Uradni list L 222 , 24/08/1999 str. 0001 - 0028
Uredba Sveta (ES) št. 1804/1999 z dne 19. julija 1999 o vključitvi živinoreje v področje veljavnosti Uredbe (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije [1], ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2], ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3], ob upoštevanju naslednjega: (1) Uredba (EGS) št. 2092/91 [4] predvideva, da mora Komisija pred 30. junijem 1995 predložiti predloge glede načel in posebnih kontrolnih ukrepov, ki zajemajo ekološko živinorejo, nepredelane živalske proizvode in proizvode za prehrano ljudi, ki vsebujejo sestavine živalskega izvora. (2) Povpraševanje po ekološko pridelanih kmetijskih proizvodih narašča in potrošniki se vedno bolj zanimajo za take proizvode. (3) Živinoreja omogoča razširitev ponudbe teh proizvodov in dovoljuje razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo, ki utemeljujejo večji del dohodkov. (4) Ta uredba usklajuje pravila gojenja, označevanja in kontrole za najpogostejše vrste živine; za druge vrste živali, razen vodnih živali, za katere v tej uredbi ni predvidenih pravil gojenja, je primerno, da se zaradi varstva potrošnikov uskladijo vsaj zahteve glede označevanja ter kontrolni sistem; za proizvode iz ribogojstva je taka pravila treba čimprej pripraviti. (5) Živinoreja je hkrati temeljnega pomena za organizacijo kmetijske pridelave na gospodarstvih z ekološko pridelavo, ker zagotavlja potrebno organsko snov in hranila za obdelano zemljo ter ustrezno pripomore k izboljšanju tal in razvoju sonaravnega kmetijstva. (6) Da bi se izognili onesnaženju okolja, zlasti naravnih virov, kakor so tla in voda, mora ekološka živinoreja načeloma predvideti tesno povezavo med tako proizvodnjo in zemljišči, primerne večletne sisteme kolobarjenja in krmljenje živine z ekološkimi izdelki iz poljščin, pridelanih na samem kmetijskem gospodarstvu. (7) Da bi preprečili onesnaženje vode z dušikovimi spojinami, morajo imeti kmetijska gospodarstva z ekološko živinorejo ustrezne skladiščne zmogljivosti ter načrte za površinski nanos trdih in tekočih izločkov živali. (8) Paša, ki poteka v skladu s pravili ekološke pridelave, je aktivnost, ki je še posebej primerna za ohranjanje in izkoriščanje zmogljivosti potenciala opuščenih površin. (9) Spodbujati je treba pestro biotsko raznovrstnost, pri izbiri pasem pa je treba upoštevati njihovo sposobnost prilagajanja lokalnim pogojem. (10) Gensko spremenjeni organizmi (GSO) in proizvodi iz njih niso združljivi s postopkom ekološke pridelave; da bi obdržali zaupanje potrošnikov v ekološko pridelavo, se gensko spremenjeni organizmi, njihovi deli in proizvodi iz njih ne smejo uporabljati v proizvodih, ki so označeni kot proizvodi iz ekološke pridelave. (11) Potrošnikom je treba dati jamstvo, da so bili proizvodi pridelani v skladu s to uredbo; če je tehnično izvedljivo, mora temeljiti na sledljivosti živalskih proizvodov. (12) Živina se mora hraniti s travo, krmo in krmili, pridelanimi v skladu s pravili ekološkega kmetovanja. (13) V sedanjih razmerah imajo živinorejci lahko težave pri zagotavljanju zalog krme za ekološko gojenje živine; zato je za uporabo omejenih količin določene neekološko pridelane krme mogoče izdati začasno dovoljenje za uporabo. (14) Za zadovoljevanje osnovnih prehranskih potreb živine bo morda treba pod natančno določenimi pogoji uporabiti nekatere minerale, oligoelemente in vitamine. (15) Zdravstvena oskrba živali mora temeljiti predvsem na preventivi, z ukrepi kakor so: ustrezen izbor pasem in ras, uravnotežena visokokakovostna prehrana in ugodno okolje, zlasti glede gostote gojenja, nastanitve živine in nege živine. (16) V ekološki pridelavi ni dovoljena preventivna uporaba kemično sintetiziranih alopatskih zdravil. (17) Če živali zbolijo ali se poškodujejo, jih je treba takoj začeti zdraviti, pri čemer imajo prednost fitoterapevtska ali homeopatska zdravila, medtem ko je treba kemično sintetizirana alopatska zdravila omejiti na najmanjšo možno količino; da bi se potrošnikom zagotovila neoporečnost ekološke pridelave, je treba omogočiti izvajanje omejevalnih ukrepov, kakor je podvojitev karence po uporabi kemično sintetiziranih alopatskih zdravil. (18) V večini primerov mora imeti živina dostop do površin za prosti izpust ali pašo, če vremenski pogoji to dovoljujejo, take površine za prosto rejo pa naj bi se uporabljale po ustreznem sistemu kolobarjenja. (19) Nastanitev vseh vrst živine mora upoštevati potrebe živali glede prezračevanja, svetlobe, prostora in udobja, vsaka žival pa bi morala imeti dovolj prostora za neovirano gibanje in razvoj svojega naravnega socialnega vedenja. (20) Sistemske postopke, ki vodijo v stres, poškodbo, bolezen ali trpljenje živali v fazi gojenja, ravnanja z živaljo, prevoza ali zakola živali, je treba skrajšati na najmanjšo možno mero; posebni posegi, ki so nujni za nekatere vrste gojenja, pa se lahko dovolijo; uporaba nekaterih snovi za spodbujanje rasti ali spreminjanje rejnih ciklusov ni združljiva z načeli ekološke pridelave. (21) Posebne značilnosti čebelarstva zahtevajo posebne določbe, zlasti za zagotovitev, da so na voljo zadostne količine cvetnega prahu in nektarja ustrezne kakovosti. (22) Vsi izvajalci, ki dajejo v promet proizvode ekološke živinoreje, morajo biti vključeni v redno in enotno kontrolo; na kmetijskem gospodarstvu mora biti vedno na voljo register, ki se redno dopolnjuje s podrobnostmi o prihodu živali na kmetijsko gospodarstvo in njihovem odhodu, ter o kakršnem koli zdravljenju. (23) Regionalne razlike v kmetijskih in podnebnih razmerah zahtevajo uvedbo nekaterih prehodnih obdobij za nekatere tradicionalne postopke, kakor tudi glede značilnosti zgradb in napeljav za živino. (24) Zaradi sedanje raznolikosti uveljavljenih običajnih postopkov ekološke živinoreje med državami članicami je treba omogočiti, da države članice uporabljajo strožja pravila za živino in živalske proizvode, gojeno na njihovem ozemlju. (25) Označbe v etiketiranju, na reklamnem gradivu ali v trgovskih dokumentih, za katere potrošnik meni, da se nanašajo na postopek ekološke pridelave v skladu z Uredbo (EGS) št. 2092/91, so pridržane za proizvode, pridelane v skladu z navedeno uredbo. (26) Nekatere označbe potrošniki na splošno prepoznajo, da se nanašajo na postopek ekološke pridelave. (27) Treba je zagotoviti prehodno obdobje, da se imetnikom blagovnih znamk omogoči prilagoditev pridelave zahtevam ekološke pridelave, pod pogojem, da je to prehodno obdobje na voljo samo blagovnim znamkam z zgoraj navedenimi označbami, ko je bila vloga za registracijo predložena pred objavo Uredbe (EGS) št. 2092/91, ter da so potrošniki ustrezno obveščeni o dejstvu, da proizvodi niso pridelani po postopku ekološke pridelave – SPREJEL NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Uredba (EGS) št. 2092/91 se spremeni: 1. Člen 1 se nadomesti z naslednjim: "Člen 1 1. Ta uredba se uporablja za naslednje proizvode, kadar so ti proizvodi označeni ali so namenjeni, da bodo označeni z označbami, ki se nanašajo na postopek ekološke pridelave: (a) nepredelani kmetijski rastlinski proizvodi; tudi živalski in nepredelani živalski proizvodi, če so zanje uvedena načela pridelave in posebna kontrolna pravila v prilogah I in III; (b) predelani kmetijski rastlinski in živalski proizvodi za prehrano ljudi, ki so pripravljeni v glavnem iz ene ali več sestavin rastlinskega in/ali živalskega izvora; (c) krma, krmne mešanice in posamična krmila, ki niso vključene v pododstavek (a) z začetkom veljavnosti te uredbe, navedene v odstavku 3. 2. Z odstopanjem od odstavka 1, kadar za nekatere vrste živali niso določena podrobna pravila pridelave v Prilogi I, se za te živali in proizvode iz njih, uporabljajo pravila, predvidena za označevanje iz člena 5 in kontrolo iz členov 8 in 9, razen ribogojstva in proizvodov iz ribogojstva. Do vključitve podrobnih pravil pridelave se uporabljajo nacionalni predpisi ali če teh ni, zasebni standardi, ki jih države članice sprejmejo ali priznajo. 3. Komisija najpozneje do 24. avgusta 2001 predlaga uredbo v skladu s postopkom iz člena 14, ki predvideva zahteve glede označevanja in kontrole ter previdnostnih ukrepov za proizvode, navedene v odstavku (1)(c), če so te zahteve povezane s postopkom ekološke pridelave. Do sprejetja uredbe iz prvega pododstavka za proizvode, navedene v odstavku (1)(c), se uporabljajo nacionalni predpisi v skladu z zakonodajo Skupnosti ali, če teh ni, zasebni standardi, ki jih države članice sprejmejo ali priznajo."; 2. Člen 2 se nadomesti z naslednjim: "Člen 2 v španščini : ecológico, v danščini : økologisk, v nemščini : ökologisch, biologisch, v grščini : βιολογικό, v angleščini : organic, v francoščini : biologique, v italijanščini : biologico, v nizozemščini : biologisch, v portugalščini : biológico, v finščini : luonnonmukainen, v švedščini : ekologisk."; 3. Člen 3 se nadomesti z naslednjim: "Člen 3 Ta uredba se uporablja brez poseganja v druge določbe Skupnosti ali nacionalne predpise v skladu z zakonodajo Skupnosti v zvezi s proizvodi iz člena 1, kakor so določbe, ki urejajo pridelavo, pripravo, trženje, označevanje in kontrolo, vključno z zakonodajo o živilih in prehrani živali."; 4. Opredelitev pojma "priprava" v členu 4(3) se nadomesti z naslednjim: "priprava" : pomeni postopke ohranjanja in/ali predelave kmetijskih proizvodov (vključno z zakolom in razrezom živalskih proizvodov) in tudi pakiranjem in/ali spremembami označb, ki se nanašajo na predstavitev postopka ekološke pridelave svežih, konzerviranih in/ali predelanih proizvodov;" 5. Členu 4 se dodajo naslednje opredelitve: "živinoreja" "pomeni gojenje domačih ali udomačenih kopenskih živali (vključno z žuželkami) ter vodnih vrst, gojenih v sladki ali slani vodi ali somornici. Proizvodi lova in ribolova divjih živali se ne štejejo kot ekološka pridelava;" "gensko spremenjeni organizem (GSO)" pomeni katerikoli organizem, kakor je opredeljen v členu 2 Direktive Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje; [5] "izdelek iz GSO" pomeni katero koli snov, izdelano iz GSO, ali je proizvod GSO, vendar pa GSO ne vsebuje; "uporaba GSO in izdelkov iz GSO" pomeni uporabo GSO ali izdelkov iz GSO, kakor so živila, sestavine živil (vključno z aditivi in aromami), predelovalni pripomočki (vključno z ekstrakcijskimi topili), krma