Direktiva Sveta 98/29/ES

z dne 7. maja 1998

o usklajevanju glavnih določb o zavarovanju izvoznih kreditov za posle s srednjim- in dolgoročnim kritjem

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

(1) ker ima srednje- in dolgoročno zavarovanje izvoznih kreditov odločilno vlogo v mednarodni trgovini in predstavlja glavni instrument trgovinske politike;

(2) ker ima srednje- in dolgoročno zavarovanje izvoznih kreditov odločilno vlogo v trgovini z državami v razvoju in tako pospešuje njihovo vključevanje v svetovno gospodarstvo, ki je cilj razvojne politike Skupnosti;

(3) ker lahko razlike med glavnimi sestavinami kritja, premijami in politikami kritja zdaj veljavnih uradnih sistemov srednje- in dolgoročnega zavarovanja izvoznih kreditov povzročijo izkrivljanje konkurence med podjetji v Skupnosti;

(4) ker se zdi primerno, da ukrepi te direktive ne bi presegali tistega, kar je nujno za doseganje ciljev usklajevanja, potrebnega za zagotovitev, da bo izvozna politika temeljila na enotnih načelih in da ne bo izkrivljena konkurenca med podjetji v Skupnosti;

(5) ker je zaradi zmanjšanja obstoječega izkrivljanja konkurence zaželeno, da se uskladijo različni uradni sistemi zavarovanja izvoznih kreditov, kakor je predvideno v členu 112 Pogodbe, po enotnih načelih in tako, da bodo tvorili sestavni del skupne trgovinske politike;

(6) ker so garancije ali zavarovalni programi vlad (ali posebnih ustanov, ki so pod nadzorom vlad) za izvozne kredite s premijskimi stopnjami, ki ne zadoščajo za kritje dolgoročnih stroškov poslovanja in izgub programov, v Sporazumu o subvencijah in kompenzacijskih ukrepih, sklenjenem v okviru Urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj (1986 do 1994) [1], zlasti v členu 3(1)(a) in odstavku (j) Priloge I Sporazuma, označeni kot prepovedane izvozne subvencije;

(7) ker naj premije, ki jih zaračunajo zavarovatelji kreditov, ustrezajo zavarovanemu tveganju;

(8) ker naj usklajevanje pospešuje sodelovanje med zavarovatelji kreditov, ki delujejo v imenu države ali s podporo države, in okrepi sodelovanje med podjetji v Skupnosti, kakor je predvideno v členu 130 Pogodbe;

(9) ker sta usklajevanje in sodelovanje glavna in odločilna dejavnika pri konkurenčnosti izvoznikov Skupnosti na trgih zunaj Skupnosti;

(10) ker Bela knjiga Komisije o dokončnem oblikovanju notranjega trga, ki jo je sprejel Evropski svet junija 1985, poudarja pomen okolja, ugodnega za sodelovanje med podjetji v Skupnosti;

(11) ker je Svet s Sklepom [2] z dne 27. septembra 1960 ustanovil Skupino za usklajevanje politike kreditnega zavarovanja, kreditnih jamstev in finančnih kreditov;

(12) ker je navedena Skupina za usklajevanje politike 15. maja 1991 imenovala strokovnjake iz vsake države članice v tistem času, ki so kot Skupina strokovnjakov enotnega trga 1992 predložili poročila z vrsto predlogov z dne 27. marca 1992, 11. junija 1993 in 9. februarja 1994;

(13) ker je Svet z Odločbo 93/112/EGS [3] v zakonodaji Skupnosti uveljavil Sporazum OECD o smernicah za uradno podprte izvozne kredite;

(14) ker naj se Direktiva Sveta 70/509/EGS z dne 27. oktobra 1970 o sprejetju skupne politike kreditnega zavarovanja srednje- in dolgoročnih poslov z javnimi kupci [4] in Direktiva Sveta 70/510/EGS z dne 27. oktobra 1970 o sprejetju skupne politike kreditnega zavarovanja srednje- in dolgoročnih poslov z zasebnimi kupci [5] nadomestita s to direktivo;

(15) ker naj se to začetno usklajevanje zavarovanja izvoznih kreditov šteje kot korak k zbliževanju različnih sistemov držav članic,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za kritje poslov v zvezi z izvozom blaga in/ali storitev z izvorom v državi članici, če je ta podpora zagotovljena neposredno ali posredno za račun ali s podporo ene ali več držav članic, ki vključuje celotno obdobje tveganja dveh let ali več, se pravi čas odplačevanja, vključno z obdobjem proizvodnje.

