31999R1254



Uradni list L 160 , 26/06/1999 str. 0021 - 0047


Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999

z dne 17. maja 1999

o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [4],

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča [5],

(1) ker naj bi delovanje in razvoj skupnega trga kmetijskih proizvodov spremljala določitev skupne kmetijske politike, zajemajoča zlasti skupno ureditev kmetijskih trgov, ki bi se lahko oblikovali različno, odvisno od proizvoda;

(2) ker je namen skupne kmetijske politike doseči cilje iz člena 33 Pogodbe; ker bi bilo treba v sektorju govejega in telečjega mesa zaradi stabiliziranja trgov in zagotovitve primernega življenjskega standarda kmetov uvesti na notranjih trgih ukrepe, ki bi zajemali zlasti neposredna plačila proizvajalcem, pomoč zasebnemu skladiščenju in shemo javnega skladiščenja;

(3) ker bi bilo treba zaradi ponovnega uravnoteženja porabe mesa v Skupnosti v korist sektorja za goveje meso in zaradi povečanja konkurenčnosti teh proizvodov na mednarodnih trgih postopoma znižati raven tržne podpore; ker bi kljub posledicam za proizvajalce morali prilagoditi in preoblikovati raven dohodkovne pomoči, ki se daje v razmerah skupne ureditve trga; ker je v ta namen primerno postaviti obsežno shemo neposrednih plačil proizvajalcem; ker bi se morali zneski teh plačil razvijati vzporedno s postopnim zmanjševanjem tržne podpore;

(4) ker bi morala ob dani raznovrstnosti živinorejskih kmetij neposredna plačila vključevati tudi posebno premijo za rejce bikov in volov, premijo za vzdrževanje čred krav dojilj in klavno premijo za vse vrste goveda, tudi za krave molznice in teleta; ker dodeljevanje premij ne bi smelo odsevati v povečanju celotne proizvodnje; ker bi morali omejiti število moškega goveda in krav dojilj, ki so upravičeni do posebnih premij in premij za krave dojilje, tako da bi uporabili bodisi regionalne bodisi individualne zgornje meje in, pri posebnih premijah, omejitev števila glav na gospodarstvo, da bi bile države članice sposobne prilagajati se svojim konkretnim razmeram; ker bi morali, kar zadeva klavno premijo, postaviti nacionalne zgornje meje na podlagi številk proizvodnje v preteklosti;

(5) ker se pogoji za rejo volov običajno razlikujejo od pogojev za rejo bikov; ker je zato upravičeno postaviti posebno premijo za vole na drugačno raven za posamezno žival kakor za bike; ker bi seveda posebno premijo za vole morali razdeliti v dve plačili za določeni starostni obdobji;

(6) ker bi klanje prevelikega števila volov v klavni sezoni v državah članicah, kjer je ta vrsta reje posebno pomembna, lahko pomenilo motnjo za stabilnost trga in bi, še posebno, lahko povzročilo padec tržnih cen; ker bi morali zaradi spodbujanja klanja volov zunaj letnega obdobja, v katerem ni trave, pod nekaterimi pogoji priznati dodatno premijo, in sicer kot dodatek k posebni premiji za živali, zaklane zunaj sezone v prvih 23 tednih leta;

(7) ker bi morali, zato da bi proizvajalcem dali večjo fleksibilnost, razširiti kvalifikacijo za premijo krav dojilj na telice, ki izpolnjujejo iste rejne zahteve kakor krave dojilje; ker bi bilo treba število kvalificiranih telic v čredah krav dojilj omejiti na normalno razmerje nadomestitve; ker bi moralo biti državam članicam, v katerih se več kakor 60 % živali, kvalificiranih za premijo krav dojilj, redi na gorskih območjih, dovoljeno, da vodijo premijo ločeno za krave dojilje in ločeno za telice ter da imajo, kar zadeva telice, ločeno nacionalno zgornjo mejo za premije v okviru zgornjega razmerja;

(8) ker bi morala biti premija krav dojilj načelno omejena na proizvajalce, ki ne oddajajo mleka mlekarnam po sistemu dodatnih prelevmanov, ki ga določa Uredba Sveta (EGS) št. 3950/92 z dne 28. decembra 1992 o uvedbi dodatnega prelevmana v sektorju mleka in mlečnih izdelkov [6]; ker bi bila dohodkovna podpora potrebna tudi pri gospodarstvih s čredo krav molznic in čredo krav dojilj; ker bi bilo zato treba priznati premijo krav dojilj tudi za majhna in srednja mešana gospodarstva z individualno referenčno količino do 120000 kg; ker bi morale imeti države članice zaradi različne proizvodne sestave v Skupnosti možnost spremeniti ali opustiti to količinsko omejitev na podlagi objektivnih meril;

(9) ker je, kar zadeva premijo krav dojilj, primerno imeti individualne zgornje meje za proizvajalce; ker nekatere pravice do premij, podeljene z individualnimi zgornjimi mejami, v preteklosti niso bile izkoriščene; ker bi te neizkoriščene pravice verjetno spodbudile proizvodnjo in povečale porabo zlasti kot posledico tega, da bi se telice polno kvalificirale za premijo krav dojilj; ker bi bilo treba zato, da se izognemo takšnim posledicam, skupno število pravic do premij za krave dojilje posamezne države članice določiti na podlagi plačil premij, ki so bila dejansko izvedena za posamezna pretekla referenčna leta, povečana za določen pribitek za vzdrževanje nacionalnih rezerv; ker bi morale države članice sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovile spoštovanje svojih nacionalnih zgornjih mej; ker bi po potrebi morale prilagoditi individualne zgornje meje svojih proizvajalcev brez nadomestila, in sicer po nekaterih objektivnih merilih; ker bi morala ta merila zagotoviti zlasti enako obravnavo zadevnih proizvajalcev in varstvo legitimnih pričakovanj;

(10) ker proizvajalčeva raven proizvodnje lahko niha zaradi sprememb v velikosti črede ali v proizvodni zmogljivosti; ker je zato priporočljivo zagotoviti možnost prenosa pravic do premij za krave dojilje, pridobljenih v okviru individualnih zgornjih mej, na druge proizvajalce pod nekaterimi pogoji, bodisi skupaj z gospodarstvom bodisi ne, da bi obdržali zvezo med pravicami do premij in zemljo, na kateri kmetujejo;

(11) ker novi proizvajalci in obstoječi proizvajalci, katerih individualne zgornje meje iz različnih razlogov ne ustrezajo spremenjenim razmeram v njihovih čredah krav dojilj, ne bi smeli biti izključeni iz pravic do premije; ker bi bilo zato treba upravljati nacionalne rezerve tako, da bi se vodile in vzdrževale po merilih Skupnosti; ker je iz istega razloga primerno urediti prenos pravic do premije brez prenosa z njimi povezanega gospodarstva pravilom, po katerih se del prenesenih pravic odvzame brez plačila nadomestila in se dodeli v to nacionalno rezervo;

(12) ker je umestno dovoliti državam članicam vzpostavitev povezave med občutljivimi območji ali kraji in rejo krav dojilj tako, da bi zagotovili vzdrževanje take proizvodnje, zlasti na območjih, kjer ni druge alternative;

(13) ker bi se morale zaradi trenda intenzifikacije proizvodnje govejega in telečjega mesa premije za živinorejo omejiti glede na krmno zmogljivost posameznega gospodarstva v povezavi s številom in vrsto živali, ki jih redi; ker bi bilo treba zato, da se izognemo preveč intenzivnim vrstam proizvodnje, podeljevanje takih premij pogojevati s tem, da se na gospodarstvu ne sme preseči najvišja obremenitev na hektar; ker je treba upoštevati položaj malih proizvajalcev;

(14) ker bi bilo treba, zato da se okrepi spodbude za ekstenziviranje proizvodnje, za izboljšanje njene učinkovitosti v povezavi z ekološkimi cilji, dati dodaten znesek tistim proizvajalcem, ki izpolnjujejo stroge in dejanske zahteve glede obremenitve; ker bi bilo treba zato, da se izognemo važnejšim spremembam globalne ravni podpore, in zaradi zagotovitve primernega nadzora nad porabo določiti, da se ta dodatni znesek po potrebi prilagodi;

(15) ker se razmere za proizvodnjo govejega mesa in dohodkovni položaj proizvajalcev na raznih proizvodnih območjih Skupnosti pomenljivo razlikujejo; ker bi bil splošni sistem z enotnimi plačili po vsej Skupnosti za vse proizvajalce preveč tog, da bi lahko ustrezal strukturalnim in naravnim neenakostim ter različnim potrebam, ki izhajajo iz teh neenakosti; ker je zato primerno zagotoviti fleksibilni okvir dodatnih plačil v Skupnosti, ki naj jih določijo in izvedejo države članice v okviru fiksnih globalnih zneskov in v skladu z nekaterimi skupnimi merili; ker bi bilo treba globalne zneske dodeliti državam članicam na podlagi njihovega deleža v proizvodnji govejega mesa v Skupnosti; ker so med drugim načrtovana skupna merila, ki naj bi preprečila, da bi dodatna plačila povzročila diskriminacijske učinke, in zagotovila, da bi se polno upoštevale ustrezne večstranske obveznosti Skupnosti; ker je bistveno zlasti, da so države članice zavezane uporabljati svoja diskrecijska pooblastila izključno na podlagi objektivnih meril, da v celoti upoštevajo koncept enakega obravnavanja ter da se izogibajo tržnim in konkurenčnim deformacijam; ker je primerno določiti oblike, ki jih lahko imajo dodatna plačila; ker naj bodo to oblike plačila na število glav za nekatere kategorije govedi in plačila na površino;

(16) ker so, kar zadeva dodatna plačila na glavo, zahtevane nekatere količinske omejitve za zagotovitev primerne ravni nadzora nad proizvodnjo; ker bi morale države članice poleg tega upoštevati koncept spoštovanja zahtev glede obremenitve;

(17) ker bi se morala dodatna plačila na površino priznavati za trajne pašnike, ki nimajo koristi od nobenih drugih ukrepov tržne podpore Skupnosti; ker bi bilo treba plačila na površino uporabljati v mejah regionalnih osnovnih površin trajnih pašnikov, ki naj jih določijo države članice v skladu s preteklimi podatki; ker naj bo najvišji znesek plačil na površino, ki se sme priznati na hektar, vključno z dodatnimi plačili na površino v okviru skupne ureditve trga za mleko in mlečne izdelke, primerljiv s povprečno podporo na hektar v okviru sistema podpor za proizvajalce nekaterih poljščin;

(18) ker bi bila neposredna plačila pogojena s tem, da bi se morali rejci živali držati ustreznih predpisov Skupnosti o identifikaciji in registraciji govedi; ker morajo biti, če želimo doseči želeni ekonomski učinek, neposredna plačila odobrena v določenih rokih;

(19) ker je po pravu Skupnosti uporaba nekaterih snovi v proizvodnji govejega mesa prepovedana; ker bi morale veljati primerne kazni, kjer ustrezni predpisi niso spoštovani;