krmne mešanice, posamična krmila, krmni dodatki, pripomočki za predelavo krme, nekateri proizvodi za prehrano živali (na podlagi Direktive 82/471/EGS) [6], fitofarmacevtska sredstva, veterinarska zdravila, gnojila, dodatki za izboljšanje tal, semena, vegetativni reprodukcijski material in živina; "veterinarska zdravila" pomeni izdelke, kakor so opredeljeni v členu 1(2) Direktive Sveta 65/65/EGS z dne 26. januarja 1965 o približevanju določb, določenih z zakoni ali drugimi predpisi v zvezi z zdravili; [7] "homeopatska veterinarska zdravila" pomeni izdelke, kakor so opredeljeni v členu 1(1) Direktive Sveta 92/74/EGS z dne 22. septembra 1992 o razširitvi področja uporabe Direktive 81/851/EGS o približevanju določb, določenih z zakoni ali drugimi predpisi v zvezi z veterinarskimi zdravili ter določitvi dodatnih določb o homeopatskih veterinarskih zdravilih; [8] "krma" pomeni proizvode, kakor so opredeljeni v členu 2(a) Direktive Sveta 79/373/EGS z dne 2. aprila 1979 o dajanju krmnih mešanic v promet; [9] "posamična krmila" pomeni proizvode, kakor so opredeljeni v členu 2(a) Direktive Sveta 96/25/ES z dne 29. aprila 1996 o obtoku posamičnih krmil, ki spreminja direktive 70/524/EGS, 74/63/EGS, 82/471/EGS in 93/74/EGS ter razveljavlja Direktivo 77/101/EGS; [10] "krmna mešanica" pomeni proizvode, kakor so opredeljeni v členu 2(b) Direktive 79/373/EGS; "krmni dodatki" pomeni proizvode, kakor so opredeljeni v členu 2(a) Direktive Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi; [11] "nekateri proizvodi za prehrano živali" pomeni hranilne proizvode s področja uporabe Direktive Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali; "ekološka proizvodna enota/kmetijsko gospodarstvo/živinorejska farma" pomeni enoto, kmetijsko gospodarstvo ali živinorejsko farmo, ki ravna v skladu s pravili te uredbe; "ekološko pridelana krma/posamična krmila" pomeni krmo/posamična krmila, pridelana v skladu s pravili pridelave iz člena 6; "krma/posamična krmila v fazi preusmeritve" pomeni krmo/posamična krmila, ki so v skladu s pravili pridelave iz člena 6, razen v obdobju preusmeritve, ko se ta pravila uporabljajo najmanj eno leto pred spravilom pridelka; "konvencionalna krma/posamična krmila" pomeni krmo/posamična krmila, ki ni/niso zajeta/e v skupinah, navedenih v odstavkih 23 in 24." 6. členu 5(3) se doda naslednji pododstavek: "(h) proizvod je pridelan brez uporabe gensko spremenjenih organizmov in/ali katerih koli proizvodov iz takih organizmov."; 7. v člen 5 se vstavi naslednji odstavek: "3a. Z odstopanjem od odstavkov od 1 do 3 se blagovne znamke, označene z navedbo iz člena 2, lahko še naprej uporabljajo do 1. julija 2006 pri označevanju in oglaševanju proizvodov, ki niso v skladu s to uredbo, pod pogojem, da je: - bila vloga za registracijo blagovne znamke vložena pred 22. julijem 1991 – na Finskem, v Avstriji in Švedskem pa pred 1. januarjem 1995 – ter je usklajena s Prvo direktivo Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami [12]; , in da je - blagovna znamka že preoblikovana z jasno, vidno in lahko čitljivo navedbo, da proizvodi niso pridelani po postopku ekološke pridelave, kakor je predpisan v tej uredbi."; 8. začetek člena 5(5) se glasi: "5. Rastlinski proizvodi iz pridelkov, označeni ali oglaševani v skladu z odstavkoma 1 ali 3, so lahko označeni z navedbami, ki se sklicujejo na preusmeritev v postopek ekološke pridelave pod pogojem, da:" 9. člen 5(5)(d) se nadomesti z naslednjim: "(d) proizvod vsebuje samo eno sestavino rastlinskega proizvoda kmetijskega izvora."; 10. členu 5(5) se doda naslednji pododstavek: "(f) proizvod je pridelan brez uporabe gensko spremenjenih organizmov in/ali katerih koli proizvodov iz takih organizmov."; 11. členu 5(5a) se doda naslednji pododstavek: "(i) proizvod je pridelan brez uporabe gensko spremenjenih organizmov in/ali katerih koli proizvodov iz takih organizmov."; 12. člen 5(10) se nadomesti z naslednjim: "10. V proizvodu, kakor je naveden v odstavkih (a) in (b) člena 1(1), se sestavina, pridobljena v skladu s pravili iz člena 6, ne sme uporabiti skupaj z enako sestavino, ki ni bila pridobljena po navedenih pravilih."; 13. člen 6(1) se nadomesti z naslednjim: "1. Postopek ekološke pridelave pomeni, da je pri pridelavi proizvodov iz člena 1(1)(a), razen semen in rastlinskega sadilnega materiala: (a) treba izpolnjevati vsaj zahteve iz Priloge I in, kadar je to primerno, podrobna pravila za tako pridelavo; (b) se smejo kot fitofarmacevtska sredstva, gnojila, dodatki za izboljšanje tal, krma, posamična krmila, krmne mešanice, krmni dodatki, snovi za prehrano živali na podlagi Direktive 82/471/EGS, čistila in razkužila za zgradbe in instalacije za živino, proizvodi za zatiranje škodljivcev in bolezni v zgradbah in napeljavah za živino ali za drug namen, kadar je tak namen za posamezne proizvode opredeljen v Prilogi II, uporabljati samo proizvodi, sestavljeni iz snovi, navedenih v Prilogi I ali uvrščenih na seznam v Prilogi II. Uporabljajo se lahko samo pod posebnimi pogoji, določenimi v prilogah I in II, če je v zadevni državi članici taka uporaba dovoljena v splošnem kmetijstvu in je v skladu z ustreznimi določbami Skupnosti ali nacionalnimi predpisi, ki so v skladu z zakonodajo Skupnosti; (c) se uporablja samo seme ali rastlinski sadilni material, pridelan s postopkom ekološke pridelave iz odstavka 2; (d) ne sme se uporabljati gensko spremenjenih organizmov in/ali katerih koli proizvodov iz takih organizmov razen veterinarskih zdravil."; 14. člen 6(2) se nadomesti z naslednjim: "2. Postopek ekološke pridelave za seme in rastlinski sadilni material pomeni, da je pridelava izvorne rastline za seme ter matičnih rastlin za rastlinski sadilni material potekala: (a) brez uporabe gensko spremenjenih organizmov in/ali katerih koli proizvodov iz takih organizmov; ter (b) v skladu s pododstavkoma (a) in (b) odstavka 1 vsaj eno generacijo ali v primeru trajnic dve rastni dobi."; 15. v členu 6(3)(a) in (b) se datum "31. december 2000" nadomesti z "31. december 2003"; 16. v členu 6(4) se datum "31. december 1999" nadomesti z "31. december 2002"; 17. uvodni stavek člena 7(1) in pododstavek (a) se nadomestita z naslednjim: "1. Proizvode, ki jih na datum sprejetja te uredbe ni dovoljeno uporabljati za namen, opredeljen v členu 6(1)(b), se lahko vključi v Prilogo II, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) če se uporabljajo za zatiranje/obvladovanje rastlinskih škodljivcev ali bolezni ali za čiščenje ali razkuževanje zgradb in napeljave za živino: - so nujni pri obvladovanju škodljivega organizma ali določene bolezni, za katere ni na voljo drugih bioloških, kulturnih, fizikalnih ali vzrejnih možnosti, ter - pogoji za njihovo uporabo izključujejo kakršenkoli neposreden stik s semenom, poljščino, proizvodi iz poljščin ali živino in živalskimi proizvodi; kljub temu je pri trajnicah neposredni stik dovoljen, a samo izven rastne dobe užitnih delov (sadežev), pod pogojem, da se zaradi te uporabe v užitnih delih posredno ne pojavijo razgradni produkti proizvoda, in - njihova uporaba nima za posledico nesprejemljivih vplivov na okolje ali onesnaženja okolja ali pa k temu ne prispeva;" 18. v členu 7 se vstavi naslednji odstavek: "1b. Kar zadeva minerale in elemente v sledovih v prehrani živali se v Prilogo II lahko vključijo dodatni viri za te proizvode, pod pogojem, da so naravnega izvora ali, če to niso, umetnega, vendar v enaki obliki kakor naravni proizvodi." 19. v členu 9(11) se besede "z dne 26. junija 1989" črtajo. 20. členu 9 se doda naslednji odstavek: "12. (a) Brez poseganja v določbe Priloge III države članice za pridelavo mesa v živinoreji zagotovijo, da se kontrolni pregledi izvajajo v vseh fazah pridelave, zakola, razseka in vseh drugih oblik priprave do prodaje kupcu, da zagotovijo, kolikor je tehnično mogoče, sledljivost živalskih proizvodov med pridelavo, predelavo in vseh drugih pripravljalnih verigah od enote za pridelavo do enote končnega pakiranja in/ali označevanja. Komisijo skupaj s poročilom o nadzoru, navedenem v členu 15, obvestijo o sprejetih ukrepih in spremljanju izvajanja ukrepov. (b) Za ostale živalske proizvode, razen mesa, bodo v Prilogi III opredeljene dodatne določbe za zagotavljanje, kolikor je tehnično mogoče, sledljivosti živalskih proizvodov. (c) V vsakem primeru ukrepi, sprejeti na podlagi člena 9, zagotovijo, da se potrošnikom zajamči, da so bili proizvodi pridelani v skladu s to uredbo."; 21. v členu 11(6)(a) se datum "31. december 2002" nadomesti z "31. december 2005". 22. členu 12 se doda naslednji pododstavek: "Kar zadeva pravila o živinoreji iz dela B Priloge I, države članice lahko uporabijo strožja pravila za živino in živalske proizvode, pridelane na njihovem ozemlju, pod pogojem, da so v skladu z zakonodajo Skupnosti in ne prepovedujejo ali omejujejo trženja drugih živali in živalskih proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve te uredbe."; 23. člen 13 se nadomesti z naslednjim: "Člen 13 V skladu s postopkom iz člena 14 se lahko sprejme naslednje: - podrobna pravila za uporabo te uredbe, - spremembe k prilogam od I do IV, VI, VII in VIII, - spremembe k Prilogi V, da se opredeli logotip Skupnosti, ki spremlja ali nadomesti navedbo, da so proizvodi zajeti v kontrolnem sistemu, - omejitve in izvedbene ukrepe za uporabo odstopanja, navedenega v členu 6, (1)(d) za veterinarska zdravila, - izvedbene ukrepe v skladu z znanstvenimi izsledki ali tehničnim napredkom za uporabo prepovedi uporabe GSO in proizvodov iz GSO, zlasti z upoštevanjem minimalne vrednosti za neizogibno onesnaženje, ki ne sme biti presežena."; 24. za členom 15 se doda naslednji člen: "Člen 15a Vsako leto se v proračunskem postopku namenijo potrebna dodeljena proračunska sredstva za izvajanje ukrepov iz te uredbe, zlasti tistih, ki jih bo izvajala Komisija, z namenom uresničevanja ciljev, določenih v členih 9 in 11 ter tehničnih prilogah."; 25. Priloge I, II, III in VI se spremenijo in dodata se prilogi VII in VIII v skladu s Prilogo k tej uredbi. Člen 2 Zaradi prilagajanja obdobjem preusmeritve iz oddelkov B in C Priloge I se obdobje, ki poteče pred 24. avgustom 2000, upošteva, kadar lahko pridelovalec kontrolnemu organu oblasti ali organu ustrezno dokaže, da je v navedenem obdobju prideloval v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi ali, če teh ni, z zasebnimi standardi, ki so jih države članice sprejele ali priznale. Člen 3 Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Ta uredba se uporablja od 24. avgusta 2000. Prepoved o uporabi gensko spremenjenih organizmov in izdelkov iz njih, določena v tej uredbi, ter zlasti določbe člena 5(3)(h), (5)(f) in (5a)(i) ter člena 6(1)(d) in (2)(a) ter odstavka 4.18 oddelka B Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2092/91 se začnejo uporabljati takoj. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, 19. julija 1999 Za Svet Predsednik K. Hemilä [1] UL C 293, 5.10.1996, str. 23. [2] UL C 133, 28.4.1997, str. 29. [3] UL C 167, 2.6.1997, str. 55. [4] UL L 198, 22.7.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 330/1999 (UL L 40, 13.2.1999, str. 23). [5] UL L 117, 8.5.1990, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/35/ES (UL L 169, 27.6.1997, str. 72). [6] UL L 213, 21.7.1982, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/20/ES (UL L 80, 25.3.1999, str. 20). [7] UL 22, 9.2.1965, str. 369. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 93/39/EGS (UL L 214, 24.8.1993, str. 22). [8] UL L 297, 13.10.1992, str. 12. [9] UL L 86, 6.4.1979, str. 30. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/87/ES (UL L 318, 27.11.1998, str. 43). [10] UL L 125, 23.5.1996, str. 35. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/67/ES (UL L 261, 24.9.1998, str. 10). [11] UL L 270, 14.12.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 45/1999 (UL L 6, 21.1.1999, str. 3).; [12] UL L 40, 11.2.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo 92/10/EGS (UL L 6, 11.1.1992, str. 35). -------------------------------------------------- PRILOGA I. 1.2.3. Priloga I se spremeni: v oddelku z naslovom "Rastline in rastlinski proizvodi" se pododstavek o živalih in živalskih proizvodih črta; naslov "Rastline in rastlinski proizvodi" se nadomesti z "A. Rastline in rastlinski proizvodi" ; dodajo se naslednji naslov in oddelki: "B. ŽIVINA IN ŽIVALSKI PROIZVODI IZ NASLEDNJIH VRST: GOVEDO (VKLJUČNO Z VRSTAMA BUBALUS IN BIZON), PRAŠIČI, OVCE, KOZE, KOPITARJI, PERUTNINA. 1. Splošna načela 1.1 Živinoreja je sestavni del številnih kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo. 1.2 Živinoreja mora prispevati k ravnovesju kmetijskih proizvodnih sistemov z zagotavljanjem hranil za potrebe rastlinske pridelave in z izboljševanjem organskih snovi v tleh. Tako lahko pomaga vzpostaviti in ohranjati medsebojno odvisnost med tlemi in rastlinami, rastlinami in živalmi ter živalmi in tlemi. Kot del te zamisli pridelava brez uporabe tal ("production hors sol") ni v skladu s pravili te uredbe. 1.3 Uporaba obnovljivih naravnih virov (hlevski gnoj, stročnice in krmne rastline) v sistemu poljedelstva/živinoreje ter v pašnih sistemih omogoča dolgoročno ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal ter prispeva k razvoju sonaravnega kmetijstva. 1.4 Ekološka živinoreja je dejavnost, povezana z zemljišči. Razen kadar je dovoljena izjema v tej prilogi, mora živina imeti dostop do površine za prosti izpust, število živali na enoto površine pa mora biti omejeno, da se zagotovi celostno upravljanje s poljščinami in živinorejo na pridelovalni enoti, s čimer se zmanjša na najmanjšo možno mero vsako obliko onesnaženja, zlasti tal in površinske vode ter podzemne vode. Število glav živine mora biti tesno povezano s površino, ki je na voljo, da se prepreči prekomerna popasenost površine in erozija ter omogoči raztros hlevskega gnoja, s čimer se je mogoče izogniti neželenemu učinku na okolje. Podrobna pravila o uporabi hlevskega gnoja so določena v oddelku 7. 1.5 Pri ekološki živinoreji je treba vso živino v eni in isti proizvodnji gojiti v skladu s pravili, določenimi v tej uredbi. 1.6 Živina, ki se ne goji v skladu z določbami te uredbe, se lahko nahaja na kmetijskem gospodarstvu pod pogojem, da se goji v enotah, kjer so zgradbe in zemljišče jasno ločeni od enot, kjer pridelujejo v skladu s pravili te uredbe, ter pod pogojem, da gre za drugo živalsko vrsto. 1.7 Z odstopanjem od tega načela se lahko živina, ki se ne goji v skladu z določbami te uredbe, v omejenem časovnem obdobju vsako leto pase na pašnikih enot, ki ravnajo v skladu s to uredbo, pod pogojem, da te živali izvirajo iz ekstenzivne živinoreje (kakor je opredeljeno v členu 6(5) Uredbe (ES) št. 950/97 [1]; ali, da število drugih vrst živali, ki niso omenjene v navedeni uredbi, na hektar ne presega 170 kg dušika na leto/hektar, kakor je opredeljeno v Prilogi VII k tej uredbi), ter pod pogojem, da druge živali, za katere veljajo zahteve iz te uredbe, niso hkrati na tem pašniku. Kontrolni organ oblasti ali organ mora to odstopanje predhodno odobriti. 1.8 Z drugim odstopanjem od tega načela se živali, ki se gojijo v skladu z določbami te uredbe, lahko pasejo na skupni površini pod pogojem, da (a) na tem zemljišču vsaj tri leta niso bili uporabljeni drugi proizvodi razen dovoljenih v Prilogi II k tej uredbi; (b) vse živali, ki uporabljajo zadevno zemljišče in zanje ne veljajo zahteve te uredbe, izvirajo iz ekstenzivne reje, kakor je opredeljeno v členu 6(5) Uredbe (ES) št. 950/97, ali, pri drugih vrstah, ki niso omenjene v navedeni uredbi, število živali na hektar ustreza 170 kg dušika na leto/hektar, kakor je opredeljeno v Prilogi VII k tej uredbi; (c) se za vse živalske proizvode, pridobljene iz živali, ki se gojijo v skladu z določbami te uredbe, v času, ko uporabljajo to zemljišče, ne šteje, da so iz ekološke pridelave, razen v primeru, da se kontrolnemu organu oblasti ali organu lahko ustrezno dokaže, da so te živali pravilno ločene od drugih živali, ki izpolnjujejo zahteve te uredbe. 2. Preusmeritev 2.1 Preusmeritev zemljišč, povezanih z ekološko živinorejo 2.1.1 Kadar se proizvodna enota preusmeri, mora celotna površina enote, ki se uporablja za krmo živali, izpolnjevati pravila ekološke pridelave, pri čemer veljajo obdobja preusmeritve, opredeljena v delu A te priloge, ki se nanaša na rastline in rastlinske proizvode. 2.1.2 Z odstopanjem od tega načela se lahko obdobje preusmeritve skrajša na eno leto za pašnike, zunanje izpuste in površine za gibanje na prostem za nerastlinojede vrste živali. To obdobje se lahko skrajša na šest mesecev, kadar so se na zadevnem zemljišču v bližnji preteklosti uporabljali izključno proizvodi iz Priloge II k tej uredbi. Kontrolni organ oblasti ali organ mora to odstopanje odobriti. 2.2. Preusmeritev živine in živalskih proizvodov 2.2.1 Če se bodo živalski proizvodi prodajali kot ekološki proizvodi, je treba živino gojiti v skladu s pravili iz te uredbe vsaj: - 12 mesecev v primeru kopitarjev in goveda (vključno z vrstami bubalus in bizona) za pridelavo mesa, v vsakem primeru pa vsaj tri četrtine njihovega življenja, - šest mesecev v primeru malih prežvekovalcev in prašičev; v času prehodnega obdobja treh let, ki poteče 24. avgusta 2003, pa je to obdobje za prašiče štiri mesece, - šest mesecev v primeru živali za pridelavo mleka; v času prehodnega obdobja treh let, ki poteče 24. avgusta 2003, pa je to obdobje tri mesece, - 10 tednov za perutnino za pridelavo mesa, ki se uhlevi pred starostjo tri dni, - šest tednov v primeru perutnine za pridelavo jajc. 2.2.2 Z odstopanjem od odstavka 2.2.1 in zaradi sestave črede ali jate se teleta ali male prežvekovalce za pridelavo mesa lahko proda kot ekološko gojene v času prehodnega obdobja, ki poteče 31. decembra 2003, pod pogojem, da: - izvirajo iz ekstenzivne živinoreje, - se jih do prodaje ali zakola goji na enoti za ekološko pridelavo, teleta vsaj šest mesecev in male prežvekovalce vsaj dva meseca, - je izvor živali v skladu s pogoji, navedenimi v četrti in peti alinei odstavka 3.4. 2.3 Hkratna preusmeritev 2.3.1 Z odstopanjem od odstavkov 2.2.1, 4.2 in 4.4, če gre za hkratno preusmeritev celotne proizvodne enote vključno z živino, pašniki in/ali vsemi zemljišči, uporabljenimi za krmo živali, se skupno obdobje preusmeritve za živino, pašnike in/ali vsa zemljišča skrajša na 24 mesecev pod pogojem, da: (a) se odstopanje uporablja samo za obstoječe živali in njihove mladiče ter hkrati tudi za zemljišče, ki se uporablja za krmo živali/pašo, pred začetkom preusmeritve; (b) se živali v glavnem krmijo s proizvodi iz proizvodne enote. 3. Izvor živali 3.1 Pri izbiri pasem ali ras je treba upoštevati sposobnost živali za prilagoditev lokalnim razmeram, njihovo vitalnost in odpornost proti boleznim. Pasme in rase živali se izberejo tudi v izogib specifičnim boleznim ali zdravstvenim težavam, povezanimi z nekaterimi pasmami ali rasami, ki se uporabljajo v intenzivni prireji (npr. sindrom stresa pri prašičih, sindrom PSE, nenadna smrt, spontani splav, zapleteni porodi s carskim rezom itd.). Prednost imajo avtohtone pasme in rase. 3.2 FŽivina mora izvirati iz pridelovalnih enot, ki upoštevajo pravila o različnih vrstah živinoreje, določenih v členu 6 in v tej prilogi. Ta sistem pridelave se mora uporabljati celo življenje živali. 3.3 S prvim odstopanjem, ki ga mora kontrolni organ oblasti ali organ predhodno odobriti, se lahko preusmeri živina iz pridelovalne enote, ki ne upošteva pravil te uredbe. 3.4 Z drugim odstopanjem, ko se čreda ali jata sestavljata prvič in ni na voljo dovolj ekološko gojenih živali, se v enoto lahko pripelje neekološko gojeno živino pod naslednjimi pogoji: - kokoši za pridelavo jajc ne smejo biti stare več kakor 18 tednov, - piščanci za broilerje morajo biti stari manj kakor tri dni, ko zapustijo proizvodno enoto, kjer so se izvalili, - bivoli morajo biti stari manj kakor šest mesecev, - teleta in konji morajo biti gojeni v skladu s pravili te uredbe takoj po odstavitvi od prsi, v vsakem primeru pa morajo biti stari manj kakor šest mesecev, - ovce in koze morajo biti gojiti v skladu s pravili te uredbe takoj po odstavitvi od prsi, v vsakem primeru pa morajo biti stare manj kakor 45 dni, - prašički morajo biti gojeni v skladu s pravili te uredbe takoj po odstavitvi od prsi in morajo tehtati manj kakor 25 kg. 3.5 To odstopanje, ki ga mora kontrolni organ oblasti ali organ predhodno odobriti, se uporablja za prehodno obdobje, ki poteče 31. decembra 2003. 