Ta direktiva se ne uporablja za kritje garancij za resnost ponudbe, za vračilo predplačila, za dobro izvedbo in za vračilo zadržanih zneskov. Prav tako se ne uporablja za kritje tveganj, ki se nanašajo na gradbeno opremo in materiale, kadar se uporabljajo za lokalno izvedbo trgovinske pogodbe.

Člen 2

Obveznosti držav članic

Države članice zagotovijo, da katera koli ustanova, ki neposredno ali posredno zagotavlja kritje v obliki zavarovanja izvoznih kreditov, garancij ali refinanciranja za račun države članice ali s podporo države članice, ki predstavlja vlado ali je pod nadzorom in/ali deluje po pooblastilu vlade, ki daje kritje, v nadaljevanju "zavarovatelji", krijejo posle v zvezi z izvozom blaga in/ali storitev v skladu z določbami iz Priloge, kadar so namenjeni državam zunaj Skupnosti in se financirajo iz kredita kupcu ali kredita dobavitelju ali so plačani z gotovino.

Člen 3

Izvedbeni sklepi

Sklepe iz točke 46 Priloge sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 4.

Člen 4

Odbor

Komisiji pomaga odbor, sestavljen iz predstavnikov držav članic, ki mu predseduje predstavnik Komisije.

Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki naj se sprejmejo. Odbor predloži svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Pri sklepih, ki jih mora sprejeti Svet na predlog Komisije, se mnenje sprejme z večino, določeno v členu 148(2) Pogodbe. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se štejejo na način, določen v tem členu. Predsednik ne glasuje.

Komisija sprejme ukrepe, ki so veljavni takoj. Če pa ti ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora, jih Komisija takoj sporoči Svetu. V tem primeru:

- Komisija odloži uporabo sprejetih ukrepov za največ en mesec od datuma sporočila,

- lahko Svet s kvalificirano večino sprejme drugačen sklep v roku, določenem v prvi alinei.

Člen 5

Poročilo in pregled

Komisija do 31. decembra 2001 predloži Svetu poročilo o pridobljenih izkušnjah in doseženem zbliževanju pri uporabi določb te direktive.

Člen 6

Razmerje do drugih postopkov

Postopki, določeni v tej direktivi, dopolnjujejo postopke iz Odločbe 73/391/EGS [6].

Člen 7

Razveljavitev

S tem se razveljavita Direktiva 70/509/EGS in Direktiva 70/510/EGS.

Člen 8

Prenos

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. aprila 1999. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 10

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 7. maja 1998

Za Svet

Predsednik

M. Beckett

[1] UL L 336, 23.12.1994, str. 156.

[2] UL 66, 27.10.1960, str. 1339/60.

[3] UL L 44, 22.2.1993, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 97/530/ES (UL L 216, 8.8.1997, str. 77).

[4] UL L 254, 23.11.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu 1994.

[5] UL L 254, 23.11.1970, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu 1994.

[6] UL L 346, 17.12.1973, str. 1. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 76/641/EGS (UL L 223, 16.8.1976, str. 25).

--------------------------------------------------

PRILOGA

SKUPNA NAČELA ZA ZAVAROVANJE IZVOZNIH KREDITOV

POGLAVJE I: SESTAVINE KRITJA

Oddelek 1: Splošna načela in opredelitve

1. Področje uporabe skupnih načel

(a) Skupna načela iz te Priloge se uporabljajo za kritje dobaviteljevih kreditnih poslov z javnimi ali zasebnimi kupci in za kritje kupčevih kreditnih poslov z javnimi ali zasebnimi posojilojemalci.

(b) Skupna načela se uporabljajo za kritje vseh tveganj, opredeljenih v točki 4. Kljub temu se lahko zavarovatelj v vsakem posameznem primeru odloči, da omeji svoje kritje le na nekatera tveganja.

(c) Kadar za vse obveznosti zasebnega dolžnika v celoti in brezpogojno jamči ustanova, ki velja v skladu s točko 5 te priloge za javno, se uporabljajo skupna načela za javne dolžnike.

Kadar se v tej prilogi uporablja izraz "dolžnik", pomeni bodisi kupca ali posojilojemalca iz točke 1(a) bodisi njunega garanta v zvezi z zavarovanim poslom.

2. Značilnosti dobaviteljevega kredita

(a) Izraz "dobaviteljev kredit" se uporablja za trgovinsko pogodbo, ki določa izvoz blaga in/ali storitev z izvorom v državi članici med enim ali več dobavitelji in enim ali več kupci, s katero se kupec (kupci) obvezuje(-jo), da bo(-do) plačal(-i) dobavitelju(-em) z gotovino ali na posojilo.

