Uredba Sveta (ES) št. 1103/97

z dne 17. junija 1997

o nekaterih določbah v zvezi z uvajanjem eura

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 235 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega monetarnega inštituta [3],

(1) ker je Evropski svet na svojem sestanku v Madridu dne 15. in 16. decembra 1995 potrdil, da se tretja faza Ekonomske in monetarne unije začne 1. januarja 1999, kakor to določa člen 109j(4) Pogodbe; ker bodo za namene te uredbe države članice, ki bodo v skladu s Pogodbo vpeljale euro kot enotno valuto, opredeljene kot "sodelujoče države članice";

(2) ker je bila na sestanku Evropskega sveta v Madridu sprejeta odločitev, da je pojem "eku", ki ga Pogodba uporablja kot oznako za evropsko valutno enoto, generično ime; ker so se vlade petnajstih držav članic sporazumele, da je ta odločitev dogovorjena in dokončna razlaga zadevnih določb iz Pogodbe; ker se bo ime evropske valute glasilo "euro"; ker bo euro kot valuta sodelujočih držav članic enota s sto podenotami z imenom "cent"; ker je Evropski svet še mnenja, da se mora ime skupne enote ob upoštevanju različnih abeced glasiti enako v vseh uradnih jezikih Evropske unije;

(3) ker bo Svet, zato da opredeli pravni okvir uporabe eura, sprejel Uredbo o uvedbi eura na podlagi tretjega stavka člena 109l(4) Pogodbe takoj, ko bodo znane sodelujoče države članice; ker Svet v skladu s členom 109l(4) Pogodbe prvi dan tretje faze določi nepreklicne fiksne menjalne tečaje;

(4) ker je za delovanje skupnega trga in za prehod na enotno valuto treba pravno varnost državljanov in podjetij v vseh državah članicah glede na nekatera določila v zvezi z uvedbo eura zagotoviti že veliko pred začetkom tretje faze; ker bo pravočasno zagotovljena pravna varnost državljanom in podjetjem omogočila, da se nanj kar najbolje pripravijo;

(5) ker je tretji stavek člena 109l(4) Pogodbe, ki Svetu dovoljuje, da s soglasjem sodelujočih držav članic sprejme druge ukrepe, potrebne za hitro uvajanje enotne valute, pravno utemeljen šele, ko je bilo v skladu s členom 109j(4) Pogodbe potrjeno, katere države članice izpolnjujejo pogoje za uvedbo enotne valute; ker mora zato tudi sklicevanje na člen 235 Pogodbe veljati kot pravna podlaga za sprejetje tistih predpisov, ki so nujno potrebni za pravno varnost; ker bo zato ta uredba skupaj z zgoraj navedeno uredbo Sveta o uvedbi eura predstavljala pravni okvir za euro, pri čemer se je o načelih zanj sporazumel Evropski svet na svojem sestanku v Madridu; ker uvedba eura vpliva na vsakdanje poslovanje celotnega prebivalstva sodelujočih držav članic; ker se poleg ukrepov iz te uredbe in uredbe, ki bo sprejeta v skladu s tretjim stavkom člena 109l(4) Pogodbe, presodijo še dodatni ukrepi, ki predvsem potrošnikom zagotavljajo uravnotežen prehod;

(6) ker bo eku v smislu člena 109g Pogodbe in kakor ga opredeljuje Uredba Sveta (ES) št. 3320/94 z dne 22. decembra 1994 o kodifikaciji veljavne zakonodaje Skupnosti za opredelitev ekuja po začetku veljavnosti Pogodbe o Evropski uniji [4], s 1. januarjem 1999 prenehal veljati kot košarica valut in ga bo kot samostojna valuta nadomestil euro; ker odločitev Sveta o določitvi menjalnih tečajev sama po sebi ne spremeni zunanje vrednosti eura; ker to pomeni, da bo euro nadomestil eku v njegovi sestavi kot košarica valut; ker je Uredba (ES) št. 3320/94 zato brezpredmetna in se razveljavi; ker pri sklicevanju na eku v pravnih instrumentih velja domneva o dogovoru strani, da se nanj sklicujejo v smislu člena 109g Pogodbe in kakor ga opredeljuje zgoraj navedena Uredba; ker velja, da je to domnevo ob upoštevanju namenov pogodbenih strani mogoče ovreči;