(20) ker v okviru ureditev cenovne in dohodkovne podpore, določenih s to uredbo, obstoječa javna intervencija v obliki odkupa s strani intervencijskih agencij in javnega skladiščenja ni več nujna za uravnoteženje trga, temveč bi povzročila precejšnje izdatke; ker bi zato morala biti postopoma odpravljena; ker pa bi bilo treba, zato da bi prispevali k stabilizaciji tržnih cen približno na osnovno ceno, kar predstavlja zaželeno raven tržne podpore, zagotoviti pomoč za zasebno skladiščenje; ker bi bilo treba v ta namen pooblastiti Komisijo, da odloči o odobritvi pomoči za zasebno skladiščenje, kadar tržna cena pade pod 103 % osnovne cene; ker bi bilo poleg tega treba ustanoviti intervencijski program "varnostne mreže", zato da se podpre trg govejega in telečjega mesa v državah članicah ali regijah držav članic, kjer bi tržne cene padle pod kritično cenovno raven; ker bi bilo treba zagotoviti, da se pomoč za zasebno skladiščenje in intervencijski program izvedeta na podlagi ocenjevalne lestvice, opredeljene v Uredbi Sveta (EGS) št. 1208/81 z dne 28. aprila 1981 o določitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda [7];

(21) ker vzpostavitev enotnega trga za goveje in telečje meso v Skupnosti zajema tudi uvedbo enotnega sistema trgovanja na zunanjih mejah Skupnosti; ker naj bi sistem trgovanja, vključno z uvoznimi dajatvami in izvoznimi nadomestili, poleg ukrepov na notranjem trgu načelno stabiliziral trg Skupnosti; ker naj bi sistem trgovanja temeljil na obveznostih, ki so jih sprejeli v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj;

(22) ker bi bilo treba zaradi spremljanja obsega trgovine z govejim mesom s tretjimi državami zagotoviti za nekatere proizvode sistem uvoznih in izvoznih dovoljenj, ki vključuje položitev varščine kot jamstva, da so posli, za katere se dajo taka dovoljenja, opravljeni;

(23) ker bi bilo treba zaradi preprečitve ali nevtralizacije negativnih posledic na trgu Skupnosti, ki bi lahko nastale zaradi uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, na uvoz enega ali več takih proizvodov predpisati plačilo dodatne uvozne dajatve, če bi bili izpolnjeni nekateri pogoji;

(24) ker je pod nekaterimi pogoji primerno pooblastiti Komisijo, da odpre in upravlja carinske kvote, ki bi izhajale iz mednarodnih pogodb, sklenjenih v skladu s Pogodbo, ali iz drugih aktov Sveta;

(25) ker bi morali predpisi o priznavanju nadomestila za izvoz v tretje države, ki temelji na razliki med cenami znotraj Skupnosti in cenami na svetovnem trgu ter spada v Sporazum o kmetijstvu [8] Svetovne trgovinske organizacije (STO), zavarovati udeležbo Skupnosti v mednarodni trgovini z govejim in telečjim mesom; ker bi morala biti ta nadomestila podrejena količinskim in vrednostnim omejitvam;

(26) ker bi morala biti omejitev vrednosti zagotovljena v času, ko se prek spremljanja plačil po predpisih, ki se nanašajo na Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, določijo nadomestila; ker se lahko spremljanje olajša z obveznim vnaprejšnjim določanjem nadomestil, z dopustitvijo možnosti, da se pri diferenciranih nadomestilih spremeni določena destinacija znotraj geografskega območja, za katero velja enotna stopnja nadomestila; ker bi se ob spremembi destinacije izplačalo nadomestilo, ki velja za dejansko destinacijo, tako da bi bila zgornja meja zneska, ki velja za to destinacijo, vnaprej določena;

(27) ker zagotavljanje upoštevanja omejitev količin zahteva uvedbo zanesljivega in učinkovitega nadzora; ker bi bilo treba v ta namen določiti, da je za odobritev nadomestila potrebno izvozno dovoljenje; ker bi se morala nadomestila odobravati do razpoložljivih mej, odvisno od konkretnega položaja posameznega proizvoda; ker bi morale biti izjeme od tega pravila dovoljene samo pri pomoči v hrani, ki je oproščena vsakršnih omejitev; ker bi bilo treba nadzor količin, izvoženih z nadomestili v tržnih letih, kakor je opredeljeno v Sporazumu o kmetijstvu STO, opravljati na podlagi izvoznih dovoljenj, izdanih za posamezno tržno leto;

(28) ker bi bilo treba, poleg zgoraj opredeljenega sistema in kolikor bi bilo potrebno za njegovo pravilno delovanje, zagotoviti predpis ureditve ali, kadar bi tako zahteval položaj na trgu, prepoved izvajanja postopkov o aktivnem oplemenitenju;

(29) ker sistem carin omogoča, da odpravimo vse druge varstvene ukrepe na zunanjih mejah Skupnosti; ker se utegne notranji tržni in carinski mehanizem v izjemnih okoliščinah izkazati za pomanjkljivega; ker bi morala biti Skupnost v takih primerih, zato da ne bi pustila trga Skupnosti brez zaščite proti motnjam, ki bi zaradi tega utegnile nastati, sposobna brez odlašanja sprejeti vse potrebne ukrepe; ker bi morali biti ti ukrepi v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz ustreznih sporazumov STO;

(30) ker bi morala biti Komisija, če naj se zagotovi pravilna uporaba instrumentov iz te uredbe, v celoti obveščena o razvoju cen na skupnem trgu govejega in telečjega mesa; ker bi bilo zato treba zagotoviti sistem beleženja cen govedi in njihovega mesa;

(31) ker je primerno predvideti ukrepe, ki jih je treba sprejeti, kadar znaten dvig ali padec cen moti ali grozi z motnjami na trgu Skupnosti; ker lahko ti ukrepi zajemajo tudi intervencijski odkup posebej za ta primer;

(32) ker bi utegnile omejitve prostega pretoka zaradi izvajanja ukrepov, ki naj bi preprečili širjenje živalskih bolezni, povzročiti težave na trgu ene ali več držav članic; ker bi bilo treba zagotoviti uvedbo izjemnih ukrepov tržne podpore zato, da bi uredili takšne razmere;

(33) ker bi bila z dodeljevanjem nekaterih pomoči ogrožena ureditev enotnega trga, ki temelji na skupnih cenah; ker naj bi se zato v skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso uporabljale določbe Pogodbe, ki omogočajo določitev pomoči, ki jih dajo države članice, in prepoved tistih, ki so nezdružljive s skupnim trgom;

(34) ker bi si morale države članice in Komisija druga drugi sproti z razvojem skupnega trga govejega in telečjega mesa pošiljati informacije, potrebne za izvajanje te uredbe;

(35) ker bi bilo treba zaradi olajšanja izvajanja predlaganih ukrepov določiti postopek za vzpostavitev tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo v okviru Upravljalnega odbora;

(36) ker bi morala izdatke držav članic zaradi obveznosti, ki bi izhajale iz izvajanja te uredbe, financirati Skupnost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike [9];

(37) ker bi morala skupna ureditev trga za goveje in telečje meso obenem ustrezno upoštevati cilje iz členov 33 in 131 Pogodbe;

(38) ker je bila skupna ureditev trga za goveje in telečje meso, določena z Uredbo Sveta (EGS) št. 805/68 [10], večkrat spremenjena; ker je ta besedila zaradi njihovega števila, kompleksnosti in razpršenosti med več Uradnih listov težko uporabljati in jim tako manjka jasnosti, ki naj bi bila bistvena lastnost celotne zakonodaje; ker bi bilo treba glede na te okoliščine pripraviti prečiščeno besedilo in bi bilo treba prej navedeno Uredbo (EGS) št. 805/68 razveljaviti; ker uredbe Sveta (EGS) št. 98/69 z dne 16. januarja 1969 o določitvi splošnih pravil, ki jih morajo upoštevati intervencijske agencije za prodajo zamrznjenega govejega in telečjega mesa [11], (EGS) št. 989/68 z dne 15. julija 1968 o določitvi splošnih pravil za odobritev pomoči za zasebno skladiščenje govejega in telečjega mesa [12] in (EGS) št. 1892/87 z dne 2. julija 1987 o beleženju tržnih cen v sektorju govejega in telečjega mesa [13], katerih pravna podlaga je bila Uredba (EGS) št. 805/68, zdaj nadomeščajo novi ukrepi v tej uredbi in jih je zato treba razveljaviti;

(39) ker bi bila sprememba v ureditvi iz Uredbe (EGS) št. 805/68 na ureditev v tej uredbi lahko razlog za težave, ki jih ta uredba ne obravnava; ker bi bilo treba zaradi obvladovanja teh težav zagotoviti, da sprejme Komisija potrebne prehodne ukrepe; ker bi morali Komisijo pooblastiti, da reši posebne praktične probleme,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Skupna ureditev trga za goveje in telečje meso zajema sistem notranjega trga in trgovine s tretjimi državami ter obsega naslednje proizvode:

Oznaka KN | Poimenovanje blaga |

do | Živo govedo domačih pasem, ki niso čistopasemske plemenske živali |

0201 | Goveje meso, sveže ali ohlajeno |

0202 | Goveje meso, zamrznjeno |

02061095 | Notranja prepona, mišična in tetivna, sveža ali ohlajena |

02062991 | Notranja prepona, mišična in tetivna, zamrznjena |

021020 | Goveje meso, nasoljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno |

02109041 | Notranja prepona, mišična in tetivna, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena |

02109090 | Užitna moka in zdrob iz mesa ali užitnih klavničnih proizvodov |

16025010 | Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali užitnih klavničnih proizvodov govedi, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov |

16029061 | Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki, ki vsebujejo meso ali užitne klavnične proizvode goved, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov |

0102 10 | Živo čistopasemsko govedo |

0206109102061099 | Užitni klavnični proizvodi iz živali vrste govedi razen mišične in tetivne prepone, sveži ali ohlajeni, razen tistih, ki so namenjeni za izdelavo farmacevtskih izdelkov |

020621000206229002062999 | Užitni klavnični proizvodi iz živali vrste govedi razen mišične in tetivne prepone, zamrznjeni, razen tistih, ki so namenjeni za izdelavo farmacevtskih izdelkov |

02109049 | Užitni klavnični proizvodi iz živali vrste govedi, soljeni, v solnici, sušeni ali dimljeni, razen mišične in tetivne prepone |

ex15020090 | Maščobe goved, surove ali predelane, stisnjene ali nestisnjene ali ekstrahirane |

16025031 do16025080 | Drugo pripravljeno ali konzervirano meso ali užitni klavnični proizvodi goved, razen nekuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov in mešanic kuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov |

16029069 | Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali užitnih klavničnih proizvodov govedi, razen nekuhano, in mešanice kuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov |

2. V tej uredbi:

(a) "goveda" pomenijo žive živali vrste domače govedo, ki spadajo pod oznake KN ex010210, 01029005 do 01029079;

(b) "odrasla goveda" pomenijo goveda, katerih živa masa znaša več kakor 300 kilogramov.

