Uredba Sveta (ES) št. 1796/1999

z dne 12. avgusta 1999

o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev, o dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih na uvoz jeklenih vrvi in kablov po poreklu iz Ljudske republike Kitajske, Madžarske, Indije, Mehike, Poljske, Južne Afrike in Ukrajine, ter o ustavitvi protidampinškega postopka v zvezi z uvozom po poreklu iz Republike Koreje

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] in zlasti členov 9 in 10(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je dala po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. ZAČASNI UKREPI

(1) Komisija je z Uredbo (ES) št. 362/1999 [2] (v nadaljnjem besedilu "začasna uredba") uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz jeklenih vrvi in kablov po poreklu iz Ljudske republike Kitajske (LRK), Indije, Mehike, Južne Afrike in Ukrajine v Skupnost, ter sprejela zaveze, ki so jih ponudili nekateri izvozniki iz Madžarske in Poljske.

B. NADALJNJI POSTOPEK

(2) Po uvedbi začasnih protidampinških dajatev je bila strankam na zahtevo dana tudi možnost za zaslišanje. Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi priporočili uvedbo dokončne protidampinške dajatve in dokončno pobiranje, na ravni teh dajatev, varščin, položenih za začasne dajatve. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predstavitev stališč.

(3) Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile dokončne ugotovitve ustrezno spremenjene, kjer se je to štelo za primerno.

C. OBRAVNAVANI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

1. Obravnavani izdelek

(4) Treba je opomniti, da je uvodna izjava 7 začasne uredbe obravnavani izdelek opisala kot jeklene žice in kable, vključno z zaprtimi svitki vrvi, vendar ne vrvmi in kabli iz nerjavnega jekla, maksimalnega prereza več kot 3 mm (v nadaljnjem besedilu v industrijski terminologiji jeklene žičnate vrvi ali "JŽV").

(5) Trdilo se je, da bi morale biti JŽV razdeljene v dve kategoriji izdelkov glede na dve različni področji uporabe ali rabe, to je vrvi za splošno rabo in vrvi za posebne namene za rabo v določenih industrijah.

(6) V nasprotju z domnevnim obstojem dveh različnih ločenih izdelkov, to je vrvi za splošno rabo in vrvi za posebne namene, je bilo ugotovljeno, da proizvajalci izvozniki proizvajajo JŽV v široki paleti različnih vrst in da imajo vse JŽV iste temeljne fizične značilnosti (to je jeklene žice, ki tvorijo pramene, pramene, ki so zaviti okoli stržena, ki tvori vrv in stržen sam). Ravno tako je bilo ugotovljeno, da imajo vse JŽV iste temeljne tehnične značilnosti (vse imajo določeno število žic v pramenu, določeno število pramenov v vrvi, določen premer in določeno zgradbo).

(7) Različne vrste JŽV se lahko razvršča v različne skupine izdelkov, ki odražajo njihove fizične in tehnične značilnosti. Medtem ko JŽV, ki spadajo na skrajne konce palete, očitno niso medsebojno zamenljive, je bila za JŽV v sosednih skupinah ugotovljena medsebojna zamenljivost. Zato je bilo sklenjeno, da med JŽV iz različnih skupin obstaja določena stopnja prekrivanja in konkurence. Zaradi tega prekrivanja med skupinami se ni mogla potegniti jasna ločnica na nobeni točki palete JŽV. Ta ugotovitev se sklada s sodno prakso sodišča Evropskih skupnosti [3].

(8) Kot zadnje, ker so bile ugotovljene iste temeljne fizične in tehnične značilnosti ter ista raba JŽV, čeprav med JŽV iz skrajnih koncev palete obstajajo razlike, saj so JŽV iz sosednih skupin medsebojno konkurenčne, se je sklepalo, da so vsi izdelki iz palete sestavljali en sam izdelek, zato so se vse JŽV štele za en izdelek.

2. Podoben izdelek

(9) Treba je opomniti, da je Komisija v uvodni izjavi 8 ugotovila, da so si JŽV, uvožene iz zadevnih držav, in JŽV, ki jih proizvaja in prodaja industrija Skupnosti v Skupnosti, po svojih temeljnih fizičnih in tehničnih značilnostih podobne. Ravno tako je bilo ugotovljeno, da se JŽV, proizvedene v Skupnosti, in uvožene JŽV v glavnem enako porabljajo v enak namen in da so si medsebojno konkurenčne.

(10) Trdilo se je, da JŽV, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci Skupnosti, niso podobne JŽV, uvoženim iz zadevnih držav. Še zlasti se je trdilo, da države izvoznice proizvajajo predvsem JŽV za splošno rabo, medtem ko se v Skupnosti proizvajajo posebne jeklene vrvi. Nadalje se je trdilo, da so v preiskovanem obdobju proizvajalci Skupnosti v svojo paleto JŽV vključili več tako imenovanih posebnih vrst izdelkov, kot je bilo razvidno iz povečanja njihovih cen na enoto.

(11) Ugotovljeno je bilo naslednje:

- ugotovljeno je bilo, da se proizvajalci Skupnosti tako kot proizvajalci izvozniki ukvarjajo s proizvodnjo celotne palete JŽV, to je s proizvodnjo bolj specializiranih JŽV kot tudi JŽV za splošno rabo,

- prekrivanje med izdelki, ki jih proizvedejo proizvajalci Skupnosti in proizvajalci izvozniki dokazuje obseg prodaje, v okviru katere so bili ugotovljeni isti modeli JŽV vrvi (75 % obsega prodaje proizvajalcev izvoznikov in 51 % obsega prodaje industrije Skupnosti). To prekrivanje je razvidno tudi iz dejstva, da JŽV, proizvedene v Skupnosti, in uvožene JŽV zajemajo vse zadevne oznake KN.

(12) Zato se potrdijo začasne ugotovitve, da so JŽV, proizvedene v Skupnosti, in uvožene JŽV enaki izdelki v smislu člena 1(4) Uredbe (ES) št. 384/96 (v nadaljnjem besedilu "osnovna uredba").