(7) ker velja splošno priznano pravno načelo, da uvedba nove valute ne vpliva na kontinuiteto pogodb in drugih pravnih instrumentov; ker je treba spoštovati načelo svobodnega sklepanja pogodb; ker je načelo kontinuitete skladno z morebitnimi drugimi dogovori držav članic v zvezi z uvedbo eura; ker je za zagotovitev pravne varnosti in jasnosti primerno izrecno potrditi, da načelo kontinuitete pogodb in drugih pravnih instrumentov velja tudi pri nadomestitvi nekdanjih nacionalnih valut z eurom in nadomestitvi ekuja v smislu člena 109g Pogodbe in kakor ga opredeljuje Uredba (ES) št. 3320/94 z eurom; ker to še zlasti pomeni, da pri dolžniških vrednostnicah s fiksnimi obrestnimi merami uvedba eura ne vpliva na nominalne obresti, ki jih mora plačati dolžnik; ker so predpisi o kontinuiteti, ki morajo gospodarskim subjektom in predvsem potrošnikom zagotavljati pravno varnost in preglednost, smotrni le, če začnejo čim prej veljati;

(8) ker uvedba eura spreminja monetarno zakonodajo vsake sodelujoče države članice; ker je priznavanje monetarne zakonodaje držav članic univerzalno priznano načelo; ker bo izrecna potrditev načela kontinuitete korak na poti k priznavanju kontinuitete pogodb in drugih pravnih instrumentov s strani sodnih oblasti tretjih držav;

(9) ker pojem "pogodba", s katerim so opredeljeni pravni instrumenti, pomeni vse vrste pogodb, ne glede na to, kako so sklenjene;

(10) ker Svet v skladu s prvim stavkom člena 109l(4) Pogodbe opredeli menjalne tečaje za euro, izražene v vseh nacionalnih valutah sodelujočih držav članic; ker se ti menjalni tečaji uporabljajo za vsako preračunavanje med eurom in nacionalnimi valutnimi enotami ali med različnimi nacionalnimi valutnimi enotami; ker je pri preračunavanju med različnimi nacionalnimi valutnimi enotami rezultat opredeljen na podlagi stalnega algoritma; ker bi uporaba inverznih menjalnih tečajev pomenila zaokroževanje in bi utegnila povzročiti precej nenatančne rezultate, še posebno pri velikih zneskih;

(11) ker je za uvedbo eura potrebno zaokroževanje denarnih zneskov; ker je treba za delovanje skupnega trga in pravočasne priprave na nemoteni prehod v Ekonomsko in monetarno unijo zgodaj opredeliti pravila za zaokroževanje; ker ta pravila ne vplivajo na načine zaokroževanja, konvencije ali nacionalne predpise za zaokroževanje, ki omogočajo visoko stopnjo natančnosti vmesnih izračunov;

(12) ker so za zelo natančno preračunavanje menjalni tečaji opredeljeni kot šestmestno število z značilnimi mesti; ker je šestmestni tečaj z značilnimi mesti tečaj, sestavljen iz šestih številk, ki so razvrščene od leve proti desni in se ne začenjajo z ničlo,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V tej uredbi:

- "pravni instrumenti" pomenijo vsa zakonodajna in statutarna določila, upravne akte, sodne odločbe, pogodbe, enostranske pravne akte, plačilne instrumente razen bankovcev in kovancev ter druga sredstva s pravnim učinkom,