NASLOV I

NOTRANJI TRG

Člen 2

Da bi spodbudili dejavnost trgovskih in združenih trgovskih organizacij, s katero bi omogočili prilagoditev ponudbe tržnim zahtevam, se lahko glede proizvodov iz člena 1 sprejmejo naslednji ukrepi Skupnosti:

(a) ukrepi za izboljšanje živinoreje;

(b) ukrepi za pospeševanje boljše organizacije proizvodnje, predelave in trženja;

(c) ukrepi za izboljšanje kakovosti;

(d) ukrepi, ki bi omogočili vzpostavitev kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev;

(e) ukrepi za olajšanje beleženja gibanja tržnih cen.

Splošne predpise v zvezi s temi ukrepi sprejme Svet v skladu s postopkom, določenim v členu 37(2) Pogodbe.

POGLAVJE 1

NEPOSREDNA PLAČILA

Člen 3

V tem poglavju:

(a) proizvajalec pomeni individualnega kmeta, bodisi fizično ali pravno osebo bodisi skupino fizičnih ali pravnih oseb ne glede na pravni status, ki ga priznava nacionalno pravo taki skupini ali njenim članom, čigar gospodarstvo je na ozemlju Skupnosti in ki se ukvarja z rejo goved;

(b) gospodarstvo pomeni vse proizvodne enote, ki jih upravlja proizvajalec in so na ozemlju posamezne države članice;

(c) regija pomeni državo članico ali regijo znotraj države članice po izbiri zadevne države članice;

(d) bik pomeni nekastrirano moško govedo;

(e) vol pomeni kastrirano moško govedo;

(f) krava dojilja pomeni kravo, ki pripada mesni pasmi ali je rojena s križanjem z mesno pasmo in ki pripada čredi, namenjeni za vzrejo telet za prirejo mesa;

(g) telica pomeni žensko govedo od starosti osmih mesecev, ki še ni telila.

ODDELEK 1

Premije

P o d o d d e l e k 1

Posebna premija

Člen 4

1. Proizvajalec, ki ima na svojem gospodarstvu moška goveda, se lahko z zahtevkom kvalificira za posebno premijo. Ta se odobri kot letna premija na koledarsko leto in na gospodarstvo v mejah regionalnih zgornjih mej za ne več kakor 90 živali za vsako starostno obdobje iz odstavka 2.

2. Posebna premija se ne odobri več kakor:

(a) enkrat v življenju posameznega bika od starosti devetih mesecev ali

(b) dvakrat v življenju posameznega vola:

- prvič v starosti devetih mesecev,

- drugič po tem, ko je dosegel starost 21 mesecev.

3. Da se proizvajalec kvalificira za posebno premijo:

(a) mora žival, ki jo navede v zahtevku, rediti v obdobju, ki ga je treba določiti,

(b) mora imeti vsaka žival do zakola ali izvoza potni list za živali iz člena 6 Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 z dne 21. aprila 1997 o vzpostavitvi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa [14] z vsemi pomembnimi podatki o premijskem statusu ali, če ga nima, enakovreden upravni dokument.

4. Kadar v dani regiji celotno število bikov v starosti od devetih mesecev in volov v starosti od devet do 20 mesecev, za katere je bil poslan zahtevek in ki izpolnjujejo pogoje za odobritev posebne premije, presega regionalno zgornjo mejo iz Priloge I, se število vseh živali, ki izpolnjujejo pogoje skladno z odstavkom 2(a) in (b) na proizvajalca za konkretno leto, sorazmerno zmanjša.

V okviru tega člena pomeni "regionalna zgornja meja" število živali v regiji na koledarsko leto, ki izpolnjujejo pogoje za posebno premijo.

5. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 4 lahko države članice:

- na podlagi objektivnih meril, ki jih določijo same, spremenijo ali opustijo mejo 90 živali na gospodarstvo in starostno skupino in,

- kadar se uporabi ta možnost, odločijo, da uporabijo odstavek 4 tako, da dosežejo raven zmanjšanja, ki se zahteva za izpolnitev ustrezne regionalne zgornje meje, ne da bi tako zmanjšanje uporabile za majhne proizvajalce, ki za konkretno leto niso predložili zahtevkov za posebno premijo za več, kolikor je najnižje število živali, ki ga je določila zadevna država članica.

6. Države članice lahko odobrijo posebno premijo ob zakolu. V tem primeru se za bike merilo starosti iz odstavka 2(a) nadomesti z minimalno maso trupa 185 kilogramov.

Premija se plača ali posreduje nazaj proizvajalcem.

Združeno kraljestvo je pooblaščeno, da v Severni Irski uporabi sistem za odobravanje posebnih premij, ki se razlikuje od sistema, uporabljenega na preostalem ozemlju.

7. Znesek premije se določi:

(a) na bika, ki izpolnjuje pogoje:

- 160 EUR za koledarsko leto 2000,

- 185 EUR za koledarsko leto 2001,

- 210 EUR za koledarsko leto 2002 in naslednja koledarska leta;

(b) na vola, ki izpolnjuje pogoje in starostno obdobje:

- 122 EUR za koledarsko leto 2000,

- 136 EUR za koledarsko leto 2001,

- 150 EUR za koledarsko leto 2002 in naslednja koledarska leta.

8. Podrobna pravila za izvajanje tega člena sprejme Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 43.

P o d o d d e l e k 2

Zunajsezonska premija

Člen 5

1. Kadar v državi članici število volov:

(a) zaklanih v določenem letu, preseže 60 % celotnega letnega zakola moških goved, in

(b) zaklanih v obdobju od 1. septembra do 30. novembra v določenem letu, preseže 35 % celotnega letnega zakola volov, se proizvajalci lahko z zahtevkom kvalificirajo za dodatno premijo k posebni premiji (zunajsezonska premija). Če pa se oba zgoraj opredeljena odstotka dosežeta v Irski ali v Severni Irski, se premija uporablja na Irskem in v Severni Irski.

Za uporabo tega člena v Združenem kraljestvu se Severna Irska šteje za ločeno enoto.

2. Znesek te premije je:

- 72,45 EUR na žival, zaklano v prvih 15 tednih določenega leta,

- 54,34 EUR na žival, zaklano v 16. in 17. tednu določenega leta,

- 36,23 EUR na žival, zaklano v 18. do 21. tednu določenega leta, in

- 18,11 EUR na žival, zaklano v 22. in 23. tednu določenega leta.

3. Kadar se odstotek iz odstavka 1(b) ne doseže ob upoštevanju predzadnjega stavka odstavka 1, se lahko države članice, katerih proizvajalci so prej prejeli zunajsezonsko premijo, odločijo, da odobrijo to premijo v višini 60 % zneskov iz odstavka 2.

V takem primeru zadevna država članica:

(a) lahko odloči, da odobri premijo samo za prva dva ali tri zadevna obdobja,

(b) zagotavlja, da je ukrep finančno nevtralen glede na isto proračunsko leto, tako da ustrezno zmanjša:

- znesek drugega starostnega obdobja posebne premije, ki velja za vole v tej državi članici, in/ali

- dodatna plačila po oddelku 2,

in obvesti Komisijo o uporabljenem ukrepu zmanjšanja.

Zaradi uporabe tega ukrepa se Irska in Severna Irska pri izračunu odstotka iz odstavka 1(a) in torej tudi pri kvalifikaciji za premijo štejeta za eno enoto.

4. Da bi ugotovili, ali so bili odstotki iz tega člena preseženi, je treba upoštevati zakole, opravljene v letu pred tistim, v katerem je bila kvalificirana žival zaklana.

5. Podrobna pravila za izvedbo tega člena sprejme Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 43.

P o d o d d e l e k 3

Premija za krave dojilje

Člen 6

1. Proizvajalec, ki ima na svojem gospodarstvu krave dojilje, se lahko z zahtevkom kvalificira za premijo za rejo krav dojilj (premija za krave dojilje). Ta se daje kot letna premija na koledarsko leto in na proizvajalca v okviru individualnih zgornjih mej.

2. Premija za krave dojilje se odobri vsakemu proizvajalcu:

(a) ki ne oddaja mleka ali mlečnih izdelkov s svoje kmetije 12 mesecev od dneva, na katerega je zahtevek vložen.

Vendar pa oddaja mleka ali mlečnih izdelkov potrošniku neposredno z gospodarstva ne preprečuje odobritve premije;

(b) ki oddaja mleko ali mlečne izdelke, katerih celotna individualna referenčna količina iz člena 4 Uredbe (EGS) št. 3950/92 ne presega 120000 kilogramov. Država članica pa se lahko na podlagi objektivnih meril, ki jih določi sama, odloči, da spremeni ali opusti to količinsko mejo,

pod pogojem, da ima v reji najmanj šest zaporednih mesecev od dneva, ko vloži zahtevek, tolikšno število krav dojilj, da to znaša najmanj 80 % števila, in tolikšno število telic, da ne presega 20 % števila, za katero se je zahtevala premija.

Da bi ugotovili, koliko živali izpolnjuje pogoje v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka, se na podlagi upravičenčeve individualne referenčne količine, kakor je opredeljeno v členu 16(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke [15], in povprečne mlečnosti ugotavlja, ali krave spadajo v čredo dojilj ali v mlečno čredo.

3. Zahtevek za premijo vsakega proizvajalca je omejen z najvišjo individualno mejo, opredeljeno v členu 7.

4. Znesek premije je:

- 163 EUR za koledarsko leto 2000,

- 182 EUR za koledarsko leto 2001,

- 200 EUR za koledarsko leto 2002 in naslednja koledarska leta.

5. Države članice lahko odobrijo dodatno nacionalno premijo za krave dojilje do največ 50 EUR na žival pod pogojem, da to ne povzroča diskriminacije med živinorejci zadevne države članice.

Za gospodarstva v regiji, opredeljeni v členih 3 in 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih [16], se prvih 24,15 EUR na žival te dodatne premije financira iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS).

Za gospodarstva kjer koli na ozemlju države članice, če ima populacija goved v zadevni državi članici visok delež krav dojilj, tj. vsaj 30 % celotnega števila krav, in če vsaj 30 % zaklanih moških goved pripada kakovostnima razredoma S in E, financira Jamstveni oddelek EKUJS dodatno premijo v celoti. Vsaka prekoračitev teh odstotkov se ugotavlja na podlagi povprečja dveh let pred tistim, za katero se daje premija.

6. Za namene tega člena se upoštevajo le telice, ki pripadajo mesni pasmi ali izhajajo iz križanja z mesno pasmo in pripadajo čredi, namenjeni za vzrejo telet za proizvodnjo mesa.

7. Podrobna pravila za uporabo tega člena in zlasti pravila, ki se nanašajo na opredelitev pojma krava dojilja iz člena 3 in povprečno mlečnost, določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 43.

Člen 7

1. Dne 1. januarja 2000 ustreza individualna zgornja meja posameznega proizvajalca številu pravic do premij za krave dojilje (pravice do premij), ki jih je imel 31. decembra 1999 po ustreznih pravilih Skupnosti, prilagojena, kjer je to primerno, v skladu z odstavkom 3.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da od 1. januarja 2000 vsota pravic do premij na njihovem ozemlju ne bo presegala nacionalnih zgornjih mej iz Priloge II in da se bodo lahko določile nacionalne rezerve iz člena 9.