3.6 S tretjim odstopanjem kontrolni organ oblasti ali organ odobri obnovo ali ponovno sestavo črede ali jate, ko ekološko gojenih živali ni na voljo, ter v naslednjih primerih: (a) visoka smrtnost živali zaradi zdravstvenih razlogov ali elementarne nesreče; (b) kokoši za pridelavo jajc, ki niso starejše od 18 tednov; (c) perutnina za pridelavo mesa, stara manj kakor tri dni, in prašiči takoj po odstavitvi od prsi, katerih teža ne presega 25 kg. Primera (b) in (c) se odobrita za prehodno obdobje, ki poteče 31. decembra 2003. 3.7 Če gre za prašiče, kokoši in perutnino za pridelavo mesa, se to prehodno odstopanje ponovno preuči pred datumom izteka roka, da se ugotovi, če obstajajo razlogi za podaljšanje navedenega roka. 3.8 S četrtim odstopanjem, pri katerem je omejitev največ 10 % odraslih konj ali goveda (vključno z vrstama bubalus in bison) in 20 % odraslih prašičev, ovc in koz na leto se živina lahko pripelje, in sicer samice (ki še niso kotile), iz neekološko pridelovalnih živinorejskih kmetij zaradi dopolnjevanja naravnega prirastka in obnove črede ali jate, ko ekološko gojenih živali ni na voljo in samo, če je to odobril kontrolni organ oblasti ali organ. 3.9 Odstotki, določeni v zgoraj navedenem odstopanju, se ne uporabljajo za pridelovalne enote, ki imajo manj kakor 10 konj ali glav goveda ali manj kakor pet prašičev, ovc ali koz. Za te enote so vse obnovitve, kakor je navedeno zgoraj, omejene na največ eno žival na leto. 3.10 Navedeni odstotki se lahko povečajo do 40 % glede na mnenje in soglasje kontrolnega organa oblasti ali organa v naslednjih posebnih primerih: - ko se na živinorejski kmetiji izvede obsežna širitev, - ko se spremeni pasma, - ko se razvije nova živinorejska specializacija. 3.11 S petim odstopanjem se lahko samce za razplod pripelje iz živinorejskih farm, ki ne upoštevajo pravil ekološke pridelave, pod pogojem, da so živali potem gojijo in vedno hranijo v skladu s pravili, določenimi v tej uredbi. 3.12 Kadar živina izvira iz enot, ki ne upoštevajo te uredbe, je skladno s pogoji in omejitvami iz zgornjih odstavkov od 3.3 do 3.11 treba spoštovati roke iz odstavka 2.2.1, če se bodo proizvodi prodajali kot proizvodi iz ekološke pridelave, ter v teh rokih upoštevati pravila, določena v tej uredbi. 3.13 Kadar živina izvira iz enot, ki ne ravnajo v skladu s to uredbo, je treba posebno pozornost posvetiti ukrepom za zdravje živali. Glede na lokalne razmere lahko kontrolni organ oblasti ali organ uporabi posebne ukrepe, kakor so izločilni preskusi in karantena. 3.14 Komisija bo do 31. decembra 2003 predložila poročilo o razpoložljivosti izvorno gojene živine, s ciljem, da stalnemu odboru predloži ustrezen predlog, katerega namen je zagotoviti, da vse meso iz ekološke pridelave izvira od živali, ki so bile rojene in vzrejene na kmetijskem gospodarstvu z ekološko pridelavo. 4. Krma 4.1 Poleg zadovoljevanja prehrambenih potreb živine na različnih stopnjah razvoja je krma namenjena zagotavljanju kakovostne prireje in ne toliko povečanju prireje. Postopki pitanja so dovoljeni, dokler jih je v katerikoli fazi prireje mogoče vrniti na začetno stanje. Prisilno pitanje je prepovedano. 4.2 Živino je treba krmiti z ekološko pridelano krmo. 4.3 Živino je treba gojiti po pravilih iz te priloge, po možnosti z uporabo krme iz lastne enote ali, če to ni mogoče, iz drugih enot ali podjetij v skladu z določbami te uredbe. 4.4 V povprečju lahko do 30 % količine krme vsebuje posamična krmila iz faze preusmeritve. Če posamična krmila iz faze preusmeritve pridelujejo v enoti domačega kmetijskega gospodarstva, se ta odstotek lahko poveča na 60 %. 4.5 Prehrana mladičev sesalcev mora temeljiti na naravnem mleku, po možnosti materinem. Vse sesalce je treba hraniti z naravnim mlekom v obdobju, ki je odvisno od posamezne vrste, najmanj tri mesece za govedo (vključno z vrstama bubalus in bizon) in kopitarje, 45 dni za ovce in koze ter 40 dni za prašiče. 4.6 Kadar je primerno, države članice določijo površine ali območja, kjer se izvaja sezonska selitev čred (vključno s selitvijo živali na gorske pašnike), brez poseganja v določbe o hranjenju živine, ki so določene v tej prilogi. 4.7 Sistemi gojenja rastlinojedih živali morajo v najvišji možni meri temeljiti na paši, glede na razpoložljivost pašnikov v različnih obdobjih leta. Vsaj 60 % suhe snovi v dnevnih količinah mora biti sestavljene iz vlaknin, sveže ali posušene krme ali silaže. Pri živalih za pridelavo mleka lahko kontrolni organ oblasti ali organ dovoli znižanje na 50 % za največ tri mesece v zgodnjem obdobju laktacije. 4.8 Z odstopanjem od odstavka 4.2 je v prehodnem obdobju, ki poteče 24. avgusta 2005, dovoljena uporaba omejenega deleža konvencinalne krme, kadar kmet ne more dobiti krme izključno iz ekološke pridelave. Najvišji odstotek konvencionalne krme, dovoljene na leto, je 10 % za rastlinojede živali in 20 % za druge vrste. Te številke se izračunavajo letno kot odstotek suhe snovi v krmi kmetijskega izvora. Najvišji dovoljeni odstotek konvencionalne krme v dnevnem odmerku, razen v obdobju sezonske selitve čred, mora biti 25 %, izračunan kot odstotek suhe snovi. 4.9 Z odstopanjem od odstavka 4.8, ko pride do izgube v pridelavi krme, zlasti kot posledice izjemnih vremenskih razmer, lahko pristojni organi oblasti držav članic za omejeno obdobje in za določeno območje dovolijo višji odstotek konvencionalne krme, če je tovrstno odstopanje upravičeno. Na podlagi odobritve pristojnega organa oblasti kontrolni organ oblasti ali organ to odstopanje uporabi pri posameznih pridelovalcih. 4.10 Pri perutnini mora krmni pripravek v fazi pitanja vsebovati vsaj 65 % žitaric. 4.11 Pri prašičih in perutnini je dnevni količini treba dodati vlaknine, svežo ali posušeno krmo ali silažo. 4.12 Kot dodatki ali predelovalni pripomočki pri siliranju se lahko uporabijo samo proizvodi, uvrščeni na seznam v oddelkih 1.5 in 3.1 dela D v Prilogi II. 4.13 Konvencionalna posamična krmila kmetijskega izvora se lahko uporabljajo za krmo živali samo, če so uvrščena na seznam v oddelku 1 dela C Priloge II (posamična krmila rastlinskega izvora), ter zanje veljajo količinske omejitve, določene v tej prilogi, ter samo če se proizvajajo ali pripravljajo brez uporabe kemičnih topil. 4.14 Posamična krmila živalskega izvora (bodisi konvencionalna ali ekološko pridelana) se lahko uporabljajo samo, če so uvrščena na seznam v oddelku 2 dela C Priloge II in zanje veljajo količinske omejitve, določene v tej prilogi. 4.15 Najpozneje do 24. avgusta 2003 se bodo oddelki 1, 2, 3 dela C ter del D Priloge II pregledali, s ciljem, da se iz njih črtajo zlasti konvencionalna posamična krmila kmetijskega izvora, ki se v Skupnosti ekološko pridelujejo v zadostnih količinah. 4.16 Za zadovoljitev hranilnih potreb živine se v prehrani živali lahko uporabljajo samo proizvodi, uvrščeni na seznam v oddelku 3 dela C Priloge II (posamična krmila mineralnega izvora) ter oddelkov 1.1 (elementi v sledeh) in 1.2 (vitamini, provitamini in kemično podrobno opredeljene snovi s podobnim učinkom) dela D. 4.17 V prehrani živali se za namene, navedene v zvezi za zgoraj navedenimi skupinami, lahko uporabljajo samo proizvodi, uvrščeni na seznam v oddelkih 1.3 (encimi), 1.4 (mikroorganizmi), 1.6 (vezivna sredstva, sredstva proti sesirjenju in sredstva proti strjevanju), 2 (nekateri proizvodi, ki se uporabljajo za prehrano živali) in 3 (predelovalni pripomočki v krmi) dela D Priloge II. V prehrani živali se ne smejo uporabljati antibiotiki, kokcidiostatiki, zdravilne snovi, spodbujevalci rasti ali katere koli druge snovi za spodbujanje rasti ali pridelave. 4.18 Krma, posamična krmila, krmne mešanice, krmni dodatki, predelovalni pripomočki za krmo in nekateri proizvodi, ki se uporabljajo v prehrani živali, se ne smejo proizvajati z uporabo gensko spremenjenih organizmov ali proizvodov iz takih organizmov. 5. Preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje 5.1 Preprečevanje bolezni v ekološki živinoreji temelji na naslednjih načelih: (a) izbira ustreznih pasem ali sort živali, kakor je podrobno opredeljeno v oddelku 3; (b) izvajanje postopkov v živinoreji, ki ustrezajo potrebam vsake vrste živali in povečujejo njihovo odpornost proti bolezni in preprečujejo vnetja; (c) uporaba visokokakovostne krme v kombinaciji z rednim gibanjem in dostopom do pašnika, kar vpliva na spodbujanje naravne imunske obrambe živali; (d) zagotavljanje primerne gostote živine, s čimer se izognemo prevelikemu številu živali na enoto ter vsem posledičnim zdravstvenim težavam živali. 5.2 Zgoraj navedena načela bi morala omejiti zdravstvene težave živali, tako da jih je večinoma mogoče obvladovati s preventivnimi ukrepi. 5.3 Če kljub vsem zgoraj navedenim preventivnim ukrepom žival zboli ali se poškoduje, jo je treba takoj začeti zdraviti in jo primerno nastaniti, po potrebi z osamitvijo. 5.4 Uporaba veterinarskih zdravil v ekološki pridelavi se ravna v skladu z naslednjimi načeli: (a) fitoterapevtski (npr. rastlinski izvlečki (brez antibiotikov), esence, itd.), homeopatski izdelki (npr. rastlinske ali živalske substance ali minerali) in elementi v sledeh ter proizvodi, uvrščeni na seznam v oddelku 3 dela C Priloge II, imajo prednost pred kemično sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili ali antibiotiki, pod pogojem, da njihov terapevtski učinek deluje pri izbrani vrsti živali in pri bolezenskem stanju, ki mu je zdravljenje namenjeno; (b) če uporaba zgoraj navedenih proizvodov ne bi bila učinkovita ali je njena učinkovitost pri zdravljenju bolezni ali poškodbe malo verjetna in je zdravljenje nujno potrebno za preprečitev trpljenja ali izčrpanosti živali, se smejo uporabiti kemično sintetizirana alopatska veterinarska zdravila ali antibiotiki, za kar je odgovoren veterinar; (c) prepovedana je uporaba kemično sintetiziranih alopatskih veterinarskih zdravil ali antibiotikov za preventivno zdravljenje. 5.5 Poleg zgoraj navedenih načel se uporabljajo tudi naslednja pravila: (a) prepovedana je uporaba snovi za spodbujanje rasti ali pridelave (vključno z antibiotiki, kokcidostatiki in drugimi umetnimi pripomočki za spodbujanje rasti) ter uporaba hormonov ali podobnih snovi za obvladovanje razploda (npr. indukcija ali sinhronizacija estrusa) ali za druge namene. Vendar se hormoni lahko dajejo posamezni živali kot oblika terapevtskega veterinarskega zdravljenja; (b) veterinarsko zdravljenje živali ali uporaba kemičnih sredstev v zgradbah, na opremi in v objektih, ki sta obvezna na podlagi nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Skupnosti, se odobrita vključno z uporabo imunoloških veterinarskih zdravil, če se na posameznem območju, kjer je proizvodna enota, odkrije bolezen. 