(b) Določbe o kritju za dobaviteljev kredit se uporabljajo, kadar je kritje dano podjetjem, ustanovljenim v državi članici v skladu s členom 58 Pogodbe.

(c) Če se trgovinska pogodba financira iz kupčevega kredita ali s kakršnim koli drugim finančnim sporazumom, se za kritje, dano izvozniku za trgovinsko pogodbo, upoštevajo določbe za kritje dobaviteljevega kredita.

3. Značilnosti kupčevega kredita

(a) Izraz "kupčev kredit" se uporablja za posojilno pogodbo med eno ali več finančnimi ustanovami in enim ali več posojilojemalci za financiranje trgovinske pogodbe, ki določa izvoz blaga in/ali storitev z izvorom v državi članici, s katero se posojilna ustanova obvezuje, da bo plačala dobavitelju za osnovni posel z gotovino v imenu kupca/posojilojemalca, kupec/posojilojemalec pa bo odplačal posojilo posojilni ustanovi.

(b) Določbe o kritju za kredit kupcu se uporabljajo, kadar je kritje dano finančnim ustanovam, ne glede na njihov kraj ustanovitve ali registracije, pod pogojem, da predstavlja kredit kupcu brezpogojno obveznost posojilojemalca za odplačilo njegovega dolga, ne glede na izvedbo trgovinske pogodbe, ki se financira.

(c) Določbe o kritju za kredit kupcu se uporabljajo za kritje, dano finančni ustanovi v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji, ki jih ima ta finančna ustanova in jih izplača kupec na podlagi kakršnega koli dogovora o financiranju trgovinske pogodbe.

4. Opredelitev vsebovanih tveganj

(a) Gospodarsko tveganje za zasebne dolžnike je opredeljeno v točkah 14, 15 in 16.

(b) Politično tveganje za zasebne dolžnike je opredeljeno v točkah 17 do 22 in za javne dolžnike v točkah 15 do 22.

(c) Proizvodno tveganje je opredeljeno v točki 6(b).

(d) Kreditno tveganje je opredeljeno v točki 6(c).

5. Status dolžnika

(a) Kakršenkoli subjekt, ki v katerikoli obliki predstavlja državno oblast in ga ni mogoče niti sodno niti upravno razglasiti za plačilno nesposobnega, šteje za javnega dolžnika. Ta je lahko bodisi državni dolžnik, se pravi subjekt, ki predstavlja polno zaupanje in veljavo države, npr. ministrstvo za finance ali centralna banka, bodisi katerikoli drug podrejeni javni organ, kakršni so regionalni, občinski ali poldržavni organi ali druge javne ustanove.

(b) Zavarovatelj pri ocenjevanju statusa dolžnika upošteva:

- pravni status dolžnika,

- dejansko uspešnost kakršne koli tožbe proti dolžniku,

- dolžnikove vire financiranja in prihodke; pri tem se upošteva dejstvo, da se lahko javni dolžnik razbremeni svojih dolgov tudi z uporabo virov, ki niso povezani s sredstvi vlade, na primer s prihodki iz lokalnih davkov ali z opravljanjem javnih storitev,

- stopnjo vpliva ali nadzora nad dolžnikom, ki jo lahko izvaja vlada države gostiteljice.

(c) Katerikoli dolžnik, ki v skladu z zgornjimi merili ni javen, se načelno šteje za zasebnega.

Oddelek 2: Obseg kritja

6. Pokrito tveganje

(a) Pokrito tveganje je tveganje izgube, ki izhaja iz proizvodnega in kreditnega tveganja.

(b) Izguba, ki izhaja iz proizvodnega tveganja, se pojavi, kadar se izpolnjevanje pogodbenih obveznosti zavarovalca ali proizvodnja naročenega blaga ustavi za šest zaporednih mesecev, pod pogojem, da to ustavitev povzroči neposredno ali izključno pojav enega ali več pokritih vzrokov izgube, naštetih v točkah 14 do 22.

(c) Izguba, ki izhaja iz kreditnega tveganja, se pojavi, če zavarovalec ne more dobiti plačila katerega koli zapadlega zneska po ustrezni trgovinski ali posojilni pogodbi tri mesece po datumu zapadlosti, pod pogojem, da to neplačilo povzroči neposredno ali izključno nastop enega ali več pokritih vzrokov za izgubo, naštetih v točkah 14 do 22.