3. Kadar zahteva prilagoditev iz odstavka 2 znižanje individualnih zgornjih mej proizvajalcev, se prilagoditev izvede brez kompenzacijskega plačila in mora odločitev temeljiti zlasti na naslednjih objektivnih merilih:

- kolikokrat so proizvajalci izkoristili svoje individualne zgornje meje v treh referenčnih letih pred letom 2000,

- izvedba investicijskega ali ekstenzifikacijskega programa v sektorju govejega in telečjega mesa,

- posebne naravne okoliščine ali izrekanje kazni, katerega posledica je neplačilo ali zmanjšano plačilo premije za najmanj eno referenčno leto,

- dodatne izjemne okoliščine, ki učinkujejo tako, da plačila, izvedena za vsaj eno referenčno leto, ne ustrezajo dejanskemu položaju, ugotovljenemu v prejšnjih letih.

4. Pravice do premij, ki so bile odvzete z ukrepom iz odstavka 2, se odpravijo.

5. Podrobna pravila za uporabo tega člena sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 43.

Člen 8

1. Če proizvajalec proda ali drugače prenese svoje gospodarstvo, lahko prenese vse svoje pravice do premij za krave dojilje osebi, ki je prevzela njegovo gospodarstvo. Svoje pravice lahko tudi v celoti ali delno prenese na druge proizvajalce, ne da bi prenesel nanje svoje gospodarstvo.

Pri prenosu pravic do premij brez prenosa gospodarstva se del prenesenih pravic, ki ne sme presegati 15 %, vrne brez kompenzacijskega plačila za brezplačno ponovno razporeditev v nacionalno rezervo države članice, v kateri je gospodarstvo.

2. Države članice:

(a) sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo prenašanje pravic do premij iz občutljivih območij ali regij, kjer je proizvodnja govejega in telečjega mesa posebno pomembna za krajevno gospodarstvo;

(b) lahko predvidijo, bodisi da se prenos pravic brez prenosa gospodarstva opravi neposredno med proizvajalci bodisi da se opravi prek nacionalne rezerve.

3. Države članice lahko pred datumom, ki se določi, odobrijo začasni prenos dela pravic do premij, ki jih proizvajalec imetnik ne namerava izkoristiti.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 43.

Ta podrobna pravila zadevajo zlasti:

- določbe, ki omogočajo državam članicam rešiti probleme v zvezi s prenosom pravic do premij, ki ga opravijo proizvajalci, ki niso lastniki zemlje, na kateri je njihovo gospodarstvo, in

- posebne predpise, ki se nanašajo na najnižje število morebitnega delnega prenosa premij.

Člen 9

1. Vsaka država članica vzdržuje nacionalno rezervo pravic do premij za krave dojilje.

2. Vsakršne pravice do premij, odvzetih po členu 8(1) ali po drugih predpisih Skupnosti, se dodajo v nacionalno rezervo brez poseganja v člen 7(4).

3. Države članice uporabljajo svoje nacionalne rezerve, da bi dodelile pravice do premij znotraj teh meja zlasti novim v dejavnosti, mladim kmetom in drugim prioritetnim proizvajalcem.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 43. Ta pravila zadevajo zlasti:

- ukrepe za primer, da se v državi članici ne uporabi nacionalna rezerva,

- ukrepe v zvezi z neizkoriščenimi pravicami do premij, ki so bile vrnjene v nacionalno rezervo.

Člen 10

1. Z odstopanjem od člena 6(3) se lahko države članice, ki redijo več kakor 60 % krav dojilj in telic na gorskih območjih v smislu člena 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi nekaterih uredb [17], odločijo, da vodijo dodelitev premij za krave dojilje ločeno za telice in ločeno za krave dojilje v mejah ločene nacionalne zgornje meje, ki jo postavi zadevna država članica.

Taka ločena nacionalna zgornja meja ne sme presegati 20 % nacionalne zgornje meje zadevne države članice iz Priloge II k tej uredbi. Ta nacionalna zgornja meja se zniža za znesek, enak ločeni nacionalni zgornji meji.

Kadar v državi članici, ki uporablja možnost odstavka 1, celotno število telic, za katere je bil predložen zahtevek in ki izpolnjujejo pogoje za odobritev premije za krave dojilje, presega ločeno nacionalno zgornjo mejo, se število telic, ki izpolnjujejo pogoje, na proizvajalca za zadevno leto sorazmerno zniža.

2. Za namene tega člena se upoštevajo le telice, ki pripadajo mesni pasmi ali izhajajo iz križanja z mesno pasmo.

3. Podrobna pravila za uporabo tega člena sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 43.

P o d o d d e l e k 4

Klavna premija

Člen 11

1. Proizvajalec, ki redi govedo na svojem gospodarstvu, se lahko z zahtevkom kvalificira za klavno premijo. Ta se daje ob zakolu živali, ki izpolnjujejo pogoje za premije, ali ob njihovem izvozu v tretjo državo in v okvirih nacionalnih zgornjih mej, ki jih je treba določiti.

Klavna premija se lahko dodeli za naslednje živali:

(a) biki, voli, krave in telice od starosti osmih mesecev,

(b) teleta, stara več kakor en mesec in manj kakor sedem mesecev in z maso trupa manjšo od 160 kilogramov,

s pogojem, da jih je proizvajalec redil v obdobju, ki ga je treba določiti.

2. Znesek premije se določi:

(a) za kvalificirano žival, kakor je določeno v odstavku 1(a):

- 27 EUR za koledarsko leto 2000,

- 53 EUR za koledarsko leto 2001,

- 80 EUR za koledarsko leto 2002 in naslednja koledarska leta;

(b) za kvalificirano žival, kakor je določeno v odstavku 1(b):

- 17 EUR za koledarsko leto 2000,

- 33 EUR za koledarsko leto 2001,

- 50 EUR za koledarsko leto 2002 in naslednja koledarska leta.

3. Nacionalne zgornje meje iz odstavka 1 se določijo za državo članico in ločeno za obe skupini živali, kakor je določeno v odstavku 1(a) in (b). Posamezna zgornja meja je enaka številu živali vsake od obeh skupin, ki so bile v letu 1995 zaklane v zadevni državi članici, k čemur se prištejejo živali, izvožene v tretje države, po podatkih Eurostata ali katerih koli drugih objavljenih uradnih statističnih informacijah za tisto leto, ko jo sprejme Komisija.

4. Kadar v neki državi članici celotno število živali, za katere je bil poslan zahtevek za eno od dveh skupin živali, opredeljenih v odstavku 1(a) in (b), in ki izpolnjujejo pogoje za odobritev klavne premije, presega nacionalno zgornjo mejo, predpisano za tisto skupino, se sorazmerno zniža število vseh kvalificiranih živali iz te skupine na proizvajalca za zadevno leto.

5. Podrobna pravila za uporabo tega člena sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 43.

P o d o d d e l e k 5

Obremenitev

Člen 12

1. Skupno število živali, ki se kvalificirajo za posebno premijo in za premijo za krave dojilje, je omejeno z obremenitvijo na gospodarstvu na dve glavi velike živine (GVŽ) na hektar in koledarsko leto. Ta obremenitev se izraža v GVŽ na enoto krmne površine gospodarstva, ki se uporablja za živali na gospodarstvu. Proizvajalec pa je izvzet od zahteve za obremenitev, če število živali, ki jih redi na gospodarstvu in ki jih je treba upoštevati pri določitvi obremenitve, ni večje od 15 GVŽ.

2. Za določitev obremenitve na gospodarstvu je treba upoštevati:

(a) moške govedi, krave dojilje in telice, ovce in/ali koze, za katere so bili poslani zahtevki za pravice do premije, pa tudi krave molznice, potrebne za proizvodnjo celotne referenčne količine mleka, ki se dodeli proizvajalcu. Število živali se pretvori v GVŽ, za kar se uporablja pretvorbena tabela v Prilogi III,

(b) krmno površino, ki pomeni površino gospodarstva na voljo za rejo goved in ovac in/ali koz skozi vse koledarsko leto. Krmna površina ne zajema:

- poslopij, gozdov, ribnikov, stez,

- površin, ki se uporabljajo za druge kulture, kvalificirane za pomoč Skupnosti, ali za trajne kulture ali hortikulturne rastline razen trajnih pašnikov, za katere se odobrijo plačila po členu 17 te uredbe in po členu 19 Uredbe (ES) št. 1255/1999,

- površin, ki se kvalificirajo za sistem podpor, določen za proizvajalce nekaterih poljščin, ki se uporabljajo za program pomoči za posušeno krmo ali so vključeni v nacionalni program ali program Skupnosti za praho.

Krmna površina zajema površine v deljeni rabi in površine, na katerih so mešane kulture.

3. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena v skladu s postopkom, določenim v členu 43. Ta pravila zajemajo zlasti pravila:

- ki se nanašajo na površine v deljeni rabi in na površine, na katerih so mešane kulture,

- ki omogočajo preprečevanje nepravilne uporabe obremenitve.

P o d o d d e l e k 6

Ekstenzifikacijsko plačilo

Člen 13

1. Proizvajalci, ki prejemajo posebno premijo in/ali premijo za krave dojilje, so lahko upoštevani za ekstenzifikacijsko plačilo.

2. Ekstenzifikacijsko plačilo znaša 100 EUR na podeljeno posebno premijo in premijo za krave dojilje, pod pogojem, da je obremenitev na zadevnem gospodarstvu za zadevno leto manjša ali enaka 1,4 GVŽ na hektar.

Države članice pa se lahko odločijo, da odobrijo ekstenzifikacijsko plačilo na naslednji način:

(a) za koledarski leti 2000 in 2001 znesek 33 EUR za obremenitev, večjo ali enako 1,6 GVŽ na hektar in manj ali enako 2,0 GVŽ na hektar, ter znesek 66 EUR za obremenitev, manjšo od 1,6 GVŽ na hektar;

(b) za koledarsko leto 2002 in za naslednja leta znesek 40 EUR za obremenitev, večjo ali enako 1,4 GVŽ na hektar in manj ali enako 1,8 GVŽ na hektar, ter znesek 80 EUR za obremenitev, manjšo od 1,4 GVŽ na hektar.

3. Za uporabo odstavka 2:

(a) z odstopanjem od člena 12(2)(a) se obremenitev na gospodarstvih določi tako, da se upoštevajo moška goveda, krave in telice, ki so na gospodarstvu med zadevnim koledarskim letom, pa tudi ovce in/ali koze, za katere so bili poslani zahtevki za premije za isto koledarsko leto. Število živali se pretvori v GVŽ s pretvorbeno tabelo v Prilogi III;

(b) brez poseganja v tretjo alineo člena 12(2)(b) se površine, ki se uporabljajo za proizvodnjo poljščin, opredeljenih v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 1251/1999 z dne 17. maja 1999 o vzpostavitvi sistema podpor za proizvajalce nekaterih poljščin [18], ne štejejo za "krmno površino";

(c) krmna površina, ki se upošteva za izračun obremenitve, sestoji iz najmanj 50 % pašnikov. "Pašnike" opredelijo same države članice. Opredelitev mora vsebovati vsaj merilo, da je pašnik travnik, ki se mu skladno s krajevno kmetijsko prakso prizna, da je namenjen za pašo goved in/ali ovac. To pa ne izključuje mešane uporabe pašnika v istem letu (paša, seno, travna silaža).