D. DAMPING

1. Normalna vrednost

1.1 Določanje normalne vrednosti

(13) En indijski proizvajalec izvoznik je trdil, da je treba proizvodne stroške za obdobje preiskave (od 1. januarja 1997 do 31. marca 1998, v nadaljnjem besedilu "OP") določiti na podlagi podatkov, ki se nanašajo na obdobje pred OP. Vendar pa se v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe za namen reprezentativne ugotovitve o dampingu izbere OP, analizirane informacije pa so običajno omejene na izbrano obdobje. Predloženi niso bili nobeni razlogi, ki bi utemeljili uporabo proizvodnih stroškov za obdobje pred OP. Treba je opozoriti predvsem na dejstvo, da je proizvajalec izvoznik še naprej proizvajal in prodajal zadevne vrste izdelkov tudi med OP. Ugotovitve na podlagi informacij, ki se nanašajo na OP, so se štele za reprezentativne in zadevni zahtevek zato ni bil sprejet.

(14) Južnoafriški proizvajalec izvoznik in en indijski proizvajalec izvoznik sta ugovarjala metodi, ki je bila uporabljena za določitev sestavljene običajne vrednosti obravnavanega izdelka.

(15) Južnoafriški proizvajalec izvoznik je trdil, da je bil izračun pribitka dobička na domačo prodajo neprimeren, saj je temeljil na vseh domačih transakcijah, vključno z domačo prodajo JŽV za rudarsko dejavnost. Zaradi posebnih lastnosti JŽV za rudarsko dejavnost, ki niso izvožene v Skupnost in so poseben izdelek, ki zahteva visoko razvito opremo in se prodaja z znatnim pribitkom dobička, je zadevni proizvajalec izvoznik trdil, da se pribitek dobička na domačo prodajo ne bi smel upoštevati pri izračunavanju sestavljene normalne vrednosti drugih vrst vrvi.

(16) Indijski proizvajalec izvoznik je zahteval, naj se domača prodaja nekaterih vrst izdelkov visoke vrednosti izključi iz izračunov sestavljene normalne vrednosti, ker ti izdelki v obdobju preiskave niso bili izvoženi, ali so bili izvoženi zelo redko, in ker je domača prodaja teh vrst izdelkov dosegla izjemno visok dobiček, ki je izkrivil določanje povprečnega dobička obravnavanega izdelka.

(17) Ugotovljeno je bilo, da so južnoafriške JŽV za rudarsko dejavnost in vrste izdelkov visoke vrednosti po poreklu iz Indije "podobni izdelki" obravnavanemu proizvodu v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Pribitek dobička, uporabljen pri sestavljanju normalne vrednosti, je bil tako pravilno določen v skladu s členom 2(3), (4) in (6) osnovne uredbe, to je na podlagi celotne domače prodaje podobnega izdelka, izvedene v okviru rednega trgovanja. V tej zvezi je treba navesti, da je za določanje pribitka dobička skladno s členom 2(6) osnovne uredbe nepomembno, če so bile zadevne vrste izdelkov izvožene tudi v Skupnost, dokler predstavljajo enak proizvod v smislu osnovne uredbe.

(18) Zadevni zahtevki so bili zato zavrnjeni.

(19) Indijsko podjetje je kot drugo možnost za zgoraj navedeno zahtevalo, naj se povprečni dobiček izračuna na podlagi vse domače prodaje, to je prodaje donosnih in nedonosnih vrst izdelkov, in ne samo na podlagi domače prodaje donosnih vrst izdelkov. V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe znesek za dobiček temeljiti na podatkih za proizvodnjo in prodajo enakega izdelka v okviru rednega trgovanja na domačem trgu države izvoznice. V tej zvezi se prodaja pod stroški določene vrste izdelka pri določanju pribitka dobička lahko upošteva samo, če obseg nedonosne prodaje take vrste proizvoda ne presega 20 % celotne prodaje zadevne vrste izdelka ali če tehtana povprečna prodajna cena ni manjša od tehtanih povprečnih stroškov na enoto. To pravilo se je upoštevalo pri določanju pribitka dobička in zato zahtevane druge možnosti ni bilo mogoče sprejeti.

(20) Ker niso bile predložene nobene pripombe glede normalne vrednosti, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 9 do 13 začasne uredbe.

1.2 Izbira analogne države za države brez tržnega gospodarstva

(21) Kitajski in ukrajinski proizvajalci izvozniki so ugovarjali izbiri Indije kot analogne države in zahtevali revizijo začasne izbire analogne države. Ukrajinski proizvajalec izvoznik je predlagal izbiro Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu "Južna Koreja"), ker ima odprt trg.

(22) Predloženi argumenti proti izbiri Indije kot analogne države so bili natančno analizirani in zaradi spodaj navedenih razlogov je bila sprejeta odločitev, da se izbira Indije kot analogne države opusti. Ker so bile vse sodelujoče tretje države tržnega gospodarstva predmet sedanje preiskave, se je Poljska štela za najbolj primerno izbiro analogne države za izračun normalne vrednosti za Kitajsko in Ukrajino.

(23) Po začasnem obvestilu so kitajski in ukrajinski proizvajalci izvozniki dvomili o izbiri Poljske kot analogne države; trdili so, da bi bila Južna Koreja primernejša v smislu stopnje uvoznih dajatev, velikosti domačega trga in obstoja konkurence na domačem trgu. Vendar pa se je Poljska štela za primerno izbiro zaradi njene nizke stopnje uvoznih dajatev, odprtosti in velikosti njenega domačega trga, obstoja konkurence med lokalnimi proizvajalci in dejstva, da so poljske JŽV na splošno nudile najbolj reprezentativno primerjavo v smislu modelov, ki ustrezajo modelom iz Kitajske in Ukrajine.

(24) Kar zadeva Južno Korejo je bilo ugotovljeno, da je kljub nizki stopnji uvoznih dajatev v tej državi odstotek domače prodaje, primerljive z uvozom v Skupnost iz LRK, precej nižji.

(25) Zato se je štelo, da je Poljska najbolj primerna izbira analogne države tako za Ukrajino kot za LRK.

2. Izvozna cena

(26) Ker niso bile predložene nobene pripombe glede izvozne cene, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 14 do 17 začasne uredbe.