(d) Kadar je tveganje v zvezi s kreditom kupcu zavarovano brezpogojno, se zavarovatelj ravna po načelih in postopkih iz točk 32, 33 in 47(a).

7. Obseg kritja

(a) Kritje za proizvodno tveganje v okviru pogodbenega zneska vključuje stroške, ki jih ima zavarovalec bodisi pri izvajanju svojih pogodbenih obveznosti bodisi pri proizvodnji blaga, ki je predmet pogodbe, pod pogojem, da se lahko ti stroški resnično pripišejo izvajanju pogodbe.

Kritje za proizvodno tveganje ne vključuje:

- stroškov, ki nastanejo v zvezi z blagom in/ali storitvami, za katere je kritje kreditnega tveganja že začelo veljati,

- zneskov, ki jih plača zavarovalec za pozvano obveznico, izdano v zvezi s krito pogodbo; kljub temu pa to ne preprečuje zavarovatelju, da pokriva tveganja zunaj področja uporabe te direktive, in zneskov za kazni in odškodnine, ki jih zavarovalec plača dolžniku.

(b) Kritje za kreditno tveganje vključuje znesek (glavnico in obresti), ki ga dolguje kupec po trgovinski pogodbi ali posojilojemalec po posojilni pogodbi, vključno z nastalimi obrestmi po datumu zapadlosti (zamudne obresti).

Kritje za kreditno tveganje izključuje zneske za kazni in odškodnine, ki jih plača zavarovalec dolžniku.

8. Odstotek kritja

(a) Odstotek kritja in osnova za določanje najvišjega zneska odškodnine, za katero je lahko zavarovatelj odgovoren, se izrecno določi v polici kreditnega zavarovanja, ki jo izda zavarovatelj.

(b) Če daje zavarovatelj kritje v odstotku, višjem od 95 %, se ravna po načelih in postopkih iz točk 32, 33, in 47(a).

9. Nezavarovani odstotek

Brez vpliva na določbe točke 8(b) zavarovalec zadrži za svoj račun kakršenkoli nezavarovan odstotek. Zavarovatelj se lahko odloči, da ta nezavarovani odstotek v celoti ali delno prepusti zavarovalcu.

10. Kritje za posle v tujih valutah

Če posli predvidevajo plačilo ali financiranje v eni ali več tujih valutah, se lahko kritje daje v katerikoli od teh valut.

11. Tuje dobave

Podpogodbe s strankami v eni ali več državah članicah se samodejno vključijo v kritje v skladu z Odločbo Sveta 82/854/EGS z dne 10. decembra 1982 o pravilih, ki se uporabljajo na področjih izvoznih garancij in financiranja izvoza za nekatere podpogodbe s strankami v drugih državah članicah ali v državah nečlanicah [1].

12. Datum začetka veljavnosti kritja

(a) Pri kupčevem kreditu začne kritje veljati na datum začetka veljavnosti posojilne pogodbe, če so izpolnjeni v polici kreditnega zavarovanja in posojilni pogodbi za to predvideni pogoji.

(b) V primeru dobaviteljevega kredita začne kritje proizvodnega tveganja veljati na datum začetka veljavnosti trgovinske pogodbe, če so izpolnjeni v polici kreditnega zavarovanja in trgovinski pogodbi za to predvideni pogoji.

Kritje kreditnega tveganja začne veljati na datum, ko polna izpolnitev pogodbenih obveznosti daje zavarovalcu pravico do plačila, če so izpolnjeni v polici kreditnega zavarovanja in trgovinski pogodbi za to predvideni pogoji. Vendar lahko začne kritje kreditnega tveganja veljati na datum vsake delne dobave ali delne odpreme, če je zavarovalec po določilih pogodbe upravičen do plačila fiksno določenega in dokončnega zneska, ki ustreza vrednosti dobavljenega ali odpremljenega blaga in/ali storitev.

Oddelek 3: Vzroki za izgubo in izključitev odgovornosti

13. Odgovornost zavarovatelja

Zavarovatelj je dolžan plačati, če je izgubo mogoče pripisati neposredno in izključno enemu ali več zavarovanim vzrokom za izgubo, določenih v točkah 14 do 22.

14. Plačilna nesposobnost

Pravna ali dejanska plačilna nesposobnost zasebnega dolžnika in, če obstaja, njegovega garanta.

15. Dolžniška zamuda

Neplačilo dolžnika in, če obstaja, njegovega garanta.

16. Enostranska kršitev pogodbe ali zavrnitev

Odločitev kupca v okviru dobaviteljevega kredita, da prekine ali odpove trgovinsko pogodbo ali zavrne blago in/ali storitve, ne da bi bil do tega upravičen.