4. Brez poseganja v obremenitev iz odstavka 2 proizvajalci v državah članicah, v katerih se več kakor 50 % mleka proizvede na gorskih območjih v smislu člena 18 Uredbe (ES) št. 1257/1999 in katerih gospodarstva so na takih območjih, lahko prejmejo ekstenzifikacijska plačila iz odstavka 2 za krave molznice, ki jih redijo na teh območjih.

5. V skladu s postopkom iz člena 43 mora Komisija:

- sprejeti podrobna pravila za uporabo tega člena,

- po potrebi prilagoditi zneske iz odstavka 2 ob upoštevanju zlasti števila živali, ki se kvalificirajo za plačilo za predhodno koledarsko leto.

ODDELEK 2

Dodatna plačila

Člen 14

1. Države članice odobrijo proizvajalcem na svojem ozemlju letna dodatna plačila v skupni višini globalnih zneskov skladno s Prilogo IV. Taka plačila se izvedejo v skladu z objektivnimi merili, ki zajemajo zlasti zadevne proizvodne strukture in pogoje, ter tako, da zagotovijo enako obravnavanje med proizvajalci in se izognejo tržnemu in konkurenčnemu izkrivljanju. Poleg tega takšna plačila ne smejo biti povezana z nihanjem tržnih cen.

2. Dodatna plačila se odobrijo kot plačila na glavo (člen 15) in/ali plačila na površino (člen 17).

Člen 15

1. Plačila na glavo se lahko dajejo za:

(a) moška goveda;

(b) krave dojilje;

(c) krave molznice;

(d) telice.

2. Plačila na glavo se lahko podeljujejo kot dodatni zneski na enoto klavne premije, kakor je določeno v členu 11, razen za teleta. V drugih primerih je podelitev plačil na glavo odvisna od:

(a) posebnih pogojev iz člena 16;

(b) konkretnih zahtev glede obremenitve, ki jih določijo države članice.

3. Posebne konkretne zahteve glede obremenitve se določijo:

- na podlagi krmne površine iz člena 12(2)(b) razen površin, za katere se odobrijo plačila po členu 17,

- z upoštevanjem zlasti vpliva tipa zadevne proizvodnje na okolje, okoljske občutljivosti zemljišč, uporabljenih za rejo goved, in ukrepov, ki so bili izvedeni zaradi stabilizacije ali izboljšanja okoljskih razmer teh zemljišč.

Člen 16

1. Plačila na glavo se za moška goveda lahko odobrijo na koledarsko leto za ne več kakor za število živali v državi članici, ki je:

- enako regionalni zgornji meji zadevne države članice iz Priloge I ali

- enako številu moških goved, za katera so bile podeljene premije v letu 1997, ali

- enako povprečnemu številu zakolov moških goved v letih 1997, 1998 in 1999 po statistiki Eurostata za ta leta ali po katerih koli drugih objavljenih uradnih statističnih informacijah za ta leta, ki jih sprejme Komisija.

Države članice lahko tudi predpišejo zgornjo mejo glav števila moških goved na gospodarstvo, ki ga država članica določi na nacionalni ali regionalni podlagi.

Kvalificirajo se samo moška goveda od starosti osem mesecev. Če se plačila na glavo izvedejo ob zakolu, lahko države članice določijo, da se ta pogoj nadomesti z najmanjšo maso trupa 180 kg.

2. Plačila na glavo za krave dojilje in telice, ki se kvalificirajo za premijo za krave dojilje po členu 6(4) in členu 10, se lahko podeljujejo samo kot dopolnilni znesek na premijsko enoto za kravo dojiljo, kakor je določeno v členu 6(4).

3. Za krave molznice se plačila na glavo lahko podeljujejo samo kot znesek na tono referenčne količine, primerne za premijo, ki je na voljo na gospodarstvu in se določi v skladu s členom 16(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999.

Člen 15(2)(b) se ne uporablja.

4. Za telice, razen tistih iz odstavka 2, se plačila na glavo lahko podeljujejo na državo članico in koledarsko leto, in sicer za ne več kakor za število telic, ki je enako povprečnemu številu zakolov telic v letih 1997, 1998 in 1999 po statistiki Eurostata za ta leta ali po katerih koli drugih objavljenih uradnih statističnih informacijah za ta leta, ki jih sprejme Komisija.

Člen 17

1. Plačila na površino se odobrijo na hektar trajnega pašnika:

(a) ki je na voljo proizvajalcu v zadevnem koledarskem letu,

(b) ki se ne uporablja tako, da bi izpolnjeval konkretne zahteve obremenitve iz člena 15(3), in

(c) za katerega se za isto leto ne zahtevajo nikakršna plačila v okviru sistema podpor, določenega za proizvajalce nekaterih poljščin, v okviru sistema pomoči za posušeno krmo in v okviru programov pomoči Skupnosti za druge trajne ali hortikulturne pridelke.

2. Površina trajnega pašnika v regiji, za katerega se lahko odobrijo plačila na površino, ne sme presegati ustrezne regionalne osnovne površine.

Regionalne osnovne površine določijo države članice kot povprečno število hektarov trajnega pašnika, ki je bil na voljo za rejo govedi v letih 1995, 1996 in 1997.

3. Najvišje plačilo na površino enega hektarja, ki se lahko odobri, vključno s plačili na površino po členu 19 Uredbe (ES) št. 1255/1999, ne sme presegati:

- 210 EUR za koledarsko leto 2000,

- 280 EUR za koledarsko leto 2001,

- 350 EUR za koledarsko leto 2002 in naslednja koledarska leta.

Člen 18

Pred 1. januarjem 2000 priskrbijo države članice Komisiji podrobne informacije o svojih nacionalnih ureditvah v zvezi z odobritvijo dodatnih plačil. Vsakršne spremembe teh ureditev je treba sporočiti Komisiji najpozneje en mesec po njihovem sprejetju.

Člen 19

Pred 1. aprilom 2004 predložijo države članice Komisiji podrobna poročila o izvajanju tega oddelka.

Pred 1. januarjem 2005 Komisija oceni izvajanje tega oddelka in pregleda razdelitev sredstev Skupnosti med države članice, kakor je opredeljeno v Prilogi IV, ob upoštevanju zlasti rasti deleža držav članic pri proizvodnji govejega mesa v Skupnosti. Po potrebi da Komisija Svetu ustrezne predloge.

Člen 20

Podrobna pravila o uporabi tega oddelka sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 43.

ODDELEK 3

Splošne določbe

Člen 21

Neposredna plačila po tem poglavju se dajejo samo za živali, ki so identificirane in registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 820/97.

Člen 22

1. Neposredna plačila po tem poglavju, razen zunajsezonske premije, se izplačajo takoj, ko se opravijo inšpekcijski pregledi, vendar ne pred 16. oktobrom koledarskega leta, za katero se zahtevajo.

2. Razen v upravičenih izjemnih primerih:

- se neposredna plačila po tem poglavju izvedejo najpozneje 30. junija leta, ki sledi koledarskemu letu, za katero se zahteva plačilo,

- se zunajsezonska premija izplača, takoj ko so bili opravljeni pregledi in najpozneje 15. oktobra koledarskega leta, za katero se je zahtevala.

Člen 23

1. Kadar se v živali, ki pripada čredi goved proizvajalca, po ustreznih določbah Direktive 96/23/ES [19] odkrijejo ostanki snovi, ki so prepovedane po Direktivi Sveta 96/22/ES [20], ali ostanki snovi, ki so sicer dovoljene po tem aktu, se pa uporabljajo nezakonito, ali kadar se na proizvajalčevem gospodarstvu v kakršni koli obliki najde nedovoljena snov ali proizvod ali snov ali proizvod, ki je dovoljen po Direktivi Sveta 96/22/ES, vendar je na gospodarstvu nezakonito, tedaj je proizvajalec za koledarsko leto, ko je bilo to odkrito, izključen iz prejemanja zneskov, predvidenih v tem oddelku.

Pri ponovni kršitvi se lahko rok izključenosti glede na težo kršitve podaljša do pet let, računano od leta, v katerem je bila odkrita ponovna kršitev.

2. Če lastnik ali imetnik živali ovira delo med inšpekcijskimi pregledi in med jemanjem vzorcev, potrebnih za izvajanje nacionalnih načrtov monitoringa za ostanke snovi, ali med izvajanjem raziskav in pregledov, določenih v Direktivi 96/23/ES, se uporabijo kazni iz odstavka 1.

3. Podrobna pravila za uporabo tega člena sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 43.

Člen 24

Zneski neposrednih plačil, predvidenih v oddelkih 1 in 2, se lahko spremenijo zaradi razvojnih sprememb v proizvodnji, produktivnosti in na trgih, v skladu s postopkom, določenim v členu 37(2) Pogodbe.

Člen 25

Izdatki, ki nastanejo z dodeljevanjem neposrednih plačil, predvidenih v tem poglavju, se štejejo za intervencijske ukrepe v smislu člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1258/1999.

POGLAVJE 2

ZASEBNO IN JAVNO SKLADIŠČENJE

Člen 26

1. Od 1. julija 2002 se lahko dodelijo pomoči za zasebno skladiščenje, kadar povprečna zabeležena tržna cena Skupnosti na podlagi lestvice za klasifikacijo trupov odraslih goved v Skupnosti, določene v Uredbi (EGS) št. 1208/81 (v nadaljnjem besedilu "lestvica Skupnosti"), znaša, in bo verjetno taka tudi ostala, manj kakor 103 % osnovne cene.

2. Osnovna cena za trupe moških goved razreda R3 lestvice Skupnosti se določi na 2224 EUR/t.

3. Pomoč za zasebno skladiščenje se lahko dodeli za sveže ali ohlajeno meso odraslih goved v obliki trupov, polovic, kompenziranih četrti, četrti ali zadnjih četrti, uvrščenih skladno z lestvico Skupnosti.

4. V skladu s postopkom, določenim v členu 37(2) Pogodbe, lahko Svet:

- spremeni osnovno ceno ob upoštevanju zlasti potrebe, da se ta cena določi na ravni, ki prispeva k stabilizaciji tržnih cen, ne da bi povzročila ustvarjanje strukturnih presežkov v Skupnosti,

- popravi seznam proizvodov v odstavku 3, ki so lahko predmet pomoči za zasebno skladiščenje.

5. Komisija sprejme po postopku iz člena 43 podrobna pravila za uporabo tega člena in odobri pomoč za zasebno skladiščenje.