5.6 Kadarkoli je treba uporabiti veterinarska zdravila, je treba jasno zabeležiti vrsto proizvoda (vključno z navedbo vsebovanih aktivnih farmakoloških učinkovin) skupaj s podrobnostmi o diagnozi; posologijo; način dajanja zdravila; trajanje zdravljenja in zakonsko določeno karenco. Ti podatki se prijavijo kontrolnemu organu oblasti ali organu, preden se živina ali živalski proizvodi tržijo kot ekološko pridelani. Istovetnost zdravljene živine je treba nedvoumno opredeliti posamično, če gre za velike živali; posamično ali v seriji, če gre za perutnino in male živali. 5.7 Obdobje karence med zadnjim odmerkom alopatskega veterinarskega zdravila, ki ga je žival prejela v normalnih pogojih uporabe, in pridelavo ekološko pridelanih živil iz teh živali, je dvakratna zakonsko določena karenca ali, če to obdobje ni opredeljeno, 48 ur. 5.8 Razen cepljenj, zdravljenja zaradi zajedavcev in vseh obveznih programov za zatiranje bolezni, ki so jih pripravile države članice, kadar žival ali skupina živali prejme več kakor dve ali največ tri vrste zdravljenj s kemično-sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili ali antibiotiki v enem letu (ali več kakor eno vrsto zdravljenja, če je njihov reproduktivni življenjski ciklus krajši od enega leta) se zadevna domača živina ali iz nje pridobljeni proizvodi ne smejo prodajati kot proizvodi, pridelani v skladu s to uredbo, in domačo živino je treba vključiti v obdobja preusmeritve, določena v oddelku 2 te priloge, v soglasju s kontrolnim organom oblasti ali organom. 6. Živinorejske upravljavske prakse, prevoz in identifikacija živalskih proizvodov 6.1 Živinorejske prakse 6.1.1 Razmnoževanje ekološko gojene živine naj bi načeloma temeljilo na naravnih postopkih. Umetna osemenitev je dovoljena. Prepovedane pa so druge oblike umetne ali delno umetne oploditve (na primer prenos zarodka). 6.1.2 V ekološki pridelavi se posegi, kakor je povijanje repa ovce z elastičnim trakom, krajšanje repa, brušenje zob, obrezovanje kljuna in odstranjevanje rogov, ne smejo izvajati sistematično. Nekatere od teh posegov kontrolni organ oblasti ali organ lahko odobri zaradi varnosti (na primer odstranjevanje rogov mladim živalim) ali zaradi izboljšanja zdravja, počutja ali higiene živine. Take posege opravi usposobljeno osebje ob najprimernejši starosti živali, vsakršno trpljenje živali pa je treba zmanjšati na najmanjšo možno mero. 6.1.3 Fizična kastracija je dovoljena zaradi ohranjanja kakovosti proizvodov in tradicionalnih običajnih postopkov pridelave (mesnati prašiči, voli, kopuni itd.), toda samo pod pogoji iz zadnjega stavka odstavka 6.1.2. 6.1.4 Privezovanje živine je prepovedano. Z odstopanjem od tega načela ga lahko kontrolni organ oblasti ali organ odobri za posamezne živali, če proizvajalec utemelji, da je to potrebno zaradi varnosti ali dobrega počutja živali, in da je žival privezana samo določeno obdobje. 6.1.5 Z odstopanjem od določb iz odstavka 6.1.4 se živina lahko priveže v zgradbah, ki so že obstajale pred 24. avgustom 2000, pod pogojem, da imajo živali možnost rednega gibanja in da gojenje poteka skladno z zahtevami o dobrem počutju živali, vključno z udobno nastlanimi površinami in individualno obravnavo. To odstopanje, ki ga odobri kontrolni organ oblasti ali organ, se uporablja v prehodnem obdobju, ki poteče 31. decembra 2010. 6.1.6 Z nadaljnjim odstopanjem se govedo v manjših kmetijskih gospodarstvih lahko privezuje, če ga ni mogoče držati v skupinah, ki ustrezajo vedenjskim potrebam živali, vendar pa mora imeti vsaj dvakrat tedensko dostop do pašnikov, izpustov na prostem ali površin za prosto gibanje. To odstopanje, ki ga mora odobriti kontrolni organ oblasti ali organ, se uporablja za kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo zahteve nacionalnih predpisov o ekološki prireji živine, ki se uporabljajo do 24. avgusta 2000, ali če teh ni, zasebnih standardov, ki so jih države članice sprejele ali priznale. 6.1.7 Pred 31. decembrom 2006 bo Komisija predložila poročilo o izvajanju določb odstavka 6.1.5. 6.1.8. Kadar se živina goji v skupinah, se velikost skupine prilagodi stopnji razvoja in vedenjskim potrebam zadevnih vrst živali. Prepovedano je gojiti živino v razmerah, ali jo krmiti na način, ki lahko povzroči anemijo. 6.1.9 Najnižja starost perutnine ob zakolu je: 81 dni za piščance, 150 dni za kopune, 49 dni za pekinške race, 70 dni za samice muškatnih rac, 84 dni za samce muškatnih rac, 92 dni za race vrste mallard, 94 dni za pegatke, 140 dni za purane in gosi za peko. Kadar rejci ne upoštevajo teh najnižjih starosti za zakol, morajo uporabljati počasi rastoče rase. 6.2 Prevoz 6.2.1 Prevoz živine se mora izvajati tako, da se omeji stres živali v skladu z ustrezno veljavno nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Skupnosti. Natovarjanje in raztovarjanje se mora izvajati previdno in brez uporabe kakršne koli električne stimulacije za priganjanje živali. Prepovedana je uporaba kakršnih koli alopatskih pomirjeval pred in med prevozom. 6.2.2 V obdobju pred zakolom in v času zakola je z živino treba ravnati tako, da se stres živali zmanjša na najmanjšo možno mero. 6.3 Identifikacija živalskih proizvodov 6.3.1 V vseh fazah pridelave, priprave, prevoza in trženja je treba živino in živalske proizvode identificirati. 7. Hlevski gnoj 7.1 Celotna količina gnoja, kakor je opredeljeno v Direktivi 91/676/EGS [2], uporabljena na kmetijskem gospodarstvu, ne sme presegati 170 kg dušika na leto/hektar uporabljene kmetijske površine, kar je količina, ki je opredeljena v Prilogi III k zgoraj navedeni direktivi. Po potrebi se skupna gostota živali zmanjša, da ne pride do preseganja zgoraj navedene omejitve. 7.2 Za določitev ustrezne gostote živine, navedene zgoraj, pristojne oblasti držav članic določijo enote živine za različne kategorije živali, enakovredne 170 kg dušika na leto/hektar kmetijske površine, pri čemer za smernico vzamejo številke, določene v Prilogi VII. 7.3 Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o vsakem odstopanju od teh številk in navedejo razloge za spremembe. Ta zahteva se nanaša samo na izračun največjega števila glav živine zaradi zagotavljanja, da se ne preseže omejitev 170 kg dušika iz gnoja na leto/hektar. Ta zahteva ne vpliva na gostoto živali zaradi ohranjanja zdravja in dobrega počutja živali, določene v oddelku 8 v Prilogi VIII. 7.4 Kmetijska gospodarstva z ekološko pridelavo lahko vzpostavijo sodelovanje z drugimi kmetijskimi gospodarstvi in podjetji, ki ravnajo v skladu z določbami te uredbe, zaradi razporeditve odvečnega gnoja iz ekološke pridelave. Najvišja omejitev 170 kg dušika iz gnoja na leto/hektar uporabljane kmetijske površine se izračuna na podlagi vseh enot z ekološko pridelavo, ki so vpletene v tovrstno sodelovanje. 7.5 Države članice lahko postavijo nižje omejitve od opredeljenih v odstavkih od 7.1 do 7.4 ob upoštevanju značilnosti posamezne površine, uporabo drugih dušikovih gnojil na zemljišču ter oskrbo posevkov z dušikom iz tal. 7.6 Zmogljivost skladiščnih objektov za hlevski gnoj mora biti taka, da preprečuje onesnaženje vode z neposrednim odtekanjem ali površinskim odtokom in infiltracijo v tla. 7.7 Da bi zagotovili preudarno ravnanje z gnojili, mora zmogljivost tovrstnih skladiščnih objektov za hlevski gnoj presegati zmogljivost skladišča za najdaljše obdobje leta, v katerem je uporaba gnojila neprimerna (v skladu s kodeksi dobre kmetijske prakse, ki so jih izdale države članice) ali prepovedana v primerih, kadar je proizvodna enota na območju, ki je določeno kot območje občutljivo zaradi dušika. 8. Površine za prosto rejo in nastanitev živine 8.1 Splošna načela 8.1.1 Pogoji nastanitve živine morajo zadovoljevati biološke in etološke potrebe živine (npr. vedenjske potrebe glede ustreznega prostega gibanja in udobja). Živina mora imeti lahek dostop do krmljenja in napajanja. Izolacija, ogrevanje in prezračevanje zgradbe morajo zagotavljati, da so kroženje zraka, raven prahu, temperatura, relativna vlažnost zraka in koncentracija plinov v okviru omejitev, ki niso škodljive za živali. Zgradba mora dopuščati obilno naravno prezračevanje in osvetlitev z dnevno svetlobo. 8.1.2 Površine za prosto rejo, gibanje na prostem ali izpusti na prostem morajo po potrebi nuditi dovolj zaščite pred dežjem, vetrom, soncem in skrajnimi temperaturami, odvisno od lokalnih vremenskih razmer in posamezne pasme. 8.2 Gostota živali in preprečevanje prekomernega popasenja 8.2.1 Nastanitev živine ni obvezna na območjih s primernimi podnebnimi razmerami, ki živalim omogočajo življenje na prostem. 8.2.2 Gostota živali v zgradbah omogoča udobje in dobro počutje živali, kar je zlasti odvisno od vrste, pasme in starosti živali. Upošteva tudi vedenjske potrebe živali, ki so odvisne zlasti od velikosti skupine ter spola živali. Optimalna gostota je tista, ki živalim zagotavlja dobro počutje, tako da jim nudi dovolj prostora, na katerem lahko stojijo v naravni drži, se uležejo, obračajo in se negujejo ter se postavijo v vse naravne drže ter izvajajo vse naravne gibe, kot so pretegovanje in prhutanje s perutmi. 8.2.3 Najmanjša površina območij za notranjo nastanitev in najmanjše površine za gibanje na prostem ter druge značilnosti nastanitve za različne vrste in kategorije živali so določene v Prilogi VIII. 8.2.4 Gostota živali na zunanjih površinah, kakor so pašniki, druge travnate površine, goličave, mokrišča, površine z resjem ter druga naravna ali polnaravna bivalna okolja, mora biti dovolj nizka, da preprečuje razritje tal in prekomerno popasenje rastlinstva. 8.2.5 Nastanitev, staje, oprema in pripomočki morajo biti primerno očiščeni in razkuženi, da se prepreči navzkrižno okuženje ter razvoj organizmov, ki prenašajo bolezni. Za tovrstno čiščenje in razkuževanje zgradb in napeljave za živino se lahko uporabljajo samo proizvodi s seznama dela E Priloge II. Iztrebke, urin in nezaužito ali raztreseno/razlito hrano je treba odstranjevati tako pogosto, da se kar najbolj zmanjša smrad ter odvrne mrčes ali glodalci. Za odstranjevanje mrčesa in drugih škodljivcev v zgradbah in drugih napeljavah, kjer se zadržuje živina, se lahko uporabljajo samo proizvodi s seznama v delu B oddelka 2 Priloge II. 8.3 Sesalci 8.3.1 V skladu z določbami iz odstavka 5.3 morajo imeti vsi sesalci dostop do pašnika ali površine za gibanje na prostem ali izpusta na prostem, ki je lahko delno pokrit; živalim mora biti omogočeno, da te površine uporabljajo, kadar jim to narekuje fiziološka potreba ali pa vremenske razmere in stanje tal na teh površinah, razen če tega ne dopuščajo zahteve Skupnosti ali nacionalne zahteve v zvezi s posebnimi zdravstvenimi težavami živali. Rastlinojede živali morajo imeti dostop do paše, kadarkoli razmere to dovoljujejo. 