3. Primerjava

(27) En poljski proizvajalec izvoznik je ponovil zahtevek za prilagoditev normalne vrednosti za razlike v financiranju in skladiščenju zalog med domačo in izvozno prodajo. Ker pa niso bili predloženi nobeni novi dokazi o učinku zgoraj navedenih dejavnikov na primerljivost cen v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe, zahtevek ni bil sprejet.

(28) Isti poljski proizvajalec izvoznik in en madžarski proizvajalec izvoznik sta ponovila zahtevo za prilagoditev normalne vrednosti za razlike v obsegu trgovine. Ker so bili predloženi novi dokazi, so se zahtevki ponovno proučili in bili sprejeti, saj je bilo dokazano, da sta se izvozna cena in normalna vrednost nanašali na različen obseg trgovine, ta razlika pa je vplivala na primerljivost cen.

(29) En indijski proizvajalec izvoznik je vložil zahtevek za prilagoditev za razlike v obsegu trgovine na podlagi dejstva, da je izvozna prodaja potekala izključno s trgovci na debelo, medtem ko je domača prodaja potekala tako s trgovci na debelo kot s končnimi uporabniki. Prilagoditev je bila odobrena, kolikor je bil zahtevek utemeljen.

(30) En poljski proizvajalec izvoznik je ugovarjal uporabi mesečnih povprečnih menjalnih tečajev za preračunavanje izvozne cene v domačo valuto pri določanju začasnih ugotovitev. Zadevni proizvajalec izvoznik je trdil, da bi se morali uporabiti dejanski uporabljeni menjalni tečaji. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je običajna praksa uporaba mesečnih povprečnih menjalnih tečajev. Poleg tega sta bila preizkušena oba pristopa in ugotovljeno je bilo, da so razlike le neznatne in da so bile vse pozitivne razlike izravnane z negativnimi razlikami, kar pomeni, da ni noben od teh dveh pristopov povzročil dosledno višje ali nižje menjalne tečaje in da je bil vpliv te zadeve na končno dampinško maržo neznaten. Zato je bila sprejeta odločitev, da se uporabi običajna praksa mesečnih povprečnih menjalnih tečajev.

(31) Južnoafriški proizvajalec izvoznik je zahteval popravek za valutno pretvorbo v zvezi z izvoznimi cenami na podlagi dejstva, da je primerjava med najnižjim menjalnim tečajem južnoafriške valute in ekuja med OP na eni strani ter najvišjim menjalnim tečajem v letu 1999 na drugi strani pokazala pomembno devalvacijo ekuja.

(32) V skladu s členom 2(10)(j) osnovne uredbe je bil ta zahtevek zavrnjen, saj nihanja menjalnih tečajev med OP niso pokazala trajnih sprememb, ki bi utemeljile prilagoditev. Poleg tega je treba opozoriti, da je bila povprečna devalvacija ekuja v razmerju do južnoafriškega randa med OP zelo majhna.

(33) Ker niso bile predložene nobene druge pripombe o primerjavi, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 17 do 19 in 21 do 23 začasne uredbe.

4. Dampinške marže

4.1 Metodologija

(34) V predhodni fazi je bila izvozna prodaja JŽV, ki jo je indijski proizvajalec izvoznik opravil s povezanim uvoznikom v Skupnosti in jo je povezani uvoznik kasneje preoblikoval, izvzeta iz določanja dampinga.

(35) Po obvestilu o začasnih ugotovitvah je indijski proizvajalec izvoznik ugovarjal temu pristopu. Zahteval je, naj se damping, ki je bil ugotovljen za preverjene izvozne transakcije, izrazi v odstotku celotne cene CIF, to je vključno s tistimi izvoznimi transakcijami, povezanimi z izdelki, ki so bili naknadno preoblikovani, kot je opisano zgoraj. V podporo temu zahtevku je proizvajalec izvoznik izpostavil, da se bodo protidampinški ukrepi uporabili za celoten uvoz obravnavanega izdelka.

(36) Tega zahtevka ni bilo mogoče sprejeti. Prvič, težko bi bilo sestaviti zanesljivo izvozno ceno za tiste uvožene izdelke, ki so bili naknadno preprodani v preoblikovanem stanju. Drugič, izvozna prodaja, ki se je upoštevala pri določanju dampinške marže, je pomenila 80 % celotne nadaljnje prodaje za izvoz v Skupnosti, ki jo je med OP opravil proizvajalec izvoznik. Ta odstotek se je štel za več kot zadostno podlago za reprezentativne ugotovitve. Tretjič, ker se izvozna prodaja, povezana z izdelki, ki so bili naknadno preoblikovani, ni mogla uporabiti za izračunavanje dampinga, je ni bilo mogoče upoštevati pri izračunavanju dampinške marže, saj bi to izkrivilo ugotovitve z umetnim znižanjem dampinške marže.

(37) Zato se potrdi metodologija, uporabljena za določanje začasnih ugotovitev, vključno s preostalo maržo, kot je opisano v uvodnih izjavah 24 do 26.

4.2 Raven dampinške marže

(38) Povprečna tehtana normalna vrednost vsake vrste izdelka se je primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno na ravni franko tovarna in za isti obseg trgovine v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe.

(39) Po reviziji izračunov, ki je bila posledica dejstva, da so normalne vrednosti za LRK in Ukrajino temeljile na prodaji na domačem trgu poljskih proizvajalcev, so dokončno ugotovljene dampinške marže, izražene v odstotku uvozne cene CIF na mejah Skupnosti, za:

—LJUDSKA REPUBLIKA KITAJSKA: | 60,4 % |

—MADŽARSKA

Drótáru és Drötkotél Ipari és Kereskedelmi Rt | 28,1 % |

Vsi proizvajalci/izvozniki: | 28,1 % |

—INDIJA:

Usha Martin Industries & Usha Beltron Ltd | 23,8 % |

Mohatta & Heckel | 30,8 % |

Vsi proizvajalci/izvozniki: | 30,8 % |

—REPUBLIKA KOREJA:

Kiswire Ltd | 1,2 % |

Manho Rope & Wire Ltd | 0,1 % |

Chung Woo Rope Co. Ltd | 0,2 % |

Chun Kee Steel and Wire Rope Co. Ltd | 0,4 % |

—MEHIKA:

Aceros Camesa SA de CV | 95,6 % |

Vsi proizvajalci/izvozniki: | 95,6 % |

—POLJSKA:

Drumet SA | 27,9 % |

Slaskie Zaklady Lin i Drutu "Linodrut" Spólka Akeyjna Fabryka Lin i Drutów "Linodrut" Zabrze Spólka z organiczona odpowiedzialnoscia Fabryka Lin i Drutów "Falind" Spólka z organiczona odpowiedzialnoscia Górnoslaska Fabryka Lin i Drutu "Linodrut" Bytom Spólka organiczona odpowiedzialnoscia Dolnoslaska Fabryka Lin i Drutu "Linodrut Linmet" Spólka z organiczona odpowiedzialnoscia | 48,3 % |

Vsi proizvajalci/izvozniki: | 48,3 % |

—JUŽNA AFRIKA:

Haggie Rand Ltd (podjetje je spremenilo ime in se sedaj imenuje Haggie) | 132 % |

Vsi proizvajalci/izvozniki: | 132 % |

—UKRAJINA: | 51,8 % |

E. INDUSTRIJA SKUPNOSTI

1. Proizvodnja Skupnosti

(40) Ker niso na voljo nobene nove informacije, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 34 do 36 začasne uredbe.

2. Industrija skupnosti

(41) Po pripombah, ki so jih predložile zainteresirane stranke, je industrija Skupnosti sestavljena, kot sledi.

(42) Naslednjih 16 proizvajalcev Skupnosti pritožnikov in štirje proizvajalci Skupnosti, ki podpirajo pritožbo in so sodelovali v preiskavi, so sestavljali "industrijoSkupnosti" v smislu člena 4 osnovne uredbe, to je:

- Bremer Drahtseilerei Lüling GmbH (Nemčija),

- Bridon International Limited (Združeno kraljestvo),

- BTS Drahtseile GmbH (Nemčija),

- Cables Y Alambres Especiales SA (Španija),

- Casar Drahtseilwerk Saar GmbH (Nemčija),

- Cordoaria Oliveira SA (Portugalska),

- Drahtseilerei Gustav Kocks GmbH (Nemčija),

- Holding FICADI (Francija),

- Iscar Funi Metalliche (Italija),

- D. Koronakis SA (Grčija),

- Metalcalvi Wire Ropes (Italija),

- Midland Wire Cordage Co. Ltd (Združeno kraljestvo),

- Randers Rebslaareri (Danska),

- Redaelli Tecnacordati SpA (Italija),

- Trefileurope (Francija),

- Trenzas Y Cables SL (Španija),

- Vereinigte Drahtseilwerke GmbH (Nemčija),

- Voest-Alpine Austria Draht GmbH (Avstrija),

- Vornbäumen-Stahlseile GmbH (Nemčija),

- Wadra GmbH (Nemčija).

3. Uvoz industrije Skupnosti

(43) Nekatere zainteresirane stranke so dvomile o izračunu ravni uvoza, ki ga je opravila industrija Skupnosti.

(44) Treba je opozoriti, da so informacije o uvozu temeljile na podatkih, ki so jih predložili izvozniki v svojih seznamih izvozne prodaje in so bili ustrezno preverjeni. Tako je bilo ugotovljeno, da znaša uvoz, ki ga je opravila industrija Skupnosti, 4,4 % porabe v obdobju preiskave.

(45) Potrdi se analiza iz začasne uredbe, da je osnovna dejavnost industrije Skupnosti ostala proizvodnja JŽV glede na nizek obseg njenega uvoza. Poleg tega ta nizek obseg ni bil tak, da bi ščitil proizvajalce Skupnosti pred škodljivimi učinki dampinga ali jim omogočal, da bi neupravičeno koristili ugodnosti zadevnega uvoza.

F. ŠKODA

1. Uvodna opomba – obdobje preiskave

(46) Dokazovalo se je, da vključitev leta 1994 izkrivlja analizo škode, ker je bil največji del uvoza opravljen med letoma 1994 in 1995, po tem obdobju pa je obseg uvoza iz zadevnih držav ostala stabilen. Trdilo se je tudi, da je položaj industrije Skupnosti od leta 1995 do OP ostal stabilen. Zaradi tega se je zahtevalo, naj se OP škode začne z letom 1995.

(47) Namen preiskave je oceniti učinek dampinškega uvoza na gospodarske razmere industrije Skupnosti med OP. Za izvedbo take analize se določijo trendi za vrsto kazalnikov na podlagi informacij, ki se nanašajo na določeno število let pred obdobjem preiskave. Zato je nepomembno, če je bilo za izhodišče za določitev trendov določeno leto 1994 ali 1995.

(48) V vsakem primeru pa je treba opozoriti, da:

- čeprav je bil največji del uvoza iz zadevnih držav opravljen v letih 1994 in 1995, je v nasprotju z izrečenim zadevni uvoz po letu 1995 še naprej naraščal (+12 % med letom 1995 in OP),

- so cene tega uvoza ostale bistveno nižje od cen industrije Skupnosti v celotnem obdobju,

- je vpliv tega uvoza na položaj industrije Skupnosti povzročil bistveno znižanje donosnosti v letih 1994 in 1995 (z 1,3 % na -0,3 %), kar je sovpadalo z izgubo tržnega deleža (-10 odstotnih točk). Kot je obrazloženo v začasni uredbi, je industrija Skupnosti poskušala znova pridobiti tržni delež z znižanjem cen v letih 1995 in 1996, vendar je to povzročilo le nadaljnje izgube (od -0,3 % na -0,7 %). Da bi te izgube zmanjšala, je industrija Skupnosti zopet zvišala cene v letih 1996 in 1997. Vendar je bilo to storjeno na račun tržnega deleža, ki je utrpel nadaljnjo zmanjšanje,

- poslabšanje položaja industrije Skupnosti je bilo tako posledica pritiska obsega uvoza iz zadevnih držav in nizkih cen tega uvoza.

(49) Na podlagi zgoraj navedenega se zato zavrne domneva o izhodišču analiz trenda.

(50) Obdobje, v katerem so bile analizirane gospodarske razmere industrije Skupnosti, je tako omogočilo izvedbo pravilne ocene položaja in natančno odraža razvoj trga JŽV v Skupnosti.