Člen 27

1. S 1. julijem 2002 steče javna intervencija, če za dva zaporedna tedna povprečna tržna cena v državi članici ali v regiji države članice, zabeležena na podlagi lestvice Skupnosti, ki jo določa Uredba (EGS) št. 1208/81, pade pod 1560 EUR/t; v tem primeru lahko intervencijske agencije odkupijo eno ali več kategorij, kakovosti ali kakovostnih skupin, ki se opredelijo, svežega ali ohlajenega mesa, ki spada pod oznake KN 02011000 in 02012020 do 02012050 ter izvira iz Skupnosti.

2. Za odkup po odstavku 1 se lahko sprejmejo le upravičene ponudbe, katerih cene niso višje od povprečne tržne cene, zabeležene v državi članici ali regiji države članice in povečane za znesek, ki se določi na podlagi objektivnih meril.

3. Odkupne cene in količine, sprejete za intervencijo, se določijo po razpisnem postopku in jih v posebnih okoliščinah država članica ali regija države članice lahko določi na podlagi zabeleženih povprečnih tržnih cen. Razpisni postopki zagotavljajo enakost dostopa vsem zainteresiranim osebam. Razpisni postopki stečejo na podlagi specifikacij, ki se določijo, ob upoštevanju trgovinske strukture, kadar je to potrebno.

4. Po postopku iz člena 43:

- se določijo proizvodi, kategorije, kakovosti ali kakovostne skupine proizvodov, primernih za intervencijo,

- se določijo odkupne cene in sprejete količine za intervencijo,

- se določi znesek povečanja iz odstavka 2,

- se sprejmejo podrobna pravila za izvajanje tega člena,

- se sprejmejo kakršne koli prehodne določbe, potrebne za izvajanje teh ukrepov.

Komisija sklepa o:

- začetku odkupa, kadar se dva zaporedna tedna izpolnjuje pogoj iz odstavka 1,

- prenehanju odkupa, kadar pogoj iz odstavka 1 vsaj en teden ni več izpolnjen.

Člen 28

1. Prodaja proizvodov, ki jih odkupijo intervencijske agencije v skladu z določbami členov 27 in 47 te uredbe ter členov 5 in 6 Uredbe (EGS) št. 805/68, mora biti takšna, da ni motenj na trgu ter da se zagotovi enak dostop do blaga in enako obravnavanje kupcev.

2. Podrobna pravila za uporabo tega člena, zlasti glede prodajnih cen, pogojev za odpremo iz skladišč in, kjer je to primerno, predelavo proizvodov, ki jih odkupijo intervencijske agencije, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 43.

NASLOV II

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 29

1. Za uvoz katerih koli proizvodov, naštetih v členu 1(1)(a), v Skupnost je treba predložiti uvozno dovoljenje.

Za uvoz katerih koli proizvodov, naštetih v členu 1(1)(b), v Skupnost in izvoz proizvodov, naštetih v členu 1(1)(a) in (b), iz Skupnosti se lahko zahteva predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja.

Države članice izdajo dovoljenja vsakemu vlagatelju ne glede na sedež njegove dejavnosti v Skupnosti in brez poseganja v določbe, sprejete za uporabo členov 32 in 33.

Uvozna in izvozna dovoljenja so veljavna v celotni Skupnosti. Taka dovoljenja se izdajo pod pogojem, da se položi varščina, ki zagotavlja, da so proizvodi uvoženi ali izvoženi med veljavnostjo dovoljenja; razen v primerih višje sile varščina v celoti ali delno zapade, če uvoz ali izvoz ni izveden ali je izveden le delno med veljavnostjo dovoljenja.

2. Podrobna pravila za uporabo tega člena sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 43. Ta pravila lahko zadevajo zlasti:

(a) dobo veljavnosti dovoljenj,

(b) seznam proizvodov, za katere se zahtevajo uvozna ali izvozna dovoljenja iz drugega pododstavka odstavka 1.

Člen 30

Če ta uredba ne določa drugače, se za proizvode, naštete v členu 1, uporabljajo carinske stopnje skupne carinske tarife.

Člen 31

1. Da bi preprečili ali nevtralizirali škodljive vplive na trg v Skupnosti, ki so lahko posledica uvoza nekaterih proizvodov, naštetih v členu 1, je treba za uvoz enega ali več takih proizvodov po carinski stopnji, določeni v členu 30, plačati dodatno uvozno dajatev, če so bili pogoji iz člena 5 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega v skladu s členom 300 Pogodbe v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, izpolnjeni, razen če uvoz skoraj zagotovo ne moti trga Skupnosti ali kadar bi bili učinki v nesorazmerju z zadanim ciljem.

2. Sprožilne cene, pod katerimi se lahko naloži dodatna dajatev, so tiste, ki jih Skupnost posreduje Svetovni trgovinski organizaciji.

Sprožilne količine, ki jih je treba preseči, da bi dosegli predpisane dodatne uvozne dajatve, se določijo zlasti na podlagi uvoza v Skupnost v treh letih pred letom, v katerem se pojavijo ali je verjetno, da se pojavijo neugodni učinki iz odstavka 1.

3. Uvozne cene, ki jih je treba upoštevati, za naložitev dodatne uvozne dajatve se določijo na podlagi uvoznih cen CIF zadevne pošiljke.

Uvozne cene CIF se preverijo tako, da se primerjajo z reprezentativnimi cenami za neki proizvod na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Skupnosti za ta proizvod.

4. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena v skladu s postopkom, določenim v členu 43. Ta podrobna pravila zlasti določajo:

(a) proizvode, za katere se lahko uporabijo dodatne uvozne dajatve po členu 5 Sporazuma o kmetijstvu;

(b) druga merila, potrebna za zagotovitev izvajanja odstavka 1 v skladu s členom 5 Sporazuma o kmetijstvu.

Člen 32

1. Tarifne kvote za proizvode, naštete v členu 1, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe ali katerega koli akta Sveta, odpre in vodi Komisija v skladu s podrobnimi pravili, določenimi po postopku iz člena 43.

Glede na uvozno kvoto 50000 ton zamrznjenega mesa, ki spada pod oznake KN 02022030, 020230 in 02062991 ter je namenjeno za predelavo, lahko Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino določi, da cela kvota ali del kvote obsega enakovredne količine kakovostnega mesa, ob uporabi pretvorbnega faktorja 4,375.

2. Kvote se vodijo z uporabo ene od naslednjih metod ali njihovih kombinacij:

- metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu prispelih vlog (načelo "prvi prispe, prvi dobi"),

- metoda razdelitve v sorazmerju z zahtevanimi količinami, ko so bile vloge predložene (uporaba metode "istočasnega pregleda"),

- metoda, ki temelji na upoštevanju tradicionalnih trgovinskih modelov (uporaba metode "tradicionalni uvozniki/novi uvozniki").

Določijo se lahko druge primerne metode.

Metode ne smejo povzročati diskriminacije med udeleženci.

3. Sprejeta metoda vodenja daje, kadar je to primerno, potrebno težo zahtevam trga Skupnosti glede dobav in potreb po varovanju ravnotežja tega trga, medtem pa se morda istočasno uporabljajo metode, ki so se v preteklosti uporabljale za kvote, ustrezne tistim iz odstavka 1, brez poseganja v pravice, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih kot del trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga.

4. Podrobna pravila iz odstavka 1 morajo za letne kvote predvideti, če je to potrebno, primerno razporeditev med letom in določiti metodo vodenja, ki naj se uporabi, ter vključujejo, kjer je to primerno:

(a) dokazila, ki se nanašajo na vrsto, izvor in poreklo proizvoda; in

(b) priznanje dokumenta, uporabljenega za preverjanje dokazil iz (a); in

(c) pogoje, pod katerimi se izdajajo uvozna dovoljenja, in trajanje njihove veljavnosti.

Člen 33

1. Kolikor bi bilo potrebno, da se omogoči izvoz naštetih proizvodov iz člena 1 na podlagi ponudb in cen za take proizvode na svetovnem trgu ter v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se razlika med temi ponudbami ali cenami na eni strani in cenami v Skupnosti na drugi strani lahko krije z izvoznimi nadomestili.

2. Metoda, uporabljena za dodelitev količin, ki se lahko izvozijo z nadomestilom, mora biti metoda, ki:

(a) najbolj ustreza vrsti proizvoda in razmeram na zadevnem trgu ter omogoča najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev, ob upoštevanju učinkovitosti in strukture izvoza Skupnosti, ne da bi se ustvarjala diskriminacija med velikimi in majhnimi udeleženci na trgu;

(b) je za udeležence na trgu, ob upoštevanju zahtev uprave, v administrativnem pogledu najmanj okorna;

(c) preprečuje diskriminacijo med zadevnimi udeleženci na trgu.

3. Nadomestila so enaka za vso Skupnost.

Lahko se razlikujejo glede na cilj, kadar je to potrebno zaradi razmer na svetovnem trgu ali zaradi posebnih zahtev nekaterih trgov.

Nadomestila določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 43. Nadomestila se lahko določijo zlasti:

(a) v rednih časovnih presledkih;

(b) kot dodatek in za omejene količine, z razpisom za proizvode, za katere se zdi ta postopek primeren.

Seznam proizvodov, na katere se priznava izvozno nadomestilo, in znesek nadomestila se, razen kadar sta določena z razpisom, določita najmanj vsake tri mesece. Vendar pa znesek nadomestila lahko ostane na isti ravni več kakor tri mesece in ga lahko, kadar je to potrebno, v intervencijskem obdobju na zahtevo države članice ali na svojo pobudo prilagodi Komisija.

4. Kadar se določajo nadomestila, je treba upoštevati naslednje:

(a) obstoječi položaj in trend v prihodnosti glede:

- cen in razpoložljivosti proizvodov sektorja govejega in telečjega mesa na trgu Skupnosti,

- cen proizvodov sektorja govejega in telečjega mesa na svetovnem trgu;

(b) cilje skupne ureditve trga za goveje in telečje meso, ki naj bi zagotovili ravnotežje ter naravni razvoj cen in trgovine na tem trgu;

(c) omejitve, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe;

(d) potrebo po izognitvi motnjam na trgu Skupnosti;

(e) gospodarski vidik predlaganega izvoza.

Prav tako je treba upoštevati zlasti potrebo po vzpostavitvi ravnotežja med rabo osnovnih proizvodov Skupnosti pri izdelavi predelanega blaga, ki se izvozi v tretje države, in uporabo proizvodov iz teh držav za aktivno oplemenitenje.

5. Kadar se določajo cene znotraj Skupnosti, naštete v odstavku 1, je treba upoštevati naslednje:

- cene, ki prevladujejo na reprezentativnih trgih Skupnosti,

- cene, ki prevladujejo pri izvozu.

Kadar se določajo cene v mednarodni trgovini, naštete v odstavku 1, je treba upoštevati:

- cene, ki prevladujejo na trgih tretjih držav,

- najugodnejše cene v namembnih tretjih državah za uvoz v tretje države,

- proizvodne cene, zabeležene v izvoznih tretjih državah, ob upoštevanju, kjer je to primerno, subvencij, ki jih dajejo take države,

- cene franko meja Skupnosti.