17. Sklep tretje države

Kakršenkoli ukrep ali sklep vlade države, ki ni država zavarovatelja ali država zavarovalca, vključno z ukrepi in sklepi državnih organov, ki se štejejo za vladne posege, ki preprečujejo izvedbo posojilne ali trgovinske pogodbe.

18. Moratorij

Splošni moratorij, ki ga razglasi bodisi vlada države dolžnika bodisi tretje države, prek katere naj bi se izvedlo plačilo v zvezi s posojilno ali trgovinsko pogodbo.

19. Preprečitev ali odlog prenosa sredstev

Politični dogodki, gospodarske težave ali zakonodajni ali upravni ukrepi, ki se zgodijo ali sprejmejo zunaj države zavarovatelja in preprečijo ali zadržijo prenos sredstev, plačanih v zvezi s posojilno ali trgovinsko pogodbo.

20. Pravni predpisi v dolžnikovi državi

Pravni predpisi, sprejeti v državi dolžnika, ki določajo, da so plačila dolžnika v lokalni valuti veljavna razbremenitev dolga, kljub temu da taka plačila zaradi nihanj deviznih tečajev po preračunu v valuto trgovinske ali posojilne pogodbe ne pokrivajo več zneska dolga na datum prenosa sredstev.

21. Sklep države zavarovatelja ali zavarovalca

Vsak ukrep ali sklep vlade države zavarovatelja ali zavarovanca, vključno z ukrepi in sklepi Evropske skupnosti, ki se nanašajo na trgovino med državo članico in tretjimi državami, na primer prepoved izvoza, kolikor njihove učinke ta vlada ne pokriva drugače.

22. Višja sila

Primeri višje sile zunaj države zavarovatelja, ki lahko vključujejo vojno, tudi državljansko vojno, revolucijo, vstajo, civilne nemire, ciklon, poplavo, potres, vulkanski izbruh, velik val plime in jedrsko nesrečo, kolikor njihovi učinki niso zavarovani drugače.

23. Splošna izključitev odgovornosti

Zavarovatelj mora imeti pravico, da ne sprejme odgovornosti za kakršno koli izgubo, ki jo je mogoče neposredno ali posredno pripisati:

(a) kakršnemu koli dejanju ali opustitvi zavarovalca ali katere koli osebe, ki deluje v njegovem imenu;

(b) katerikoli določbi, ki omejuje zavarovalčeve pravice in je vključena v posojilno pogodbo, trgovinsko pogodbo ali katero koli listino, povezano z njimi, vključno s katero koli listino, ki se nanaša na ureditev garancije ali poroštva;

(c) katerikoli nadaljnji pogodbi med zavarovalcem in dolžnikom po sklenitvi posojilne ali trgovinske pogodbe, ki preprečuje ali odlaga plačilo dolga;

(d) pri dobaviteljevem kreditu kakršnikoli neizpolnitvi obveznosti podpogodbenika, sopogodbenika ali drugega dobavitelja, pod pogojem, da taka neizpolnitev ni posledica političnih dogodkov, opisanih med vzroki za izgub iz točk 17 do 22.

Oddelek 4: Določbe o odškodninskih zahtevkih

24. Čakalni rok za zahtevek

(a) Čakalni rok za zahtevek je enak obdobju, ki je določeno za nastanek pokritega tveganja, določenega v točkah 6(b) in (c).

(b) Čakalni rok ni potreben:

- kadar je pri zasebnem dolžniku vzrok za neplačilo v njegovi plačilni nesposobnosti, bodisi pravni bodisi dejanski,

- pri dvostranskem medvladnem sporazumu o prestrukturiranju dolga.

25. Odškodnina in odstop

(a) Zavarovalec je upravičen do odškodnine na koncu čakalnega roka, opredeljenega v točki 24, če so izpolnjeni pogoji za izpolnitev zavarovanja in odškodnine, če je zahtevek pravno veljaven in je zavarovalec obravnaval tveganje kot dober gospodar.

(b) Zavarovatelj je upravičen do prenosa zavarovalčevih pravic po posojilni oziroma trgovinski pogodbi.

26. Zavarovane obveznosti

Če so dolžnikove obveznosti do zavarovalca zavarovane z garancijo ali drugo obliko zavarovanja, mora zavarovalec sprejeti vse potrebne ukrepe, zahtevane v polici, da zagotovi ne le veljavnost in izterljivost garancije ali druge oblike zavarovanja, temveč tudi, da se zavarovanje dejansko uveljavi.