8.3.2 Kadar imajo rastlinojede živali dostop do paše v pašnem obdobju in kadar sistem zimske nastanitve živalim dopušča prosto gibanje, se pozimi lahko opusti obveznost ureditve dostopa do površin za prosto gibanje ali izpusta na prostem. 8.3.3 Ne glede na zadnji stavek odstavka 8.3.1 morajo biki, starejši od enega leta, imeti dostop do paše ali površine za gibanje na prostem ali izpusta na prostem. 8.3.4 Z odstopanjem od odstavka 8.3.1 zadnja faza prireje goveda, prašičev in ovc za pridelavo mesa lahko poteka v prostorih pod pogojem, da takšno obdobje ne presega eno petino življenjske dobe živali, v vsakem primeru pa najdlje tri mesece. 8.3.5 Tla v nastanitvenem prostoru morajo biti gladka, vendar ne spolzka. Vsaj polovica skupne površine tal mora trdna, to je, da ne sme biti izdelana iz letvic ali mreže. 8.3.6 Nastanitev mora nuditi udobno, čisto in suho površino za ležanje/počitek ustrezne velikosti in trdne izdelave, ki ni iz letvic. Prostor za počitek mora biti suh in obilno prekrit z materialom za nastilj. Nastilj mora vsebovati slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom, ki ga je dovoljeno uporabljati kot gnojilo v ekološki pridelavi v skladu z delom A Priloge II. 8.3.7 Pri gojenju telet morajo vsa gospodarstva brez odstopanja od 24. avgusta 2000 naprej ravnati v skladu z Direktivo 91/629/EGS [3] o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet. Prepovedana je nastanitev telet v ločene bokse od starosti enega tedna naprej. 8.3.8 Pri gojenju prašičev morajo vsa gospodarstva od 24. avgusta 2000 naprej ravnati v skladu z Direktivo Sveta 91/630/EGS [4] o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev. Svinje je treba gojiti v skupini, razen v zadnjem obdobju brejosti in v obdobju sesanja. Prašičkov se ne sme imeti na površinah brez nastilja ali v prašičjih kletkah. Površine za prosto gibanje morajo živalim dopuščati iztrebljanje in ritje. Za ritje se lahko uporabijo različni substrati. 8.4 Perutnina 8.4.1 Perutnino je treba gojiti na prostem in se je ne sme zadrževati v kletkah. 8.4.2 Vodna kokoš mora imeti, kadarkoli to dovoljujejo vremenske razmere, dostop do potoka, ribnika ali jezera, da so izpolnjene zahteve o dobrem počutju ali higienskih pogojih. 8.4.3 Zgradbe za vso perutnino morajo izpolnjevati naslednje najmanjše pogoje: - vsaj ena tretjina mora biti trdna, to je, da ni izdelana iz letvic ali mreže in prekrita z nastiljem, kakor je slama, žagovina, pesek ali šota, - v perutninskem hlevu za nesnice mora biti na voljo dovolj velik del površine tal za zbiranje perutninskega gnoja, - velikost in število lojtric morata biti sorazmerna z velikostjo skupine in ptic, kakor je določeno v Prilogi VIII, - imeti morajo vhodne/izhodne odprtine, ki ustrezajo velikosti ptic in morajo skupaj meriti vsaj 4 m na 100 m2 površine nastanitve, ki je pticam na voljo, - v posameznem perutninskem hlevu ne sme biti več kakor: 4800 piščancev, 3000 nesnic, 5200 pegatk, 4000 samic muškatnih ali pekinških rac ali 3200 samcev muškatnih ali pekinških rac ali drugih vrst rac, 2500 kopunov, gosi ali puranov, - skupna uporabna površina perutninskih hlevov za perutnino za pridobivanje mesa na posamezni pridelovalni enoti ne sme presegati 1600 m2. 8.4.4 Pri nesnicah se naravna svetloba lahko dopolni z umetno za zagotavljanje največ 16 ur svetlobe na dan in vsaj osem ur neprekinjenega nočnega počitka brez umetne svetlobe. 8.4.5 Perutnina mora imeti dostop do izpusta na prostem, kadarkoli vremenske razmere to dopuščajo in, če je le mogoče, mora imeti dostop vsaj eno tretjino svojega življenja. Ti izpusti na prostem morajo biti v glavnem poraščeni z rastlinjem, imeti objekte, v katere se živali lahko zatečejo, in živalim omogočajo lahek dostop do ustreznega števila napajalnikov in krmilnikov. 8.4.6 Iz zdravstvenih razlogov je treba pred vsako novo serijo gojene perutnine izprazniti zgradbe, v kateri so živali. V tem času je treba zgradbe in opremo očistiti in razkužiti. Po zaključenem gojenju serije perutnine je treba izpuste pustiti prazne, da se rastlinje lahko obraste in tudi zaradi zdravstvenih razlogov. Države članice bodo določile obdobje, ko morajo biti izpusti prazni ter svojo odločitev sporočile Komisiji in drugim državam članicam. Te zahteve se ne uporabljajo za manjše število perutnine, ki se ne zadržuje v izpustih in se ves dan giblje na prostem. 8.5 Splošno odstopanje pri nastanitvi živine 8.5.1 Z odstopanjem od zahtev iz odstavkov 8.3.1, 8.4.2, 8.4.3 in 8.4.5 ter gostote živali iz Priloge VIII lahko pristojni organi oblasti držav članic odobrijo odstopanja od zahtev iz navedenih odstavkov in Priloge VIII za prehodno obdobje, ki poteče 31. decembra 2010. To odstopanje se lahko uporablja samo za živinorejska kmetijska gospodarstva z obstoječimi zgradbami zgrajenimi pred 24. avgustom 1999, če zgradbe za živino izpolnjujejo nacionalne predpise o ekološki pridelavi živine, ki so veljali pred navedenim datumom, ali če teh predpisov ni, neuradne norme, ki so jih države članice sprejele ali priznale. 8.5.2 Izvajalci, ki koristijo to odstopanje, kontrolnemu organu oblasti ali organu predložijo načrt, ki vsebuje ureditev za zagotavljanje skladnosti z določbami te uredbe ob koncu odstopanja. 8.5.3 Pred 31. decembrom 2006 Komisija predloži poročilo o izvajanju določbe odstavka 8.5.1. C. ČEBELARSTVO IN ČEBELARSKI PROIZVODI 1. Splošna načela 1.1 Čebelarstvo je pomembna dejavnost, saj čebele z opraševanjem rastlin prispevajo k varstvu okolja ter h kmetijski in gozdarski pridelavi. 1.2 Uvrstitev čebelarskih proizvodov v skupino proizvodov iz ekološke pridelave je tesno povezana z ravnanjem s čebeljimi panji in kakovostjo okolja. Ta uvrstitev je tudi odvisna od pogojev pridobivanja, predelave in shranjevanja čebelarskih proizvodov. 1.3 Če izvajalec vodi več čebelarskih enot na istem območju, morajo vse enote izpolnjevati zahteve te uredbe. Z odstopanjem od tega načela lahko izvajalec vodi enote, ki niso v skladu s to uredbo, pod pogojem, da so izpolnjene vse zahteve iz te uredbe, razen določb iz odstavka 4.2 glede izbire lokacije za čebelnjak. V tem primeru se proizvod ne sme prodajati z označbo, ki se sklicuje na postopke ekološke pridelave. 2. Obdobje preusmeritve 2.1 Čebelarski proizvodi se lahko prodajajo z označbo, ki se sklicuje na ekološke postopke pridelave, če so se določbe te uredbe izvajale vsaj eno leto. V obdobju preusmeritve je treba čebelji vosek menjavati v skladu z zahtevami iz odstavka 8.3. 3. Izvor čebel 3.1 Pri izbiri vrst je treba upoštevati njihovo sposobnost prilagajanja lokalnim razmeram, vitalnost in odpornost proti boleznim. Prednost imajo evropske vrste Apis mellifera in njihovi lokalni ekotipi. 3.2 V čebelnjakih se namestijo čebele, pridobljene z deljenjem kolonij ali z nakupom rojev ali panjev pri enotah, ki ravnajo v skladu z določbami te uredbe. 3.3 S prvim odstopanjem se čebelnjaki v proizvodni enoti, ki ne ravna v skladu s pravili te uredbe, lahko preusmerijo po predhodni odobritvi kontrolnega organa oblasti ali organa. 3.4 Z drugim odstopanjem se roji kupujejo posamično od čebelarjev, ki ne pridelujejo v skladu s to uredbo, in sicer v prehodnem obdobju, ki poteče 24. avgusta 2002 in velja kot obdobje preusmeritve. 3.5 S tretjim odstopanjem kontrolni organ oblasti ali organ v primeru velike smrtnosti čebel iz zdravstvenih razlogov ali zaradi nesreče odobri obnovitev čebelnjakov, če ni na voljo drugih čebelnjakov, ki so v skladu s to uredbo, v takem primeru se uporablja obdobje preusmeritve. 3.6 S četrtim odstopanjem enota z ekološko pridelavo zaradi obnovitve čebelnjakov na leto lahko vključi 10 % čebeljih matic in rojev, ki niso v skladu s to uredbo, pod pogojem, da se matice in roji namestijo v panje s satovjem ali satnicami, ki izvirajo iz enot z ekološko pridelavo. V tem primeru se obdobje preusmeritve ne uporablja. 4. Izbira lokacije za čebelnjake 4.1 Države članice lahko določijo regije ali območja, kjer čebelarstvo v skladu z zahtevami te uredbe ni možno. Čebelar kontrolnemu organu oblasti ali organu predloži zemljevid v ustreznem merilu, ki prikazuje lokacijo panjev, kakor je predpisano v prvi alinei oddelka 2 dela A1 Priloge III. Kadar tovrstna območja niso opredeljena, mora čebelar kontrolnemu organu oblasti ali organu predložiti ustrezno dokumentacijo in dokaze, po potrebi pa tudi ustrezne analize, da območja, ki so dostopna njegovim kolonijam, izpolnjujejo pogoje iz te uredbe. 4.2 Lokacija čebelnjakov mora: (a) čebelam zagotavljati dovolj naravnega nektarja, medene rose in cvetnega prahu ter dostop do vode; (b) biti taka, da v območju 3 kilometrov od lokacije čebelnjaka nektar in cvetni prah izvirata v glavnem iz ekoloških pridelkov in/ali samoraslega rastlinstva v skladu z zahtevami člena 6 in Priloge I k tej uredbi ter da so pridelki, ki se ne pridelujejo v skladu z določbami te uredbe, obdelani s postopki z majhnim vplivom na okolje, kakor so na primer postopki v programih, pripravljenih na podlagi Uredbe (EGS) št. 2078/92 [5], ki ne morejo pomembno vplivati na uvrstitev čebelarstva kot ekološkega; (c) biti dovolj oddaljena od vseh nekmetijskih proizvodnih virov, ki lahko vodijo k onesnaženju, na primer: urbana središča, avtoceste, industrijska območja, odlagališča odpadkov, sežigalnice odpadkov itd. Kontrolni organi oblasti ali organi pripravijo ukrepe za zagotavljanje skladnosti s to zahtevo. Navedene zahteve se ne uporabljajo za območja, kjer ni cvetenja, ali če so panji v obdobju mirovanja. 5. Hranjenje 5.1 Ob koncu pridelovalne sezone je treba v panjih pustiti obilne rezerve medu in cvetnega prahu za preživetje zime. 5.2 Umetno hranjenje kolonij je dovoljeno, če je preživetje rojev ogroženo zaradi skrajnih podnebnih razmer. Za umetno hranjenje se uporablja ekološko pridelan med, po možnosti iz iste enote z ekološko pridelavo. 