2. Kumulacija

2.1 Uvoz iz Madžarske

(51) En proizvajalec izvoznik je ponovil trditev, da se uvoz iz Madžarske ne bi smel združiti z uvozom iz drugih zadevnih držav. Vendar pa niso bili predloženi nobeni novi argumenti v podporo neupoštevanja uvoza iz Madžarske. Zato se potrdijo razlogi za združitev, kot so opisani v uvodni izjavi 47 začasne uredbe.

2.2 Uvoz iz Mehike

(52) En proizvajalec izvoznik je trdil, da uvoz iz Mehike ne bi smel biti združen z uvozom iz drugih zadevnih držav na podlagi dejstva, da je treba mehiški uvoz šteti za neznaten. V zvezi s tem se je trdilo, da je večino uvoza iz Mehike opravil uvoznik, povezan s proizvajalcem Skupnosti, in da se tega uvoza ne bi smelo upoštevati pri določanju ravni uvoza iz Mehike. Posledično bi bil preostali mehiški uvoz neznaten in zato bi se za namene analize škode uvoz iz Mehike moral odšteti iz drugega zadevnega uvoza.

(53) Treba je opozoriti, da se pri ocenjevanju, ali se uvoz iz zadevne države šteje kot neznaten v skladu s členom 9(3) osnovne uredbe, izračuna celoten obseg uvoza po poreklu iz zadevne države.

(54) Zato se potrdi raven uvoza, opisana v uvodnih izjavah 45 in 48 začasne uredbe, to je 3 % porabe v obdobju preiskave, poleg tega pa se zavrne domneva, da je mehiški uvoz neznaten.

3. Cene dampinškega uvoza

3.1 Primerjava med cenami Skupnosti in cenami dampinškega uvoza

(55) Trdilo se je, da elementi, ki so bili uporabljeni v kategorizaciji JŽV za izračunavanje nelojalnega nižanja cen, ne omogočajo smiselne in ustrezne primerjave cen. Še zlasti se je trdilo, da imajo elementi, ki niso bili vključeni v izračunavanje nelojalnega nižanja cen (to je galvanizacija, natezna trdnost, jedro in plašč), in dodatni elementi, ki niso bili predvideni v vprašalniku (to je dovoljena varianca premera, razteznostni koeficient in prelomna obremenitev) bistven vpliv na cene. Poleg tega se je trdilo, da bi se morala uporabiti ista kategorizacija izdelkov za izračunavanje dampinga in škode.

(56) Ugotovljeno je bilo naslednje:

- za izračunavanje nelojalnega nižanja cen so bile JŽV razvrščene glede na število žic, število pramenov v vrvi, vrsto zgradbe vrvi in njen premer. Ugotovljeno je bilo, da so ti elementi glavni dejavniki, ki vplivajo na ceno JŽV. Za druge elemente, ki niso bili vključeni v analizo nelojalnega nižanja cen (to je galvanizacija, natezna trdnost, jedro in plašč), je bilo ugotovljeno, da imajo samo drugotni vpliv na cene na trgu Skupnosti.

Iz izračunov nelojalnega nižanja cen, ki so JŽV razvrščali tako, kot je opisano zgoraj, izhaja razumen obseg prodaje, ki zajema tako proizvajalce izvoznike kot industrijo Skupnosti, zato se je štelo, da navedeni izračuni dajejo smiseln in reprezentativen rezultat,

- vključitev dodatnih elementov, ki niso bili predvideni v vprašalniku (to je dovoljena varianca premera, razteznostni koeficient in prelomna obremenitev), se je štela za nepotrebno, ker so ti elementi večinoma rezultat kombinacije glavnih elementov JŽV, ki so že vključeni v kategorizacijo izdelkov. Ugotovljeno je bilo, da njihova vključitev ne omogoča natančnejše cenovne primerjave in bi zato neupravičeno obremenila vse zainteresirane stranke,

- kategorizacija izdelkov za izračunavanje dampinške marže se ni štela za dober model izračunavanja zbijanja cen, ker je bila kategorizacija dampinga večinoma primerjava palete izdelkov posameznega podjetja, to je enakih ali podobnih izdelkov, ki jih proizvaja en in isti proizvajalec in se prodajajo na dveh različnih trgih. Izračunavanje nelojalnega nižanja cen pa je bila primerjava med večjim številom JŽV, ki jih prodaja večje število strank. Zato se je štelo, da je metodologija, ki je bila že uporabljena v začasni uredbi, primernejša podlaga za analize nelojalnega nižanja cen: ob upoštevanju glavnih dejavnikov, ki vplivajo na ceno, je ta pristop pokril največji obseg prodaje,

- končno je bilo ugotovljeno, da ni bistvenih razlik v ceni med različnimi vrstami JŽV znotraj ene skupine.

(57) Argumenti v zvezi s kategorizacijo izdelkov za izračunavanje nelojalnega nižanja cen se tako zavrnejo.

3.2 Obseg trgovine

(58) Določene zainteresirane stranke so zahtevale prilagoditev prodajnih cen, da bi se odrazile domnevne razlike med obsegom trgovine na podlagi dejstva, da je industrija Skupnosti prodajala končnim uporabnikom, medtem ko so bili uvoženi izdelki običajno prodani trgovcem na debelo/distributerjem.

(59) Ugotovljeno je bilo, da je prodaja industrije Skupnosti potekala prek različnih prodajnih kanalov, ki so vključevali trgovce na debelo in končne uporabnike. Poleg tega niso bile ugotovljene nobene dosledne in/ali znatne razlike v ceni med različnimi prodajnimi kanali.

(60) Zahtevek za prilagoditev glede na obseg trgovine je bil zato zavrnjen.

4. Položaj industrije Skupnosti

(61) Določeni proizvajalci izvozniki so trdili, da industrija Skupnosti ni utrpela znatne škode v smislu člena 3 osnovne uredbe, saj so proizvodnja, zmogljivost, cene, naložbe in storilnost industrije Skupnosti med letom 1994 in obdobjem preiskave ostale stabilne ali so se izboljšale.