27. Izračun zahtevka

Brez vpliva na določbe točke 31 zavarovatelj pri izračunu plačila zahtevka ne plača zavarovalcu zneska, ki presega dejanski znesek njegove celotne izgube in/ali presežka nad zneskom, do katerega je bil zavarovalec dejansko upravičen, da ga prejme od posojilojemalca po posojilni pogodbi ali od kupca po trgovinski pogodbi.

28. Plačilo zahtevka

Zahtevek se plača brez odloga, vendar najpozneje v enem mesecu po izteku čakalnega roka za zahtevek, pod pogojem, da je bil zavarovatelj nemudoma obveščen o zahtevku in je prejel vse potrebne podatke, listine in dokaze, da je pravočasno ugotovil veljavnost zahtevka.

Pri kritju proizvodnega tveganja se zahtevek plača ali v enem mesecu po izteku čakalnega roka zahtevka, ali po datumu prejema strokovnega poročila, kjer je to primerno, ali po datumu dogovora med zavarovalcem in zavarovateljem o znesku zahtevka, kar je pač poznejše.

29. Spori v zvezi z zahtevkom

Če se izgube, za katere da zavarovalec vlogo za odškodnino, nanašajo na pravice, o katerih teče spor, lahko zavarovatelj odloži plačilo zahtevka, dokler sodišče ali arbitražno telo, predvideno v posojilni ali trgovinski pogodbi, ne reši spora v prid zavarovalca.

30. Dvostranski medvladni sporazum o prestrukturiranju dolga

(a) Če je posojilna ali trgovinska pogodba s kritjem predmet dvostranskega medvladnega sporazuma o prestrukturiranju dolga, zavarovalec upošteva pogoje sporazuma o prestrukturiranju pri zavarovanem, pa tudi pri nezavarovanem delu te posojilne ali trgovinske pogodbe. Zavarovalec daje zavarovatelju vso potrebno pomoč za izvedbo sporazuma o prestrukturiranju.

(b) Če je zavarovani znesek vključen v dvostranski medvladni sporazum o prestrukturiranju dolga, se lahko zavarovatelj odpove enomesečnemu roku, predvidenemu v točki 28, ko začne veljati dvostranski sporazum.

31. Dodatni stroški

Dodatni stroški, ki izhajajo iz ukrepov za zmanjšanje ali preprečitev škode, se krijejo sorazmerno z odstotkom kritja po polici kreditnega zavarovanja, pod pogojem, da jih je zavarovatelj odobril. Dodatni stroški vključujejo stroške sodišča in druge stroške pravne pomoči za zmanjšanje ali preprečitev škode, vendar brez stroškov za ugotavljanje veljavnosti zahtevka.

Če pa se ti stroški nanašajo na zneske ali roke dospelosti, ki jih zavarovatelj ne krije, se sorazmerno pripišejo zavarovanim in nezavarovanim zneskom ali rokom dospelosti.

POGLAVJE II: PREMIJA

32. Splošna načela za določanje premije

Premije se približujejo. V ta namen premija, ki se zaračuna za zavarovanje izvoznih kreditov:

- ustreza tveganju (državno, suverenostno, javno in/ali zasebno tveganje),

- ustrezno kaže obseg in kakovost odobrenega kritja,

- ni v nesorazmerju z dolgoročnimi poslovnimi stroški in izgubami.

33. Kakovost kritja

Pri določanju kakovosti kritja, omenjenega v točki 32, zavarovatelj ustrezno upošteva odstotek kritja, pogojenost kritja in vse druge pogoje, ki vplivajo na kakovost kritja.

34. Ocena državnega tveganja

Raven premije, ki se zaračuna za vsako državo ali vsako kategorijo držav, temelji na ustrezni oceni državnega tveganja.

35. Kreditna sposobnost dolžnika

Pri določanju stopnje premije, zavarovatelj ustrezno upošteva kreditno sposobnost dolžnika, vključno z njegovim statusom, kakor je opredeljen v točki 5.

36. Obdobje tveganja

Zavarovatelj pri izračunu premije upošteva celotno obdobje tveganja ter značilnosti glede odplačevanja in obresti.

37. Standardna osnova

(a) Premija se plača na standardno osnovo in temelji, če je le mogoče, na primerljivih vrednostih najnižjih premij. Te primerljive vrednosti so izražene v odstotkih referenčne vrednosti, kakor da bi bila premija v celoti vplačana na datum zavarovanja ali garancije; za kreditno tveganje je ta referenčna vrednost vsaj v višini zneska glavnice posojila ali (re-)financiranega dela trgovinske pogodbe in za proizvodno tveganje celotna pogodbena vrednost znižana za odplačila.