5.3 S prvim odstopanjem od odstavka 5.2 pristojni organi oblasti držav članic pri umetnem hranjenju lahko dovolijo uporabo ekološko pridelanega sladkornega sirupa ali ekološke sladkorne melase namesto ekološko pridelanega medu, zlasti če je to potrebno zaradi vremenskih razmer, ki povzročajo kristalizacijo medu. 5.4 Z drugim odstopanjem lahko kontrolni organ oblasti ali organ dovoli uporabo sladkornega sirupa, melase in medu, ki niso zajeti v tej uredbi, za umetno hranjenje v prehodnem obdobju, ki poteče 24. avgusta 2002. 5.5 V zvezi z umetnim hranjenjem se v register čebelnjakov vpišejo naslednji podatki: vrsta proizvoda, datumi, količine in panji, v katerih se proizvod uporabi. 5.6 V čebelarstvu, ki ravna v skladu s to uredbo, se razen proizvodov iz odstavkov od 5.1 do 5.4 drugi proizvodi ne smejo uporabljati. 5.7 Umetno hranjenje se lahko izvaja samo v obdobju med zadnjim točenjem medu do 15 dni pred začetkom naslednjega obdobja paše nektarja ali medene rose. 6. Preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje 6.1 Preprečevanje bolezni v čebelarstvu temelji na naslednjih načelih: (a) izbira primernih odpornih vrst; (b) uporaba nekaterih postopkov, ki izboljšujejo močno odpornost proti bolezni in preprečujejo okužbe, kakor so: redno menjavanje čebeljih matic, sistematični pregledi panjev zaradi odkrivanja zdravstvenih nepravilnosti, nadzor trotov v panjih, redno razkuževanje materialov in opreme, uničenje okuženih materialov ali virov, redno obnavljanje čebeljega voska in zadostne rezerve cvetnega prahu in medu v panjih. 6.2 Če kljub navedenim preventivnim ukrepom kolonije čebel zbolijo ali se okužijo, jih je treba takoj zdraviti in jih po potrebi premestiti v čebelnjake za osamljenje. 6.3 V čebelarstvu, ki ravna v skladu s to uredbo, se pri uporabi veterinarskih zdravil upoštevajo naslednja načela: (a) uporabljajo se lahko, če je pravilna uporaba v državi članici dovoljena v skladu z ustreznimi določbami Skupnosti ali nacionalnimi predpisi v skladu z zakonodajo Skupnosti; (b) fitoterapevtski in homeopatski izdelki imajo prednost pred kemično sintetiziranimi alopatskimi zdravili, če je njihov zdravilni učinek učinkovit za zdravljenje bolezenskega stanja, ki mu je zdravljenje namenjeno; (c) če se uporaba navedenih izdelkov izkaže za neučinkovito ali je učinkovitost malo verjetna pri zdravljenju bolezni ali okužbe, ki predstavlja tveganje za obstoj kolonije, se lahko uporabijo alopatska kemično sintetizirana zdravila, za kar je odgovoren veterinar ali druge osebe, ki jih pooblasti država članica, brez poseganja v načela iz zgornjih odstavkov (a) in (b); (d) prepovedana je uporaba kemično sintetiziranih alopatskih zdravil za preventivno zdravljenje; (e) brez vpliva na načelo iz (a) zgoraj se ob okužbi z Varroa jacobsoni lahko uporabijo mravljična kislina, mlečna kislina, ocetna kislina in oksalna kislina ter naslednje snovi: mentol, timol, evkaliptol ali kafra. 6.4 Poleg navedenih načel je dovoljeno veterinarsko zdravljenje ali zdravljenje panjev satja, itd., ki je po nacionalni zakonodaji ali zakonodaji Skupnosti obvezno. 6.5 Če se za zdravljenje uporabljajo kemično sintetizirana alopatska zdravila, se v obdobju zdravljenja kolonije premestijo v čebelnjake za osamljenje in ves vosek zamenja z voskom, ki je v skladu z zahtevami te uredbe. Za te kolonije se nato uporablja enoletno obdobje preusmeritve. 6.6 Zahteve iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za proizvode, navedene v odstavku 6.3(e). 6.7 Kadarkoli se uporabljajo veterinarska zdravila, je treba natančno zabeležiti vrsto zdravila (vključno z navedbo aktivne farmakološke učinkovine) z vsemi podrobnostmi diagnoze, posologije, načina dajanja zdravila, trajanja zdravljenja in zakonsko določene karence, ter podatke predložiti kontrolnemu organu oblasti ali organu, preden se proizvodi tržijo kot ekološko pridelani. 7. Čebelarjenje in identifikacija 7.1 Prepovedan je postopek pobiranja čebelarskih pridelkov, ki zahteva uničenje čebel v satovju. 7.2 Prepovedano je pohabljenje, kakor je na primer striženje kril čebeljim maticam. 7.3 Pri zamenjavi čebeljih matic je dovoljeno staro matico ubiti. 7.4 Postopek uničenja trotov je dovoljen samo, če se na ta način obvlada okužba z Varroa jacobsoni. 7.5 Prepovedana je uporaba kemičnih sintetičnih repelentov med postopki točenja medu. 7.6 Območje, kjer stoji čebelnjak, mora biti registrirano in označeni morajo biti tudi panji. O premikanju čebelnjakov je treba obvestiti kontrolni organ oblasti ali organ v dogovorjenem roku. 7.7 Posebna skrb se posveti ustreznemu pridobivanju, predelavi in shranjevanju čebelarskih proizvodov. Zabeležijo se vsi ukrepi, izvedeni zaradi izpolnjevanja teh zahtev. 7.8 V register čebelnjaka je treba zabeležiti odstranitev delov panjev, kjer se hrani med, ter postopki točenja medu. 8. Značilnosti panjev in čebelarski materiali 8.1 Osnova panjev mora biti iz naravnih materialov, ki ne predstavlja nobenega tveganja za onesnaženje okolja ali čebelarskih proizvodov. 8.2 Razen proizvodov, navedenih v odstavku 6.3(e), se v panjih lahko uporabljajo samo naravni proizvodi, kakor so propolis, vosek in rastlinska olja. 8.3 Vosek za izdelavo novih satnic mora izvirati iz enot z ekološko pridelavo. Z odstopanjem, zlasti če gre za nove postavitve ali v obdobju preusmeritve, lahko kontrolni organ oblasti ali organ dovoli uporabo čebeljega voska, ki ne izvira iz tovrstnih enot, in sicer le v izjemnih okoliščinah, kadar ekološko pridobljeni čebelji vosek ni na voljo na trgu ter pod pogojem, da izvira iz obnožnine. 8.4 Pri točenju medu je prepovedano uporabljati satovje, v katerem je čebelji zarod. 8.5 Za zaščito materialov (okvirjev, panjev in satovja), še zlasti pred mrčesom, so dovoljeni samo primerni proizvodi, uvrščeni na seznam iz oddelka 2 dela B Priloge II. 8.6 Dovoljena je mehanska obdelava, kakor je na primer čiščenje pod tekočo vodo ali neposredno s plamenom. 8.7 Za čiščenje in razkuževanje čebelarskih materialov, zgradb, opreme, orodij ali proizvodov, ki se uporabljajo v čebelarstvu, je dovoljeno uporabljati samo primerne snovi, uvrščene na seznam iz dela E Priloge II." II. 1.2.3.4. Priloga II se spremeni, kakor sledi: Naslov dela B se nadomesti z naslednjim: "B. PESTICIDI 1. Fitofarmacevtska sredstva." Za oddelkom 1 dela B se vstavi naslednje: "2. Proizvodi za zatiranje škodljivcev in bolezni v zgradbah in napeljavah za živino: Proizvodi, uvrščeni na seznam v oddelku 1 Sredstva za zatiranje glodalcev" Del C "Drugi proizvodi" se nadomesti z naslednjim: "C. POSAMIČNA KRMILA 1. Posamična krmila rastlinskega izvora 1.1 Žitarice, zrnje, njihovi proizvodi in stranski proizvodi. V tej skupini so naslednje snovi: Oves v zrnju, kosmiči, zdrob, luščine in otrobi; ječmen v zrnju, proteini in zdrob; riž v zrnju, drobljenec, otrobi in pogače iz kalčkov; proso v zrnju; rž v zrnju, zdrob, krmilna moka in otrobi; sirek v zrnju; pšenica v zrnju, zdrob, otrobi, glutenska krma, gluten in kalčki; pira v zrnju; tritikala v zrnju; koruza v zrnju, otrobi, zdrob, pogače iz kalčkov in gluten; stebla slada; pivske tropine. 1.2 Semena oljnic, plodovi oljnic, njihovi proizvodi in stranski proizvodi. V tej skupni so naslednje snovi: Seme oljne ogrščice, ogrščična pogača in luščine; soja v zrnju, praženo seme, pogače in luščine; sončnično seme in pogače; bombaž v semenu in pogače; laneno seme v semenu in pogače; sezamovo seme v semenu in pogače; palmove srčike v pogači; repno seme v pogači in luščine; bučno seme v pogači; oljčne tropine (iz mehanskega stiskanja oliv). 1.3 Semena stročnic, njihovi proizvodi in stranski proizvodi. V tej skupini so naslednje snovi: Čičerka v semenu; leča v semenu; navadna grašica v semenu (primerno toplotno obdelano); grah v semenu, zdrob in otrobi; bob v semenu, zdrob in otrobi; vrtni bob v semenu, grašica v semenu in lupina v semenu. 1.4 Gomolji in koreni, njihovi proizvodi in stranski proizvodi. V tej skupini so naslednje snovi: Pulpa sladkorne pese, posušena pesa, krompir, sladki krompir v gomolju, manioka v korenu, krompirjeva pulpa (stranski proizvod pri pridobivanju škroba), krompirjev škrob, krompirjeve beljakovine in tapioka. 1.5 Druga semena in plodovi, njihovi proizvodi in stranski proizvodi. V tej skupini so naslednje snovi: Rožiči, pulpa citrusov, jabolčna kaša, paradižnikova pulpa in grozdna pulpa. 1.6 Krma in vlaknine. V tej skupini so naslednje snovi: Lucerna, lucernina moka, detelja, moka iz detelje, trava (iz krmnih rastlin), travna moka, seno, silaža, žitna slama in krmne korenovke. 1.7 Druge rastline, njihovi proizvodi in stranski proizvodi. V tej skupini so naslednje snovi: Melasa kot sredstvo za vezavo v krmnih mešanicah, moka iz morskih alg (pridobljena s sušenjem in mletjem morskih alg ter izprana, da se zmanjša vsebnost joda), praški in izvlečki iz rastlin, rastlinski beljakovinski izvlečki (namenjeni izključno mladim živalim), začimbe in zelišča. 2. Posamična krmila živalskega izvora 2.1 Mleko in mlečni izdelki. V tej skupini so naslednje snovi: Surovo mleko, kakor je opredeljeno v členu 2 Direktive 92/46/EGS [6], mleko v prahu, posneto mleko, posneto mleko v prahu, pinjenec, pinjenec v prahu, sirotka, sirotka v prahu, sirotka v prahu z nižjo vsebnostjo sladkorja, beljakovine sirotke v prahu (ekstrahirane z mehansko obdelavo), kazein v prahu in laktoza v prahu. 