- "sodelujoče države članice" pomenijo tiste države članice, ki v skladu s Pogodbo uvedejo enotno valuto,

- "menjalni tečaji" pomenijo nepreklicno določene menjalne tečaje, ki jih Svet sprejme v skladu s prvim stavkom člena 109l(4) člena Pogodbe,

- "nacionalne valutne enote" pomenijo valutne enote sodelujočih držav članic, kakor so te opredeljene na dan pred začetkom tretje faze gospodarske in denarne unije,

- "enota eura" pomeni enoto enotne valute, kakor jo določa Uredba o uvedbi eura, ki bo začela veljati na dan začetka tretje faze gospodarske in denarne unije.

Člen 2

1. Vsako sklicevanje v pravnih instrumentih na eku v smislu člena 109g in kakor ga določa Uredba (ES) št. 3320/94, se zamenja s sklicevanjem na euro po tečaju en euro proti enemu ekuju. Sklicevanje v pravnih instrumentih na eku brez tovrstne opredelitve se šteje za sklicevanje na eku v smislu člena 109g in kakor ga določa Uredba (ES) št. 3320/94, pri čemer velja, da je to domnevo ob upoštevanju namenov pogodbenih strani mogoče ovreči.

2. Uredba (ES) št. 3320/94 se razveljavi.

3. Ta člen se začne uporabljati s 1. januarjem 1999 na podlagi odločbe v skladu s členom 109j(4) Pogodbe.

Člen 3

Uvedba eura posledično ne vpliva na spremembo pogojev iz pravnih instrumentov in ne odvezuje od obveznosti iz njih, prav tako ne opravičuje neizpolnjevanja teh obveznosti in pogodbenim strankam ne daje pravice, da enostransko spremenijo ali odpovejo tovrstni instrument. Ta določba velja s pridržkom glede na morebitne dogovore pogodbenih strank.

Člen 4

1. Menjalni tečaji so določeni za en euro, izražen v vsaki od nacionalnih valut sodelujočih držav članic. Določeni so kot šestmestno število z značilnimi mesti.

2. Menjalni tečaji se pri preračunavanju ne zaokrožujejo in ne krajšajo za eno ali več mest.

3. Menjalni tečaji se uporabljajo za preračunavanje med enoto eura in nacionalnimi valutnimi enotami v obe smeri. Inverzni menjalni tečaji, izpeljani iz menjalnih tečajev, se ne uporabljajo.

4. Denarni zneski, ki se preračunavajo iz ene nacionalne valutne enote v drugo, se najprej preračunajo v denarni znesek, izražen v enotah eura, pri čemer tega ni dovoljeno zaokrožiti na manj kakor tri decimalke, ki se nato preračuna v drugo nacionalno valutno enoto. Pri tem ni dovoljeno uporabljati nobene druge metode preračunavanja, razen če ta pripelje do istih rezultatov.

Člen 5

Denarni zneski, ki jih je treba plačati ali vknjižiti potem, ko je bil znesek v skladu s členom 4 preračunan in zaokrožen v enote eura, se zaokrožijo navzgor ali navzdol na najbližji cent. Denarni zneski, ki jih je treba plačati ali vknjižiti in so preračunani v nacionalno valutno enoto, se zaokrožijo navzgor ali navzdol na najbližjo nacionalno podenoto, če ta ni določena, pa na najbližjo enoto bodisi v skladu z nacionalno zakonodajo bodisi prakso na večkratnik ali del podenote ali enote nacionalne valutne enote. Če je rezultat preračunavanja znesek, ki je točno na sredini, se ta zaokroži navzgor.

Člen 6

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 17. junija 1997

Za Svet

Predsednik

A. Jorritsma-Lebbink

[1] UL C 369, 7.12.1996, str. 8.

[2] UL C 380, 16.12.1996, str. 49.

[3] Mnenje z dne 29. novembra 1996.

[4] UL L 350, 31.12.1994, str. 27.

--------------------------------------------------