4.1 Proizvodnja

(62) Proizvodne ravni so v preiskovanem obdobju ostale stabilne (+1 %), kar je treba obravnavati v povezavi z naraščajočimi ravnmi zalog (+30 %) in zmanjšanjem obsega prodaje (-9 %), kot je navedeno v uvodnih izjavah 58 do 60 začasne uredbe. Poleg tega je treba opomniti, da je v tem obdobju poraba narasla za 5 %.

4.2 Zmogljivost in naložbe

(63) Potrdi se ugotovitev, da je povečanje zmogljivosti, navedeno v začasni uredbi (+11 %), posledica naložb, s katerimi so bili zastareli stroji zamenjani z bolj učinkovitimi stroji, kot je določeno v uvodnih izjavah 59 in 65 začasne uredbe.

4.3. Donosnost

(64) Določeni proizvajalci izvozniki so dvomili o uporabi revidiranih zaključnih računov za izračunavanje donosnosti industrije Skupnosti, kot je navedeno v uvodni izjavi 64 začasne uredbe. Trdili so, da so revidirani zaključni računi vključevali prodajo izdelkov, ki niso bili predmet preiskave, in niso zajeli celotnega obdobja preiskave.

(65) Ugotovljeno je bilo, da so nekatera podjetja sicer predložila informacije, specifične za obravnavani izdelek, vendar pa nekatera druga niso imela stroškovnega računovodstva, ki omogoča ločeno identifikacijo izdelkov v preiskavi. Ker te informacije niso bile na voljo, se je štelo, da revidirani zaključni računi dajejo zanesljive informacije o najožji skupini izdelkov, ki je vključevala obravnavani izdelek, za katero so bile na razpolago potrebne informacije o donosnosti. Za vseh šest vzorčnih podjetij pomeni proizvodnja JŽV njihovo glavno dejavnost. Za druge izdelke, ki jih izdelujejo ta podjetja (to je žičnate vrvi iz nerjavnega jekla, JŽV s premerom manj kot 3 mm, jeklene žice in prednapeti prameni), je bilo ugotovljeno, da so v glavnem povezani s to glavno dejavnostjo in uporabljajo enake surovine, stroje in osebje.

(66) Uporaba donosnosti za leto 1997 namesto za obdobje preiskave se je štela za razumno, saj leto 1997 v glavnem pokriva obdobje preiskave, ki traja od januarja 1997 do marca 1998.

(67) Iz zgoraj navedenih razlogov se je končno štelo, da revidirani zaključni računi dajejo reprezentativno in zanesljivo sliko donosnosti obravnavanega izdelka v skladu s členom 3(8) osnovne uredbe.

(68) V času začasne uredbe je en proizvajalec Skupnosti, čigar finančno leto se je zaključilo marca, imel na voljo samo začasne podatke o donosnosti. Od takrat je zadevni proizvajalec predložil končne informacije in donosnost industrije Skupnosti je bila ponovno izračunana ter v letu 1997 znaša -0,3 %, kar je, kot je že bilo navedeno zgoraj, reprezentativno za OP. Donosnost industrije Skupnosti je tako s +1,3 % v letu 1994 padla na -0,3 % v letu 1997.

4.4 Ugotovitve o položaju industrije Skupnosti

(69) Nekateri proizvajalci izvozniki so trdili, da je industrija Skupnosti v obdobju po letu 1995 poslovala dobro in da je zato bila ugotovitev znatne škode neupravičena.

(70) Treba je opomniti (glej oddelek F.1 "Uvodna pripomba"), da se je, ne glede na to, če se za izhodišče za analizo škode izbere leto 1994 ali 1995, položaj industrije Skupnosti poslabšal. Tudi če bi bilo za izhodišče izbrano leto 1995, so se proizvodnja, obseg prodaje, zaposlenost in naložbe zmanjšale. Zaloge so se povečale. Tržni delež je ostal stabilen (s 65,26 % je narasel na 65,64 %) in donosnost je ostala negativna (-0,3 %).

(71) V vsakem primeru pa se v skladu s členom 3(5) začasne uredbe analiza škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, nanaša na celotno oceno teh gospodarskih kazalcev, pri čemer pa noben od teh kazalcev ne more sam zase imeti odločilne teže.

(72) Ta argument se zato zavrne.

4.5 Ugotovitve o škodi

(73) Potrdi se ugotovitev, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo, kot je navedeno v uvodni izjavi 68 začasne uredbe.

G. VZROK ŠKODE

(74) Ker niso na voljo nobene nove informacije, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 69 do 85 začasne uredbe.

H. INTERES SKUPNOSTI

(75) Določene stranke so dvomile o oceni vpliva protidampinških ukrepov na industrijo uporabnikov.

(76) Treba je opomniti, da nobena predelovalna industrija, ki jo ta postopek zadeva, ni odgovorila na vprašalnike služb Komisije (uvodna izjava 87 začasne uredbe). Poleg tega niso bile po objavi začasne uredbe prejete nobene informacije. Treba je opozoriti, da so ugotovitve iz začasne uredbe navajale, da uvedba ukrepov ne bo bistveno vplivala na uporabnike. Tej ugotovitvi uporabniki niso ugovarjali, zato se jo potrdi.

(77) Številne zainteresirane stranke so trdile, da proizvajalci Skupnosti ne proizvajajo JŽV majhnega premera in da bi uvedba protidampinških ukrepov povzročila pomanjkanje teh JŽV na trgu Skupnosti. Poleg tega so trdile, da bi to imelo negativen vpliv na stanje na področju zaposlovanja uvoznikov, ki trenutno uvažajo JŽV majhnega premera v Skupnost.

(78) Treba je opomniti, da industrija Skupnosti proizvaja celotno paleto JŽV, vključno z JŽV majhnega premera. Sklepa se, da uvedba ukrepov ne bi pripeljala do takega povišanja cen, ki bi povzročilo pomanjkanje dobave JŽV majhnega premera na trgu Skupnosti. Poleg tega se potrdi, da obstajajo številni alternativni viri nabave JŽV, za katere ne veljajo protidampinški ukrepi (uvodna izjava 105 začasne uredbe).

(79) Na podlagi zgoraj navedenega se sklepa, da uvedba dokončnih ukrepov ne bi imela bitvenega negativnega vpliva na gospodarske subjekte v Skupnosti.

I. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1. Ustavitev postopka v zvezi z Južno Korejo

(80) Z vidika ugotovitev iz uvodne izjave 24 in vseh naslednjih uvodnih izjav začasne uredbe, da je dampinška marža za Južno Korejo neznatna in da niso bili predloženi nobeni novi argumenti proti ustavitvi postopka za Južno Korejo, se postopek v zvezi z uvozom po poreklu iz Južne Koreje ustavi brez uvedbe ukrepov.

2. Stopnja odprave škode

(81) Za določitev stopnje dokončnih ukrepov se je štelo, da je treba cene dampinškega uvoza povečati na neškodljivo raven. Za izračunavanje potrebnega zvišanja cen, to je stopnje škode, so se cene dampinškega uvoza primerjale s prodajnimi cenami industrije Skupnosti, h katerim sta se prištela primanjkljaj dobička in primerna raven dobička. Treba je opomniti, da je bil, ker je bila donosnost industrije Skupnosti ponovno izračunana na -3 % v letu 1997 (glej točko 4.3 "Donosnost" v oddelku F), ustrezno spremenjen tudi element za primanjkljaj dobička pri izračunavanju prodaje pod ceno. Drugače se potrdi metodologija za določanje stopnje škode, kot je opisana v uvodni izjavi 110 začasne uredbe.

3. Zaveze

(82) V zaključni stopnji preiskave so številni proizvajalci izvozniki iz LRK, Mehike in Ukrajine ponudili zaveze. V primeru Indije in Južne Afrike so proizvajalci izvozniki predložili tudi revidirane ponudbe cenovnih zavez,

- kar zadeva LRK se zaradi dejstva, da ni bila nobenemu od podjetij iz te države odobrena individualna obravnava in da ponudbe niso vsebovale nobenih garancij kitajskih oblasti, ki bi omogočale ustrezno spremljanje, zaveze niso štele za sprejemljive,

- kar zadeva Indijo (Usha Martin Industries & Usha Beltron Ltd), Mehiko, Južno Afriko in Ukrajino, so zadevni proizvajalci izvozniki ponudili cenovne zaveze, ki se štejejo za sprejemljive.

(83) V uvodni izjavi 112 in vseh naslednjih uvodnih izjavah začasne uredbe je bilo navedeno, da so proizvajalci izvozniki iz Madžarske in Poljske ponudili zaveze, ki jih je Komisija sprejela. Najnižje cene, določene v teh zavezah, so bile prilagojene tako, da upoštevajo dokončne ugotovitve preiskave.

4. Oblika in raven dokončnih ukrepov

(84) Dokončni ukrepi imajo obliko dajatev ad valorem, katerih stopnje so bile za sodelujoča podjetja posamično določene. Kar zadeva druge proizvajalce izvoznike je treba zaradi ugotovljene visoke stopnje sodelovanja uporabiti najvišjo dajatev, specifično za posamezno podjetje, ki je bila ugotovljena za sodelujočega izvoznika v zadevni državi. Za podjetja, ki so ponudila sprejemljive cenovne zaveze, imajo dokončni ukrepi obliko zavez.

(85) V skladu s členom 9(4) osnovne uredbe so bile, če so bile dampinške marže, ki so bile ugotovljene za določenega proizvajalca izvoznika, pod ustreznimi povišanji izvoznih cen, potrebnimi za odpravo škode in izračunanimi na zgoraj opisan način, dokončne dajatve omejene na ugotovljene dampinške marže.

(86) Zadevne dajatve, izražene v odstotku neto cene CIF franko meja Skupnosti, neocarinjeno, znašajo:

—LJUDSKA REPUBLIKA KITAJSKA:

Vsi proizvajalci/izvozniki: | 60,4 % |

—MADŽARSKA

Drótáru és Drótkötél Ipari és Kereskedelmi Rt | 28,1 % |

Vsi proizvajalci/izvozniki: | 28,1 % |

—INDIJA:

Usha Martin Industries & Usha Beltron Ltd | 23,8 % |

Mohatta & Heckel | 30,8 % |

Vsi proizvajalci/izvozniki | 30,8 % |

—MEHIKA:

Aceros Camesa SA de CV | 56,1 % |

Vsi proizvajalci/izvozniki: | 56,1 % |

—POLJSKA:

Drumet SA | 27,9 % |

Slaskie Zaklady Lin i Drutu "Linodrut" Spólka Akeyjna Fabryka Lin i Drutów "Linodrut" Zabrze Spólka z organiczona odpowiedzialnoscia Fabryka Lin i Drutow "Falind" Spólka z organiczona odpowiedzialnoscia Górnoslaska Fabryka Lin i Drutu "Linodrut" Bytom Spólka organiczona odpowiedzialnoscia Dolnoslaska Fabryka Lin i Drutu "Linodrut Linmet" Spólka z organiczona odpowiedzialnoscia | 48,3 % |

Vsi proizvajalci/izvozniki: | 48,3 % |

—JUŽNA AFRIKA:

Haggie | 38,6 % |

Vsi proizvajalci/izvozniki: | 38,6 % |

—UKRAJINA:

Vsi proizvajalci/izvozniki: | 51,8 % |

(87) Individualne stopnje dajatev, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev v okviru te protidampinške preiskave. Zato odražajo položaj, ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo tako izključno za uvoz izdelkov, ki imajo poreklo v zadevnih državah in so jih proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za izdelke, ki so jih proizvedla druga podjetja, ki v izvedbenem delu te uredbe niso poimensko navedena, vključno s povezanimi subjekti, ne veljajo te individualne stopnje dajatev, temveč preostala dajatev.

(88) Zahtevke za uporabo teh individualnih stopenj dajatev (npr. zaradi spremembe imena podjetja) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji, in sicer skupaj s potrebnimi informacijami, zlasti o spremembi dejavnosti podjetja na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani s to spremembo imena.

J. POBIRANJE ZAČASNIH DAJATEV

(89) Zaradi obsega dampinških marž, ugotovljenih za proizvajalce izvoznike, in zaradi obsega škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje za potrebno, da je treba varščine, položene za začasne protidampinške dajatve v skladu z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini dokončnih dajatev oziroma v višini začasnih dajatev, če so slednje nižje –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz jeklenih vrvi in kablov, ki se trenutno razvrščajo pod oznake KN ex73121082 (oznaka TARIC ex73121082*10), 73121084 (oznaka TARIC ex73121084*10 ), 73121086 (oznaka TARIC ex73121086*10), 73121088 (oznaka TARIC 73121088*10) in ex73121099 (oznaka TARIC 73121099*10), ter so po poreklu iz Ljudske republike Kitajske, Madžarske, Indije, Mehike, Poljske, Južne Afrike in Ukrajine.