2.2 Ribe, druge morske živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi. V tej skupini so naslednje snovi: Ribe, nerafinirano ribje olje; avtolizati, hidrolizati in proteolizati iz rib, mehkužcev in rakov, pridobljeni z encimsko reakcijo, v topni ali netopni obliki, namenjeni izključno mladim živalim. Ribja moka. 3. Posamična krmila mineralnega izvora V tej skupini so naslednje snovi: Natrij: neprečiščena morska sol, groba kamena sol natrijev sulfat natrijev karbonat natrijev bikarbonat natrijev klorid Kalcij: lithotamnion in maerl školjčne lupine morskih živali (vključno s sipinimi kostmi) kalcijev karbonat kalcijev laktat kalcijev glukonat Fosfor: oborina kostnega dikalcijevega fosfata defluorirani dikalcijev fosfat defluorirani monokalcijev fosfat Magnezij: brezvodni magnezij magnezijev sulfat magnezijev klorid magnezijev karbonat Žveplo: natrijev sulfat" Dodajo se naslednji deli: "D. KRMNI DODATKI, NEKATERE SNOVI, KI SE UPORABLJAJO V PREHRANI ŽIVALI (DIREKTIVA 82/471/EGS) IN PREDELOVALNI PRIPOMOČKI, KI SE UPORABLJAJO V KRMI 1. Krmni dodatki 1.1 Elementi v sledeh. V tej skupini so naslednje snovi: E1 | Železo: železov (II) karbonatželezov (II) sulfat monohidratželezov (III) oksid | E2 | Jod kalcijev jodat, anhidridkalcijev jodat, heksahidratkalijev jodid | E3 | Kobalt: kobaltov (II) sulfat monohidrat in/ali heptahidratbazični kobaltov (II) karbonat, monohidrat | E4 | Baker: bakrov (II) oksidbazični bakrov (II) karbonat, monohidratbakrov (II) sulfat, pentahidrat | E5 | Mangan: manganov (II) karbonatmanganov (II) oksid in manganov (III) oksidmanganov (II) sulfat, mono- in tetrahidrat | E6 | Cink: cinkov karbonatcinkov oksidcinkov sulfat mono- in/ali hepta-hidrat | E7 | Molibden: amonijev molibdat, natrijev molibdat | E8 | Selen: natrijev selenatnatrijev selenit. | 1.2 Vitamini, provitamini in kemično jasno opredeljene snovi s podobnim učinkom. V tej skupini so naslednje snovi: Vitamini, dovoljeni na podlagi Direktive 70/524/EGS [7]: - po možnosti iz surovin, ki so v krmi prisotne v naravni obliki, ali - sintetični vitamini, ki so enaki naravnim vitaminom, samo za monogastrične živali. 1.3 Encimi. V tej skupini so naslednje snovi: Encimi, dovoljeni na podlagi Direktive 70/524/EGS. 1.4 Mikroorganizmi. V tej skupini so naslednji mikroorganizmi: mikroorganizmi, dovoljeni na podlagi Direktive 70/524/EGS. 1.5 Konzervansi. V tej skupini so naslednje snovi: E 236 mravljična kislina samo za silažo E 260 ocetna kislina samo za silažo E 270 mlečna kislina samo za silažo E 280 propionska kislina samo za silažo 1.6 Vezivna sredstva, sredstva proti sesirjenju in sredstva za strjevanje. V tej skupini so naslednje snovi: E 551b koloidni kremen E 551c) diatomejska zemlja (Kieselgur E 553 sepiolit E 558 bentonit E 559 kaolinitne gline E 561 vermikulit E 599 perlit 2. Nekateri proizvodi, ki se uporabljajo v prehrani živali V tej skupini so naslednji proizvodi: — 3. Predelovalni pripomočki, ki se uporabljajo v krmi 3.1 Predelovalni pripomočki za silažo. V tej skupini so naslednje snovi: Morska sol, groba kamena sol, encimi, kvas, sirotka, sladkor, pulpa sladkorne pese, žitna moka, melasa in mlečnokislinske, ocetnokislinske, mravljičnokislinske in propionskokislinske bakterije. Kadar vremenske razmere ne dopuščajo ustrezne fermentacije, lahko kontrolni organ oblasti ali organ dovoli uporabo mlečne, mravljične, propionske in ocetne kisline za pripravo silaže. E. PROIZVODI, DOVOLJENI ZA ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE ZGRADB IN NAPELJAV ZA ŽIVINO (NPR. OPREME IN ORODJA) Kalijevo in natrijevo milo Voda in para Apneno mleko Apno Živo apno Natrijev hipoklorit (npr. kot tekoče belilo) Kavstična soda Jedek kalijev karbonat Vodikov peroksid Naravne rastlinske esence Citronska, perocetna, mravljična, mlečna, oksalna in ocetna kislina Alkohol Dušikova kislina (za mlekarsko opremo) Fosforna kislina (za mlekarsko opremo) Formaldehid Proizvodi za čiščenje in razkuževanje seskov in pripomočkov za molžo Natrijev karbonat F. DRUGI PROIZVODI" III. 1.2.3.4. Priloga III se spremeni, kakor sledi: Naslov dela A se nadomesti z "A.1 Rastline in rastlinski proizvodi iz kmetijske pridelave ali nabiranja" . Vstavi se naslednji oddelek: "A.2. Živina in živalski proizvodi iz živinoreje 1. Ko se kontrolni sistem, ki se uporablja izrecno za živinorejo, izvaja prvič, morata proizvajalec in kontrolni organ pripraviti: - natančen opis zgradb za živino, pašnikov, površin za prosto gibanje in izpustov na prostem itd. ter po potrebi tudi prostorov za shranjevanje, pakiranje in predelavo živine, živalskih proizvodov, surovin in vhodnih materialov, - natančen opis inštalacij za skladiščenje živalskega gnoja, - v dogovoru s kontrolnim organom ali organom oblasti načrt raztrosenja gnoja hkrati z natančnim opisom površin, namenjenih poljedelstvu, - kadar je to primerno, pogodbeni dogovor z drugimi kmetijami o raztrosenju gnoja, - načrt upravljanja enote za ekološko živinorejo (npr. upravljanje na področju hranjenja, razploda, zdravja itd.), - vse praktične ukrepe, ki jih je treba izvesti na živinorejski kmetiji, da se zagotovi skladnost s to uredbo. Zadevni opis in ukrepi se navedejo v poročilu o kontrolnem pregledu, ki ga sopodpiše proizvajalec. V poročilu mora biti navedena proizvajalčeva izjava, da bo delovne postopke izvajal v skladu s členoma 5 in 6 in da bo v primeru kršitve sprejel izvajanje ukrepov iz člena 9(9) in, kadar je to primerno, člena 10(3). 2. Splošne zahteve glede inšpekcijskih pregledov iz točk 1 in 4 do 8 dela A.1, ki zajemajo pridelke in proizvode iz njih, se uporabljajo za živino in živalske proizvode. Z odstopanjem od teh pravil je dovoljeno shranjevanje alopatskih veterinarskih zdravil in antibiotikov na kmetijskih gospodarstvih, če jih je predpisal veterinar v zvezi z zdravljenjem, kakor je navedeno v Prilogi I, in so shranjena na nadzorovanem mestu ter vpisana v register kmetije. 3. Živali morajo biti ves čas označene s postopki, ki so prilagojeni vrsti živali, posamezno pri velikih sesalcih in posamezno ali v seriji, če gre za perutnino ali male sesalce. 4. Evidence živine morajo biti sestavljene v obliki registra in kontrolnim organom oblasti ali organom vedno na voljo na naslovu kmetijskega gospodarstva. Tovrstne evidence, ki morajo vsebovati natančen opis sistema ravnanja s čredo ali jato, morajo vsebovati tudi naslednje podatke: - po vrsti, kar zadeva živino, ki prispe na kmetijsko gospodarstvo: izvor in datum prihoda, obdobje preusmeritve, identifikacijska oznaka in veterinarski zapis, - o živini, odvedeni iz kmetijskega gospodarstva: starost, število glav, teža v primeru zakola, identifikacijska oznaka in namembni kraj, - podrobnosti o izgubljenih živalih in vzroki, - o krmi: vrsta, vključno s krmnimi dodatki, deleži različnih sestavin v obrokih in obdobja, ko imajo živali dostop do površin za prosto rejo, obdobja sezonske selitve, kadar se uporabljajo omejitve, - o preprečevanju in zdravljenju bolezni ter veterinarski oskrbi: datum zdravljenja, diagnoza, vrsta zdravila, način zdravljenja in veterinarjev recept za veterinarsko nego z vzroki ter karenca, ki se uporablja, preden se živalski proizvodi lahko tržijo. 5. Kadar proizvajalec upravlja več živinorejskih kmetij v isti regiji, se enote, ki gojijo živino in živalske proizvode, ki niso zajete s členom 1, vključijo v kontrolni sistem glede na prvo, drugo in tretjo alineo točke 1 tega oddelka o živini in živalskih proizvodih in kar zadeva določbe o upravljanju živine, evidence živine in načela, ki se uporabljajo za shranjevanje živinorejskih proizvodov." Naslov dela B se nadomesti z: "B. Enote za pripravo rastlinskih in živalskih proizvodov ter živil iz rastlinskih in živalskih proizvodov." Naslov dela C se nadomesti z: "C. Uvozniki rastlinskih proizvodov, živalskih proizvodov in živil iz rastlinskih in/ali živalskih proizvodov iz tretjih držav." IV. V Prilogi VI se za prvim odstavkom z naslovom "Splošna načela" vstavi naslednji odstavek:"Do sprejetja pravil iz oddelkov A in B te priloge in izrecno zato, da se zajame priprava živil iz enega ali več živalskih proizvodov, se uporabljajo nacionalna pravila". V. Dodajo se naslednje priloge:" PRILOGA VII Največje število živali na hektar Razred ali vrsta | Največje število živali na hektar, ki ustreza 170 kg N/ha/leto | Kopitarji, starejši od šest mesecev | 2 | Teleta za prirejo | 5 | Drugo govedo, staro manj kakor eno leto | 5 | Samci goveda, stari od enega leta do manj kakor dve leti | 3,3 | Samice goveda, stare od enega leta do manj kakor dve leti | 3,3 | Samci goveda, stari dve leti ali več | 2 | Plemenske telice | 2,5 | Telice za prirejo | 2,5 | Krave molznice | 2 | Krave molznice za zakol | 2 | Druge krave | 2,5 | Plemenske kunčje samice | 100 | Ovčje samice | 13,3 | Koze | 13,3 | Prašički | 74 | Plemenske svinje | 6,5 | Prašiči za prirejo | 14 | Drugi prašiči | 14 | Piščanci za zakol | 580 | Nesnice | 230 | PRILOGA VIII Najmanjša velikost notranjih in zunanjih površin ter druge značilnosti nastanitve različnih vrst živali in pridelave 1. GOVEDO, OVCE IN PRAŠIČI | | Notranja površina (neto površina, namenjena živalim) | Zunanja površina (za prosto gibanje, brez pašnikov) | | | Najmanjša živa masa (kg) | m2/glavo | m2/glavo | Govedo in kopitarji, plemensko in za prirejo | | do 100 | 1,5 | 1,1 | | do 200 | 2,5 | 1,9 | | do 350 | 4,0 | 3 | | več kot 350 | 5 z najmanj m2/100 kg | 3,7 z najmanj 0,75 m2/100 kg | Krave molznice | | | 6 | 4,5 | Plemenski biki | | | 10 | 30 | Ovce in koze | | | 1,5 na ovco/kozo | 2,5 | | | 0,35 na jagnje/kozliča | 2,5 z 0,5 na jagnje/kozliča | Oprasne svinje s prašički, starimi do 40 dni | | | 7,5 na svinjo | 2,5 | Prašiči za prirejo | | do 50 | 0,8 | 0,6 | | do 85 | 1,1 | 0,8 | | do 110 | 1,3 | 1 | Prašički | | starejši od 40 dni in do 30 kg | 0,6 | 0,4 | Plemenski prašiči | | | 2,5 samica | 1,9 | | | | 6,0 samec | 8,0 | 2. PERUTNINA | Notranja površina (neto površina, namenjena živalim) | Zunanja površina (m2 razpoložljive površine pri kolobarjenju/glavo) | | Število živali/m2 | centimetri lojtric/žival | gnezdo | Nesnice | 6 | 18 | 8 nesnic na gnezdo, ali če gre za skupno gnezdo, 120 cm2/kokoš | 4; če se ne preseže omejitev 170 kg N/ha/leto | Perutnina za pitanje (v nepremični nastanitvi) | 10 z največ 21 kg žive mase/m2 | 20 (samo za pegatke) | | 4 piščanci za peko in pegatke4,5 race10 puranov15 gosi Pri vseh zgoraj navedenih vrstah se ne preseže omejitev 170 kg N/ha/leto | Perutnina za pitanje v premični nastaniti | 16 v premičninastanitvi za kokoši največ 30 kg žive mase/m2 | | | 2,5, če se ne preseže omejitev 170 kg N/ha/leto | [1] UL L 142, 2.6.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2331/98 (UL L 291, 30.10.1998, str. 10). [2] UL L 375, 31.12.1991, str. 1. [3] UL L 340, 11.12.1991, str. 28. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/2/ES (UL L 25, 28.1.1997, str. 24). [4] UL L 340, 11.12.1991, str. 33. [5] UL L 215, 30.7.1992, str. 85. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2772/95 (UL L 288, 1.12.1995, str. 35). [6] UL L 268, 14.9.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/71/ES (UL L 368, 31.12.1994, str. 33). [7] UL L 270, 14.12.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/19/ES (UL L 96, 28.3.1998, str. 39). --------------------------------------------------