6. Nadomestila se dodeljujejo samo na zahtevo in po predložitvi ustreznega izvoznega dovoljenja.

7. Nadomestilo za izvoz proizvodov, naštetih v členu 1, je tisto, ki se uporablja na dan zahtevka za dovoljenje, in pri diferenciranem nadomestilu tisto, ki se uporablja na isti dan:

(a) za destinacijo, ki je navedena na dovoljenju; ali

(b) za dejansko destinacijo, če se ta razlikuje od destinacije, navedene na dovoljenju. V tem primeru uporabljivi znesek ne sme presegati uporabljivega zneska za destinacijo, ki je navedena na dovoljenju.

Da bi se preprečile zlorabe prožnosti iz tega odstavka, se lahko sprejmejo primerni ukrepi.

8. Pri proizvodih, naštetih v členu 1, za katere se plačujejo nadomestila v okviru programov pomoči v hrani v skladu s postopkom iz člena 43, se lahko odstopi od odstavkov 6 in 7.

9. Nadomestilo se plača proti dokazilu:

- da proizvodi izvirajo iz Skupnosti,

- da so bili proizvodi izvoženi iz Skupnosti in

- da so, pri diferenciranem nadomestilu, proizvodi dosegli destinacijo, ki je navedena na dovoljenju, ali drugo destinacijo, za katero je bilo določeno nadomestilo brez poseganja v odstavek 3(b). Izjeme od tega pravila so v skladu s postopkom iz člena 43 dopustne z določitvijo pogojev, ki dajejo enakovredna jamstva.

Dodatno velja, da je treba za plačilo nadomestila za izvoz živih živali izpolnjevati določbe, ki so v zakonodaji Skupnosti uvedene za dobro počutje živali in zlasti za njihovo zaščito med prevozom.

10. Brez poseganja v prvo alineo odstavka 9 se pri izvozu proizvodov, ki so uvoženi iz tretjih držav in ponovno izvoženi vanje, nadomestilo ne odobri, razen če se odobri izjemno odstopanje v skladu s postopkom iz člena 43.

11. Upoštevanje količinskih omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se zagotavlja na podlagi izvoznih dovoljenj za zadevne proizvode, ki se izdajo za referenčna obdobja, predvidena v dovoljenju. Glede skladnosti z obveznostmi, izhajajočimi iz okvira večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga, pretek referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

12. Podrobna pravila za izvajanje tega člena, vključno z določbami o ponovni razdelitvi izvoznih količin, ki niso bile dodeljene ali izkoriščene, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 43.

V zvezi z zadnjim pododstavkom odstavka 9 lahko podrobna pravila vključujejo tudi pogoje, ki se nanašajo zlasti na uvoz v tretje države.

Člen 34

1. Kolikor je potrebno za pravilno delovanje skupne ureditve trga za goveje in telečje meso, lahko v posebnih primerih Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije v celoti ali delno prepove uporabo aktivnega in pasivnega oplemenitenja za proizvode iz člena 1.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se v primerih, v katerih situacija iz odstavka 1 zahteva izjemen poseg in je trg Skupnosti moten ali bo verjetno moten zaradi aktivnega ali pasivnega oplemenitenja, Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo odloči o potrebnih ukrepih; o takih ukrepih, ki ne smejo trajati več kakor šest mesecev in začnejo veljati takoj, mora biti obveščen Svet in države članice. Če prejme Komisija zahtevo od države članice, mora o njej v enem tednu po prejemu sprejeti sklep.

3. Ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, lahko katera koli država članica v enem tednu od dneva, ko je bila obveščena o sklepu, predloži Svetu. Svet s kvalificirano večino lahko potrdi, spremeni ali razveljavi sklep Komisije. Če Svet ne ukrepa v treh mesecih, se šteje, da je sklep razveljavljen.

Člen 35

1. Za tarifno uvrščanje proizvodov, zajetih v tej uredbi, veljajo splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in podrobna pravila za njeno izvajanje; tarifna nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe, se vključi v skupno carinsko tarifo.

2. Če v tej uredbi ali v določbah, sprejetih na podlagi te uredbe, ni določeno drugače, je v trgovini s tretjimi državami prepovedano naslednje:

- predpisovanje kakršnih koli dajatev, ki imajo enak učinek kakor carina,

- uporaba kakršne koli količinske omejitve ali ukrepa, ki ima enak učinek.

Člen 36

1. Če je zaradi uvoza ali izvoza trg Skupnosti za enega ali več proizvodov, naštetih v členu 1, izpostavljen resnim motnjam ali mu te grozijo, po vsej verjetnosti pa ogrožajo doseganje ciljev iz člena 33 Pogodbe, se lahko uporabijo ustrezni ukrepi pri trgovanju s tretjimi državami, dokler taka motnja ali ogroženost ne preneha.

Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme splošna pravila za uporabo tega odstavka ter opredeli okoliščine in meje, v katerih lahko države članice sprejmejo varstvene ukrepe.

2. Če nastane položaj iz odstavka 1, odloča Komisija na predlog države članice ali na svojo pobudo o potrebnih ukrepih; države članice se obvestijo o ukrepih, ki so takoj uporabni. Če Komisija prejme od države članice zahtevo, sprejme o njej sklep v treh delovnih dneh od dne prejema zahteve.

3. Ukrepe, ki jih sprejme Komisija, lahko katera koli država članica v treh delovnih dneh od dne, ko je bila o njih obveščena, predloži Svetu. Svet se mora sestati brez odlašanja. V enem mesecu od dne, ko je bila zadeva predložena Svetu, lahko ta s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi zadevni ukrep.

4. Ta člen se uporablja ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe.

NASLOV III

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 37

Države članice beležijo cene goved in govejega mesa na podlagi pravil, ki jih postavi Komisija v skladu s postopkom iz člena 43.

Člen 38

1. Kadar na trgu Skupnosti zabeležijo znaten dvig ali padec cen in obstaja verjetnost, da se tak položaj nadaljuje, tako pa nastanejo tržne motnje ali grozi, da bodo nastale, se lahko sprejmejo potrebni ukrepi.

2. Podrobna pravila za izvajanje tega člena sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 43.

Člen 39

Da bi se lahko upoštevale omejitve prostega prometa blaga, ki izhajajo iz uporabe ukrepov za boj proti širjenju bolezni pri živalih, se lahko v skladu s postopkom iz člena 43 sprejmejo izjemni ukrepi podpore za trg, prizadet zaradi omejitev. Taki ukrepi se lahko sprejmejo le v takem obsegu in za tako dolgo, kolikor je nujno potrebno za podporo tega trga.

Člen 40

Če v tej uredbi ni določeno drugače, se za proizvodnjo in trgovanje s proizvodi iz člena 1 uporabljajo členi 87, 88 in 89 Pogodbe.

Člen 41

Države članice in Komisija si medsebojno sporočajo podatke, potrebne za izvajanje te uredbe. Podatki, ki se sporočajo, se določijo v skladu s postopkom iz člena 43. Pravila za sporočanje in distribucijo takih podatkov se sprejmejo po istem postopku.

Člen 42

Ustanovi se Upravljalni odbor za goveje in telečje meso (v nadaljnjem besedilu "odbor"), ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije.

Člen 43

1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice prepusti zadevo odboru.

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 205(2) Pogodbe, pri sprejemanju sklepov Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v navedenem členu. Predsednik ne glasuje.

3. (a) Komisija sprejme ukrepe, ki se začnejo uporabljati takoj.

(b) Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora, Komisija brez odlašanja sporoči Svetu predlog ukrepov. V tem primeru:

- lahko Komisija odloži izvajanje ukrepov, ki jih je sprejela, za največ en mesec od datuma takega sporočila,

- lahko Svet s kvalificirano večino sprejme drugačen sklep v roku iz predhodne alinee.

Člen 44

Odbor lahko preuči katero koli vprašanje, ki mu ga predloži njegov predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

Člen 45

Uredba (ES) št. 1258/1999 in določbe, sprejete za njeno izvajanje, se uporabljajo za proizvode iz člena 1.

Člen 46

Ta uredba se uporablja tako, da se obenem upoštevajo cilji, določeni v členih 33 in 131 Pogodbe.

NASLOV IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 47

1. Zato da se prepreči ali ublaži znaten padec cen, se do 30. junija 2002 lahko proizvodi iz odstavka 2 v povezavi s členom 26(1) odkupujejo po intervencijskih agencijah po postopku iz tega člena.

2. Kjer so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 3, se lahko po intervencijskih agencijah, zato da se zagotovi primerna podpora trgu z upoštevanjem sezonskih gibanj v zvezi z zakoli, uvede odkup po razpisnem postopku v eni ali več državah članicah ali v regiji države članice za eno ali več kategorij, kakovosti ali kakovostnih skupin, določenih za sveže ali zamrznjeno meso, ki spada pod oznake KN 02011000 in 02012020 do 02012050 in ki izvira iz Skupnosti.

Tak odkup ne more zajeti več kakor 350000 ton na leto za celotno Skupnost.

Svet lahko na predlog Komisije spremeni to količino s kvalificirano večino.

3. Za vsako kakovost ali kakovostno skupino, ki se lahko odkupuje, se lahko odpre razpisni postopek, kakor predvideva odstavek 8, kadar sta v državi članici ali v regiji države članice v obdobju dveh zaporednih tednov izpolnjena naslednja dva pogoja:

- povprečna tržna cena na trgu Skupnosti, zabeležena na podlagi lestvice Skupnosti za trupe odraslih goved, znaša manj kakor 84 % intervencijske cene,

- povprečna tržna cena, zabeležena na podlagi te lestvice v državi članici ali državah članicah ali regijah države članice, znaša manj kakor 80 % intervencijske cene.

Intervencijska cena se določi na:

- 3475 EUR na tono za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2000,

- 3242 EUR na tono za obdobje od 1. julija 2000 do 30. junija 2001,

- 3013 EUR na tono za obdobje od 1. julija 2001 do 30. junija 2002.

4. Razpisne postopke za eno ali več kakovosti ali kakovostnih skupin je treba prekiniti v enem od naslednjih primerov:

- kadar dva tedna zapored nista več istočasno izpolnjena dva pogoja iz odstavka 3,

- kadar intervencijski odkup ni več primeren glede na merila iz odstavka 2.

5. Intervencija se prav tako sproži, če v Skupnosti povprečna tržna cena mladih nekastriranih moških goved, starih manj kakor dve leti, ali kastriranih moških goved, zabeleženih na podlagi lestvice Skupnosti za trupe odraslih govedi, dva tedna zapored ne dosega 78 % intervencijske cene in če v državi članici ali v regijah države članice povprečna tržna cena mladih nekastriranih moških goved, starih manj kakor dve leti, ali kastriranih moških goved, zabeleženih na podlagi lestvice Skupnosti za trupe odraslih govedi, dva tedna zapored ne dosega 60 % intervencijske cene; v tem primeru se odkup za te kategorije izvede v državah članicah ali regijah države članice, kjer je cenovna raven pod to mejo.

Za ta odkup se, brez poseganja v odstavek 6, sprejmejo vse ponudbe.

Količine, odkupljene po tem odstavku, se ne upoštevajo za uporabo odkupne zgornje meje iz odstavka 2.