(b) Pri proizvodnem tveganju se lahko zaračunani znesek zmanjša za pričakovano največjo izgubo.

38. Plačilo premije

(a) Celotni znesek premije zapade na datum police kreditnega zavarovanja ali garancije ali ko postane trgovinska ali posojilna pogodba v celoti veljavna.

(b) Premija se lahko plača na obroke ali z dodajanjem razpona obrestni meri, pod pogojem, da to ustreza čisti sedanji vrednosti zneska premije iz točke 38(a) zgoraj.

POGLAVJE III: POLITIKA KRITJA PO DRŽAVAH

39. Določitev politike kritja po državah

(a) Zavarovatelj glede na svojo velikost in strukturne gospodarske ovire določi svojo politiko kritja po državah na podlagi ocene tveganja po državah, njegove celotne neplačane obveznosti v vsaki državi in sestave njegovega portfelja za državno tveganje.

(b) Pri določanju svoje politike kritja po državah zavarovatelj upošteva razvrstitev države dolžnika.

(c) Kljub temu ima zavarovatelj pravico, da ustavi ali omeji zavarovalne posle za določeno državo, ne glede na razvrstitev države.

40. Opredelitev celotne neplačane obveznosti

Celotne neplačane obveznosti v mejah odstotka kritja se določijo na podlagi zneskov za srednje- in dolgoročno poslovanje, kakor je opredeljeno v členu 1 te direktive.

41. Državno tveganje

(a) Za skupino držav, ki pomenijo najmanjše tveganje, zavarovatelj načelno ne postavlja nobenih omejitev.

(b) Za druge države lahko zavarovatelj postavlja omejitve v svoji politiki kritja.

(c) Zavarovatelj, ki načelno ne ponuja kritja za državo ali določeno skupino držav, lahko kljub temu izjemoma pokriva nekatere posle zaradi dvostranske politike ali nacionalnih interesov ali kadar ima za te posle na razpolago dovolj prostozamenljivih deviz.

(d) Za države iz točke (b) zgoraj lahko zavarovatelji postavijo kumulativne ali alternativne omejitve tveganja, na primer:

- celotna neplačana obveznost za te države,

- celotna vrednost ponudb za kritje,

- vrednost novih pogodb za kritje,

- najvišji znesek kritja za posamezen posel.

Zavarovatelji lahko tudi povečajo veljavno premijo.

Pod omejitvami tveganja za določeno državo načelno ni nobenih omejitev glede politike kritja.

42. Posebni pogoji za kritje po državah

Kakorkoli, zavarovatelj lahko sistematično uporablja za določeno državo, ne glede na njeno ustrezno kategorijo, nekatere pogoje za kritje, kakršni so:

- garancija za plačilo in/ali prenos s strani centralne banke ali ministrstva za finance ustrezne države,

- nepreklicni akreditiv ali bančna garancija,

- podaljšanje čakalnega roka za zahtevek,

- zmanjšanje odstotka kritja,

- omejitev kritja za nekatere sektorje dejavnosti ali nekatere vrste projektov.

POGLAVJE IV: POSTOPKI OBVEŠČANJA

43. Področje postopkov obveščanja

(a) Zavarovatelji uporabljajo naslednje postopke za skupna načela, določena v poglavjih I, II in III.

(b) Ti postopki dopolnjujejo postopke, vzpostavljene z Odločbo Sveta 73/391/EGS z dne 3. decembra 1973 o postopkih posvetovanja in informiranja o zadevah kreditnega zavarovanja, kreditnih garancij in finančnih kreditov [2].

44. Vrste postopkov obveščanja

Obstajajo štiri vrste postopkov obveščanja, namenjenih Komisiji in drugim zavarovateljem:

- letno obvestilo v vednost,

- obvestilo v odločanje,

- predhodno obvestilo v vednost in

- naknadno obvestilo v vednost.

Dobljeni podatki se ne smejo razkriti tretjim osebam.

45. Letno obvestilo v vednost

(a) Na koncu vsakega leta, najpozneje do 30. aprila naslednje leto, vsak zavarovatelj poroča drugim zavarovateljem in Komisiji o svoji dejavnosti v preteklem letu na retrospektivni podlagi. To poročilo zajema vse države dolžnice in vsebuje za vsako od teh držav:

- celoten znesek kritja, ki ga je ponudil zavarovatelj,

- celotno neplačano obveznost, kakor je opredeljena v točki 40,

- izkoriščeno premijo,

- vsota vrnjenih sredstev in

- vsota plačanih odškodnin.

