vsebovati:

- ime in naslov proizvajalca in, če vlogo vlaga njegov pooblaščeni zastopnik, še njegovo ime in naslov,

- pisno izjavo, da ista vloga ni bila vložena pri drugem priglašenem organu,

- tehnično dokumentacijo, ki se sklada z naslednjimi zahtevami:

- opis opreme,

- trgovsko ime,

- tip, serija in številke,

- tehnični podatki, ki so potrebni za identifikacijo opreme in presojo njene emisije hrupa, če je potrebno vključno s shematskimi risbami, opisi in pojasnili, potrebnimi za njihovo razumevanje,

- sklicevanje na to direktivo.

3. Priglašeni organ mora:

- proučiti, ali je bila oprema izdelana v skladu s tehnično dokumentacijo,

- se s prosilcem dogovoriti, kje bodo v skladu s to direktivo opravljeni preskusi hrupa,

- v skladu s to direktivo opraviti ali dati opraviti potrebne preskuse hrupa.

4. Če oprema izpolnjuje določbe te direktive, mora priglašeni organ prosilcu izdati certifikat o skladnosti, kot je opisano v Prilogi X.

Če priglašeni organ zavrne izdajo certifikata o skladnosti, mora navesti podrobne razloge za zavrnitev.

5. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora s tehnično dokumentacijo hraniti kopije certifikata o skladnosti 10 let od datuma, ko je bila oprema dana na trg.

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

CELOVITO ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

1. Ta priloga opisuje postopek s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti iz točke 2, zagotavlja in izjavlja, da določena oprema izpolnjuje zahteve te direktive. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pritrditi oznako skladnosti CE, ki ga dopolnjujejo informacije, zahtevane v členu 11, na vsak izdelek in sestaviti pisno ES-izjavo o skladnosti, navedeno v členu 8.

2. Proizvajalec mora delovati po odobrenem sistemu zagotavljanja kakovosti za projektiranje, proizvodnjo ter končno kontrolo izdelka in preskušanje, kakor je opredeljeno v točki 3, in mora biti nadzorovan, kakor je opredeljeno v točki 4.

3. Sistem zagotavljanja kakovosti

3.1 Proizvajalec mora vložiti vlogo za oceno svojega sistema zagotavljanja kakovosti pri priglašenem organu, ki ga sam izbere.

Vloga mora vsebovati:

- vse ustrezne informacije za predvideno vrsto izdelka, vključno s tehnično dokumentacijo vse opreme, ki je že v fazi projektiranja ali proizvodnje, in mora vsebovati vsaj naslednje informacije:

- ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti,

- opis opreme,

- znamka,

- trgovsko ime,

- tip, serija in številke,

- tehnični podatki, ki so potrebni za identifikacijo opreme in presojo njene emisije hrupa, če je potrebno vključno s shematskimi risbami, opisi in pojasnili, potrebnimi za njihovo razumevanje,

- sklicevanje na to direktivo,

- tehnično poročilo o meritvah hrupa, opravljenih v skladu z določbami te direktive,

- uporabljeni tehnični instrumenti ter rezultati ocene negotovosti zaradi odstopanj v proizvodnji in njihovo razmerje do zajamčene ravni zvočne moči,

- kopija ES-izjave o skladnosti,

- dokumentacijo v zvezi s sistemom zagotavljanja kakovosti.

3.2 Sistem zagotavljanja kakovosti mora zagotoviti skladnost izdelka z zahtevami direktive, ki veljajo zanj.

Vse elemente, zahteve in predpise, ki jih sprejme proizvajalec, je treba sistematično in urejeno dokumentirati v obliki pisnih usmeritev, postopkov in navodil. Sistem zagotavljanja kakovosti mora dopuščati splošno razumevanje usmeritev in postopkov kakovosti kot so programi, načrti, priročniki in zapisi v zvezi z zagotavljanjem kakovosti.

3.3 Zlasti mora vsebovati ustrezen opis:

- ciljev kakovosti in organizacijskega ustroja, pristojnosti in pooblastil vodstva glede na kakovost projekta in proizvodnje.

- tehnične dokumentacije, ki jo je treba sestaviti za vsak izdelek in vsebuje vsaj informacije, navedene v točki 3.1 za tam navedeno tehnično dokumentacijo,

- metod, postopkov in sistematičnih ukrepanj pri nadzoru projekta in preverjanju projekta, ki se bodo uporabili pri projektiranju izdelkov, ki se nanašajo na zajeto vrsto opreme,

- ustreznih uporabljanih metod, procesov in sistematičnih ukrepanj za proizvodnjo in nadzor kakovosti in zagotavljanje kakovosti,

- pregledov in preskusov, ki se bodo opravljali pred in med proizvodnjo in po njej ter njihovo pogostnost,

- dokumentacije o kakovosti, kot inšpekcijska poročila in podatke o preskusu, podatke o umerjanju, poročila o usposobljenosti zadevnega osebja, itd.

- načinov za spremljanje doseganja zahtevane kakovosti projekta in izdelka ter učinkovitega delovanja sistema zagotavljanja kakovosti.

Priglašeni organ mora ovrednotiti sistem zagotavljanja kakovosti, da določi, ali ta izpolnjuje zahteve iz točke 3.2. Predpostavlja skladnost teh zahtev v zvezi s sistemi zagotavljanja kakovosti, ki izvajajo EN ISO 9001.

Revizijska skupina mora imeti vsaj enega člana, ki ima izkušnje kot ocenjevalec tehnologije take opreme. Postopek ocenjevanja mora vključevati obisk proizvajalčevih prostorov.