2. Dokončne protidampinške stopnje dajatev na neto ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno, so za izdelke, ki jih proizvajajo spodaj naštete družbe, naslednje:

Država | Družba | Stopnja dajatve (%) | Dodatna oznaka TARIC |

LRK | Vse družbe | 60,4 | — |

Madžarska | Vse družbe | 28,1 | 8900 |

Indija | Usha Martin Industries & Usha Beltron Ltd Shakespeare Sarani Calcutta-700071 Indija | 23,8 | 8613 |

Vse druge družbe | 30,8 | 8900 |

Mehika | Vse družbe | 56,1 | 8900 |

Poljska | Drumet SA 87-880 Wloclawek, ul. Polna 26/74 | 27,9 | 8614 |

Vse druge družbe | 48,3 | 8900 |

Južna Afrika | Vse družbe | 38,6 | 8900 |

Ukrajina | Vse družbe | 51,8 | 8900 |

3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

1. Ne glede na člen 1 se dokončne dajatve ne uporabljajo za uvoz izdelka, opisanega v členu 1(1) zgoraj, ki ga proizvajajo in neposredno izvažajo ter fakturirajo uvoznemu podjetju v Skupnosti podjetja iz odstavka 3, katerih cenovne zaveze je Komisija sprejela s Sklepom 1999/572/ES z dne 13. avgusta 1999 o sprejetju zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškimi postopki glede uvoza jeklenih vrvi in kablov po poreklu iz Ljudske republike Kitajske, Madžarske, Indije, Republike Koreje, Mehike, Poljske, Južne Afrike in Ukrajine [4].

2. Ob vložitvi zahtevka za sprostitev v prosti promet v skladu z zavezo je oprostitev dajatve odvisna od predložitve veljavne fakture, ki ustreza zavezi, carinskim organom ustrezne države članice v obliki, določeni v Prilogi k začasni uredbi, in ki jo je izdala ena od družb iz odstavka 3. V primeru ukrajinskega podjetja mora fakturo, ki ustreza zavezi, spremljati veljavno izvozno dovoljenje, ki ga izdajo ukrajinski organi oblasti v obliki iz Priloge.

3. Opravljen uvoz v okviru ponujenih in sprejetih zavez se prijavi pod naslednjimi dodatnimi oznakami TARIC:

Država | Družba | Dodatna oznaka TARIC |

Madžarska | Drótáru és Drótkötél Ipari és Kereskedelmi Rt Besenyői utca 18,3527 Miskolc, Madžarska | 8616 |

Poljska | Drumet SA 87-880 Wloclawek, ül. Polna 26/74, Poljska | 8617 |

Slaskie Zaklady Lin i Drutu "Linodrut" Spólka Akeyjna Fabryka Lin i Drutów "Linodrut" Zabrze Spólka z organiczona odpowiedzialnoscia PL-41-800. Zabre, Sobieskiego Street No 1 Fabryka Lin i Drutów Falind Spólka z organiczona odpowiedzialnoscia PL-41-201 Sosnowiec, Niwecka Street 1 Górnoslaska Fabryka Lin i Drutu Linodrut Bytom Spólka organiczona odpowiedzialnoscia,41-906 Bytom, Ks. Jerzago Popieluszki Street 1 Dolnoslaska fabryka Lin i Drutu "Linodrut Linmet" Spólka z organiczona odpowiedzialnoscia, 58-309 Walbrzych, Sluga Street 2 | 8619 |

Mehika | Aceros Camesa SA de CV Margarita Maza de Juárez No. 154,Col. Nueva Ind. Vallejo México D.F. C.P. 07700 Mehika | A022 |

Južna Afrika | Haggie Lower Germiston Road Jupiter PO Box 40072 Cleveland Južna Afrika | A023 |

Indija | Usha Martin Industries & Usha Bekrön Ltd. Shakespeare Sarani, Calcutta 700071 Indija | A024 |

Ukrajina | Joint Stock Company, Silur,343700 Khartsyzsk,Donetsk Region,Ukrajina | A025 |

Člen 3

Kar zadeva uvoz izdelka, opisanega v členu 1(1) po poreklu iz LRK, Madžarske, Indije, Mehike, Poljske, Južne Afrike in Ukrajine, se varščine, položene za začasno protidampinško dajatev, ki jo je uvedla začasna uredba, poberejo v višini dokončno uvedene dajatve. Varščine, ki presegajo dokončne protidampinške dajatve, se sprostijo.

Člen 4

Postopek v zvezi z uvozom izdelka, opisanega v členu 1(1), po poreklu iz Republike Koreje, se ustavi.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. avgusta 1999

Za Svet

Predsednik

T. Halonen

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 905/98 (UL L 128, 30.4.1998, str. 18).

[2] UL L 45, 19.2.1999, str. 1.

[3] Zadeva C-l 75/87 Matsushita Electric Industrial Co. Ltd v. Svet, [1992] ECR I, str. 1409.

[4] UL L 217, 17.8.1999, str. 63.

--------------------------------------------------

PRILOGA

ELEMENTI, KI MORAJO BITI NAVEDENI V IZVOZNEM DOVOLJENJU IZ ČLENA 2(2)

1. Številčna oznaka izdelka (kot je določena v zavezi zadevnega proizvajalca izvoznika), vključno z vrsto, številom pramenov, številom žic na pramen in oznako KN.

2. Natančen opis blaga, vključno z:

- oznako, ki jo izdelku pripiše podjetje,

- oznako KN,

- dodatno oznako TARIC, s katero se blago na računu carini na meji Skupnosti,

- količino (podano v kilogramih),

- veljavno najnižjo ceno.

3. Številka računa.

4. Številka izvoznega dovoljenja in datum izdaje.

5. Ime uvoznika, ki mu družba neposredno izda fakturo.

--------------------------------------------------