(b) Na začetku vsakega leta, najpozneje do 31. januarja, vsak zavarovatelj poroča drugim zavarovateljem in Komisiji o svoji politiki kritja, kakor je načrtovana ali veljavna za leto, ki prihaja, vključno z vrsto in ravnijo pragov, pa tudi pogojev, ki jih namerava sistematično uvesti za kritje.

46. Obvestilo v odločanje

(a) Pri konkurenčnih ponudbah izvoznikov ali bank Skupnosti se sodelujoči zavarovatelj takoj odzove na katero koli prošnjo drugega sodelujočega zavarovatelja za podatke o statusu dolžnika zadevnega posla — kakor je opredeljeno v točki 5.

(b) V primeru nesoglasja o statusu dolžnika dajo sodelujoči zavarovatelji podatke na razpolago drugim zavarovateljem v razpisani ponudbi, da se uskladijo za skupno dogovorjeni status.

(c) Če se zavarovatelji ne morejo sporazumeti o statusu dolžnika v 10 delovnih dneh od prošnje za podatke, sodelujoči zavarovatelji predložijo zadevo z ustreznimi podatki v obravnavanje Komisiji, ki sprejme sklep v skladu s postopkom iz člena 4 te direktive.

47. Predhodno obvestilo v vednost

(a) Zavarovatelj, ki namerava odstopati od določb v tej prilogi z odobravanjem ugodnejših pogojev kritja bodisi za določen posel ali niz poslov, ali za določen sektor ali sektorje, ali za določeno državo ali države, ali za njegov celotni sistem, obvesti o svoji nameri druge zavarovatelje in Komisijo najmanj sedem delovnih dni pred začetkom veljavnosti svoje odločbe z navedbo vzrokov za nameravano odstopanje, na primer potrebo po prilagoditvi mednarodni konkurenci, in ustrezno premijo, ki jo bo zaračunal.

(b) Zavarovatelj, ki namerava zaračunati nižjo premijo od tiste, ki je navedena v njegovem letnem obvestilu v skladu s točko 45(b), obvesti druge zavarovatelje in Komisijo o svoji nameri najmanj sedem delovnih dni pred začetkom veljavnosti svoje odločbe.

(c) Zavarovatelj, ki namerava po obvestilu drugega zavarovatelja v skladu z gornjima točkama (a) ali (b) dati ugodnejše pogoje kakor prvi obvestitelj, o svoji nameri obvesti druge zavarovatelje in Komisijo najmanj sedem delovnih dni pred začetkom veljavnosti svoje odločbe in navede premijo, ki jo namerava zaračunati.

(d) Zavarovatelj, ki namerava v skladu s točko 41(c) kriti posle z dolžniki iz držav, za katere navadno ne ponuja kritja, obvesti druge zavarovatelje in Komisijo o svoji nameri najmanj sedem delovnih dni pred začetkom veljavnosti svoje odločbe in navede premijo, ki jo namerava zaračunati.

48. Naknadno obvestilo v vednost

(a) Zavarovatelj, ki se odloči za odstopanje od določb v tej prilogi z dajanjem manj ugodnih pogojev kritja bodisi za določen posel ali niz poslov, ali za določen sektor ali sektorje, ali za določeno državo ali države, ali za njegov celotni sistem, obvesti o tem druge zavarovatelje in Komisijo najpozneje do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

(b) Zavarovatelj, ki se odloči za prilagoditev ene ali več sestavin svoje politike kritja po državah, določene v njegovem letnem obvestilu v skladu s točko 45(b), takoj obvesti o tem druge zavarovatelje in Komisijo.

(c) Zavarovatelj, ki se po obvestilu v skladu s točkama 47(a) in/ali (b), odloči, da bo dal enake pogoje kakor prvi obvestitelj, o tem takoj obvesti druge zavarovatelje in Komisijo.

(d) Vsak zavarovatelj da natančen odgovor na katero koli zahtevo drugih zavarovateljev ali Komisije za pojasnilo ali podatke o svoji dejavnosti.

49. Uporaba elektronskega poštnega sistema

Vsa obvestila se običajno izvedejo prek elektronskega poštnega sistema ali po potrebi z drugimi ustreznimi sredstvi takojšnje pisne komunikacije.

[1] UL L 357, 18.12.1982, str. 20.

[2] UL L 346, 17.12.1973, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu 1994.

--------------------------------------------------