O odločitvi je treba obvestiti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovati sklepne ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev o oceni.

3.4 Proizvajalec se mora zavezati, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema zagotavljanja kakovosti, in da ga bo vzdrževal na ustrezen in učinkovit način.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti obvešča priglašeni organ, ki je odobril njegov sistem zagotavljanja kakovosti, o vseh nameravanih posodobitvah sistema zagotavljanja kakovosti.

Priglašeni organ mora ovrednotiti predlagane spremembe in odločiti, ali bo spremenjeni sistem zagotavljanja kakovosti še vedno izpolnjeval zahteve iz točke 3.2, ali pa je potrebna ponovna ocena.

O svoji odločitvi mora obvestiti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovati sklepne ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev o oceni.

4. Nadzorovanje, za katerega je odgovoren priglašeni organ

4.1 Namen nadzorovanja je prepričati se, da proizvajalec primerno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema zagotavljanja kakovosti.

4.2 Proizvajalec mora priglašenemu organu za namene inšpekcije dovoliti vstop na lokacije projektiranja, proizvodnje, kontrole, preskušanja in skladiščenja ter mu mora priskrbeti vse potrebne informacije, zlasti:

- dokumentacijo o sistemu zagotavljanja kakovosti

- dokumentacijo o kakovosti, ki jo predvideva projektni del sistema zagotavljanja kakovosti, kot so rezultati analiz, izračunov, preskusov, itd.

- dokumentacijo o kakovosti, ki jo predvideva proizvodni del sistema zagotavljanja kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preskusu, podatki o umerjanju, poročila o usposobljenosti zadevnega osebja, itd.

4.3 Priglašeni organ redno opravlja revizije za zagotovitev, da proizvajalec ohranja in uporablja sistem zagotavljanja kakovosti in mora proizvajalcu dati poročilo o reviziji.

4.4 Poleg tega priglašeni organ lahko nenapovedano obiskuje proizvajalca. Med temi obiski lahko opravlja preskuse ali naroči njihovo izvedbo, da bi tako preveril, če je treba, pravilno delovanje sistema zagotavljanja kakovosti. Priglašeni organ mora proizvajalcu dati poročilo o obisku in poročilo o preskusu, če je bil ta opravljen.

5. Proizvajalec mora najmanj 10 let po izdelavi zadnje opreme hraniti za državne oblasti:

- dokumentacijo, navedeno v drugi alinei točke 3.1 te priloge,

- posodobitev, navedeno v drugem odstavku točke 3.4,

- odločitve in poročila priglašenega organa, ki so navedeni v zadnjem odstavku točke 3.4, točkah 4.3 in 4.4.

6. Vsak priglašeni organ mora drugim priglašenim organom dati ustrezne informacije v zvezi z izdanimi in preklicanimi odobritvami sistema zagotavljanja kakovosti.

--------------------------------------------------

PRILOGA IX

MINIMALNA MERILA, KI JIH MORAJO DRŽAVE ČLANICE UPOŠTEVATI ZA PRIGLASITEV ORGANOV

1. Organ, njegov predstojnik in osebje, odgovorno za opravljanje postopkov preverjanja in potrditve, ne smejo biti niti projektant, konstruktor, dobavitelj ali monter opreme, niti pooblaščeni zastopnik teh oseb. Niti posredno niti kot pooblaščeni zastopniki ne smejo biti vključeni v projektiranje, konstrukcijo, trženje ali vzdrževanje te opreme, prav tako ne smejo zastopati strank, ki se ukvarjajo s takimi dejavnostmi. To pa ne izključuje možnosti izmenjave tehničnih informacij med proizvajalcem in organom.

2. Organ in njegovo osebje morata opravljati ocenjevanja ter preverjanja in potrditve z najvišjo stopnjo poklicne neoporečnosti in strokovne usposobljenosti brez vsakršnih pritiskov in spodbud, še posebej finančnih, ki bi lahko vplivale na njihovo presojo ali rezultate njihovega dela, še zlasti s strani oseb ali skupin oseb, zainteresiranih za izide preverjanja in potrditve.

3. Organ mora imeti na voljo vse potrebno osebje in imeti potrebne zmogljivosti, da lahko primerno opravlja tehnične in upravne naloge, povezane s pregledi in nadzorovanjem; imeti mora tudi dostop do opreme, potrebne za posebna preverjanja in potrditve.

4. Osebje, odgovorno za preglede, mora imeti:

- temeljito tehnično in strokovno usposobljenost,

- zadovoljivo znanje o zahtevah za presojo tehnične dokumentacije,

- zadovoljivo znanje o zahtevah za preskuse, ki jih opravlja, ter ustrezne praktične izkušnje o teh preskusih,

- sposobnost, da sestavi certifikate, zapise in poročila, zahtevane za overitev izvajanja preskusov.

5. Zajamčena mora biti nepristranskost osebja, ki izvaja preglede. Plačilo ne sme biti odvisno od števila opravljenih preskusov ali rezultatov teh preskusov.

6. Organ mora biti zavarovan za odgovornost, razen če to odgovornost prevzame država v skladu z nacionalno zakonodajo, ali če je država članica sama neposredno odgovorna za preskuse.

7. Osebje organa mora upoštevati poslovno tajnost vseh informacij, pridobljenih med opravljanjem preskusov (razen do pristojnih upravnih organov države, v kateri opravlja svoje dejavnosti) po tej direktivi ali vseh določbah nacionalne zakonodaje, na podlagi katere delujejo.

--------------------------------------------------

PRILOGA X

PREVERJANJE IN POTRDITEV IZDELKA

VZOREC CERTIFIKATA O SKLADNOSTI

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------