6. Po odkupnih sistemih iz odstavkov 2 in 5 se lahko sprejmejo samo ponudbe, ki niso višje od povprečne tržne cene, zabeležene v državi članici ali regiji države članice, in ki so povečane za znesek, določen po objektivnih merilih.

7. Za posamezno kakovost ali kakovostno skupino, kvalificirano za intervencijo, se odkupne cene in količine, sprejete za intervencijo, določijo po razpisnih postopkih in se lahko v posebnih okoliščinah določijo na državo članico ali na regijo države članice na podlagi zabeleženih povprečnih tržnih cen. Razpisni postopki morajo zagotavljati enakost dostopa za vse zainteresirane osebe. Razpisni postopki stečejo na podlagi specifikacij, ki se določijo, po potrebi upoštevajoč trgovinske strukture.

8. Po postopku iz člena 43:

- se določijo kategorije, kakovost ali kakovostne skupine proizvodov, kvalificiranih za intervencijo,

- se odloči o odprtju ali ponovnem odprtju razpisnih postopkov in o njihovi prekinitvi v primeru iz zadnje alinee odstavka 4,

- se določijo odkupne cene in količine, ki se sprejmejo za intervencijo,

- se določi znesek povečanja iz odstavka 6,

- se sprejmejo postopki za izvajanje tega člena in zlasti tisti, s katerimi se prepreči spiralno padanje tržnih cen,

- se sprejmejo vsakršne prehodne določbe, potrebne za izvajanje teh ureditev.

Komisija sklepa o:

- začetku intervencije iz odstavka 5 in o njeni prekinitvi, kadar en ali več pogojev iz odstavka 5 ni več izpolnjenih,

- prekinitvi odkupa iz prve alinee odstavka 4.

Člen 48

1. Do 30. junija 2002 se lahko odloča o podeljevanju pomoči za zasebno skladiščenje za proizvode iz člena 26(3).

2. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo glede pomoči pri zasebnem skladiščenju in odloča o podeljevanju pomoči za zasebno skladiščenje v skladu s postopkom iz člena 43.

Člen 49

1. Razveljavijo se uredbe (EGS) št. 805/68, (EGS) št. 989/68, (EGS) št. 98/69 in (EGS) št. 1892/87.

2. Sklicevanja na Uredbo (EGS) št. 805/68 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se razlagajo v skladu s tabelo ujemanja v Prilogi V.

Člen 50

Komisija je dolžna po postopku iz člena 43 sprejeti:

- ukrepe, potrebne za olajšanje prehoda iz režimov iz Uredbe (EGS) št. 805/68 na režim, ki ga uvaja ta uredba,

- ukrepe, potrebne za reševanje specifičnih praktičnih problemov. Takšni ukrepi lahko, če so v resnici upravičeni, odstopajo od nekaterih delov te uredbe.

Člen 51

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporabljati se začne s 1. januarjem 2000 razen člena 18, ki se začne uporabljati z uveljavitvijo te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. maja 1999

Za Svet

Predsednik

K.-H. Funke

[1] UL C 170, 4.6.1998, str. 13.

[2] Mnenje, dano 6. maja 1999 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL C 407, 28.12.1998, str. 196.

[4] UL C 93, 6.4.1999, str. 1.

[5] UL C 401, 22.12.1998, str. 3.

[6] UL L 405, 31.12.1992, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) 1256/1999 (UL L 160, 26.6.1999, str. 73).

[7] UL L 123, 7.5.1981, str. 3. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1206/91 (UL L 106, 26.4.1991, str. 2).

[8] UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

[9] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[10] UL L 148, 28.6.1968, str. 24. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1633/98 (UL L 210, 28.7.1998, str. 17).

[11] UL L 14, 21.1.1969, str. 2.

[12] UL L 169, 18.7.1968, str. 10. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 428/77 (UL L 61, 5.3.1977, str. 17).

[13] UL L 182, 3.7.1987, str. 29.

[14] UL L 117, 7.5.1997, str. 1.

[15] UL L 160, 26.6.1999, str. 48.

[16] UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

[17] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[18] UL L 160, 26.6.1999, str. 1.

[19] Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o nadzornih ukrepih glede nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in živalskih proizvodih ter o razveljavitvi Direktive 85/358/EGS, Direktive 86/469/EGS in Odločbe 89/187/EGS, pa tudi Odločbe 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

[20] Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe nekaterih snovi s hormonskim in tireostatičnim učinkovanjem in agonistov beta v živinoreji ter o razveljavitvi Direktive 81/602/EGS, Direktive 88/146/EGS in Direktive 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

POSEBNA PREMIJA

Regionalne zgornje meje držav članic iz člena 4(4)

Belgija | 235149 |

Danska | 277110 |

Nemčija | 1782700 |

Grčija | 143134 |

Španija | 713999 |

Francija | 1754732 |

Irska | 1077458 |

Italija | 598746 |

Luksemburg | 18962 |

Nizozemska | 157932 |

Avstrija | 423400 |

Portugalska | 175075 |

Finska | 250000 |

Švedska | 250000 |

Združeno kraljestvo | 1419811 |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

PREMIJA ZA KRAVO DOJILJO

Nacionalne zgornje meje iz člena 7(2), ki se uporabljajo od 1. januarja 2000

Belgija | 394253 |

Danska | 112932 |

Nemčija | 639535 |

Grčija | 138005 |

Španija | 1441539 |

Francija | 3779866 |

Irska | 1102620 |

Italija | 621611 |

Luksemburg | 18537 |

Nizozemska | 63236 |

Avstrija | 325000 |

Portugalska | 277539 |

Finska | 55000 |

Švedska | 155000 |

Združeno kraljestvo | 1699511 |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Pretvorbena tabela za glave velike živine (GVŽ) iz členov 12 in 13

Moška goveda in telice, starejše od 24 mesecev, krave dojilje, krave molznice | 1,0 GVŽ |

Moška goveda in telice, stare od šest do 24 mesecev | 0,6 GVŽ |

Ovce | 0,15 GVŽ |

Koze | 0,15 GVŽ |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

DODATNA PLAČILA

Globalni zneski iz člena 14

(izraženo v milijonih evrov) |

| 2000 | 2001 | 2002 in naslednja leta |

Belgija | 13,1 | 26,3 | 39,4 |

Danska | 3,9 | 7,9 | 11,8 |

Nemčija | 29,5 | 58,9 | 88,4 |

Grčija | 1,3 | 2,5 | 3,8 |

Španija | 11,0 | 22,1 | 33,1 |

Francija | 31,1 | 62,3 | 93,4 |

Irska | 10,5 | 20,9 | 31,4 |

Italija | 21,9 | 43,7 | 65,6 |

Luksemburg | 1,1 | 2,3 | 3,4 |

Nizozemska | 8,4 | 16,9 | 25,3 |

Avstrija | 4,0 | 8,0 | 12,0 |

Portugalska | 2,1 | 4,1 | 6,2 |

Finska | 2,1 | 4,1 | 6,2 |

Švedska | 3,1 | 6,1 | 9,2 |

Združeno kraljestvo | 21,3 | 42,5 | 63,8 |

--------------------------------------------------

PRILOGA V

TABELA UJEMANJA

Uredba (EGS) št. 805/68 | Ta uredba |

člen 1 | člen 1 |

člen 2 | člen 2 |

člen 4 | – |

člen 4a, prva in druga alinea | člen 3(a) in (b) |

člen 4b(1) | člen 4(1) |

člen 4b(2), prvi pododstavek | člen 4(2) |

člen 4b(2), drugi pododstavek | člen 4(3)(a) |

člen 4b(3), točka (a) tretjega pododstavka | člen 3(c) |

člen 4b(3a) | – |

člen 4b(4) | – |

člen 4b(5) | člen 4(6) |

člen 4b(7a) | – |

člen 4b(8) | člen 4(8) |

člen 4c(1), drugi pododstavek | člen 5(4) |

člen 4c(1), tretji pododstavek | člen 5(1), drugi pododstavek |

člen 4c(2), drugi pododstavek | člen 5(2) |

člen 4c(2), tretji pododstavek | člen 5(4) |

člen 4c(3), tretji pododstavek | člen 5(3), tretji pododstavek |

člen 4c(4) | člen 5(5) |

člen 4d(1), prvi stavek | člen 6(1), prvi stavek |

člen 4d(1a) | – |

člen 4d(2), prvi stavek | člen 6(3) |

člen 4d(3a) | – |

člen 4d(5) | člen 6(2)(a) |

člen 4d(6), prvi pododstavek | člen 6(2)(b), prvi stavek |

člen 4d(6), drugi do četrti pododstavek | – |

člen 4d(6), peti pododstavek | člen 6(2), drugi pododstavek |

člen 4d(8), druga alinea | člen 6(7) |

člen 4e(1), prvi stavek prvega pododstavka | člen 8(1), prvi pododstavek |

člen 4e(1), drugi stavek prvega pododstavka | člen 8(4), druga alinea drugega pododstavka |

člen 4e(1), drugi pododstavek | člen 8(1), drugi pododstavek |

člen 4e(2) | člen 8(2) |

člen 4e(3) | člen 8(3) |

člen 4e(4) | – |

člen 4e(5) | člen 8(4), prvi pododstavek in prva alinea drugega pododstavka |

člen 4f(4), prva in druga alinea drugega pododstavka | člen 9(4), prvi in drugi pododstavek |

člen 4g(3) | člen 12(2) |

člen 4g(4a) | – |

člen 4g(5) | člen 12(3) |

člen 4i | – |

člen 4j(1) do (3) | člen 23(1) do (3) |

člen 4k | – |

člen 41 | člen 25 |

člen 5 | – |

člen 6(1) | člen 47(2) |

člen 6(2) | člen 47(3) |

člen 6(3) | člen 47(4) |

člen 6(4) | člen 47(5) |

člen 6(5) | člen 47(6) |

člen 6(6) | člen 47(7) |

člen 6(7) | člen 47(8) |

člen 6a | – |

člen 7 | – |

člen 8 | člen 48 |

člen 9 | člen 29 |

člen 10 | člen 30 |

člen 11 | člen 31 |

člen 12(1), drugi pododstavek | člen 32(1), drugi pododstavek |

člen 12(2) do (4) | člen 32(2) do (4) |

člen 13(1) do (3) | člen 33(1) do (3) |

člen 13(4), prvi in drugi pododstavek | člen 33(4), prvi in drugi pododstavek |

člen 13(5) do (12) | člen 33(5) do (12) |

člen 14 | člen 34 |

člen 15 | člen 35 |

člen 16 | člen 36 |

člen 22 | – |

člen 22a(1) | člen 38(1) |

člen 22a(2) | – |

člen 22a(3) | člen 38(2) |

člen 23 | člen 39 |

člen 24 | člen 40 |

člen 25 | člen 41 |

člen 26(1) | člen 42 |

člen 26(2) | – |

člen 27 | člen 43 |

člen 28 | člen 44 |

člen 29 | – |

člen 30 | člen 45 |

člen 30a | – |

člen 31 | člen 46 |

člen 32 | – |

člen 33 | – |

Priloga | – |

Priloga II | – |

--------------------------------------------------