Direktiva Sveta 96/93/ES

z dne 17. decembra 1996

o certificiranju živali in živalskih proizvodov

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ker Direktiva Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini med državami članicami Skupnosti zaradi vzpostavitve notranjega trga [3] in Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se uporabljajo v trgovini med državami članicami Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in živalskimi proizvodi zaradi vzpostavitve notranjega trga [4], dajeta odgovornost državam članicam proizvodnje ali odpreme, da zagotovijo izvajanje veterinarskih pregledov in, kjer je primerno, certificiranje na primeren način;

ker bi morale za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga z živimi živalmi in živalskimi proizvodi imeti države članice možnost, da se povsem zanesejo na ustrezno certificiranje v krajih proizvodnje in odpreme;

ker države članice tega cilja ne morejo doseči posamično; ker bi bilo zato treba sprejeti skupna pravila o obveznostih pristojnih organov in uradno pooblaščenih oseb za certificiranje in glede certificiranja živali in živalskih proizvodov v skladu z zakonodajo Skupnosti;

ker je primerno zagotoviti, da pravila in načela, ki jih uporabljajo uradno pooblaščene osebe za certificiranje iz tretjih držav, dajejo takšna jamstva, ki so vsaj enakovredna jamstvom, določenim s to direktivo;

ker je treba sprejeti učinkovite ukrepe, da se prepreči zavajajoče ali goljufivo certificiranje,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva določa pravila, ki jih je treba upoštevati pri izdaji spričeval, kakršna zahteva veterinarska zakonodaja.

Člen 2

1. V tej direktivi:

"veterinarska zakonodaja" pomeni zakonodajo, našteto v Prilogi A k Direktivi 89/662/EGS in Prilogah A in B k Direktivi 90/425/EGS;

"uradno pooblaščena oseba za certificiranje" pomeni uradnega veterinarja ali – v primerih, predvidenih z veterinarsko zakonodajo – katero koli drugo osebo, ki jo pristojni organ pooblasti za podpisovanje spričeval, kakršna zahteva navedena zakonodaja.

2. Poleg opredelitev iz odstavka 1 se smiselno uporabljajo opredelitve iz člena 2 direktiv 89/662/EGS in 90/425/EGS.

Člen 3

1. Organ zagotovi, da imajo uradno pooblaščene osebe za certificiranje zadovoljivo znanje o veterinarski zakonodaji v zvezi z živalmi ali proizvodi, ki jih je treba certificirati, in da so na splošno seznanjeni s pravili, ki jih je treba upoštevati pri pripravi in izdaji spričeval, in – po potrebi – v zvezi z vrsto in obsegom poizvedb, testiranj ali preiskav, ki jih je treba izvesti pred certificiranjem.

2. Uradno pooblaščene osebe za certificiranje ne smejo potrjevati podatkov, s katerimi osebno niso seznanjeni ali jih ne morejo preveriti.

3. Uradno pooblaščene osebe za certificiranje ne smejo podpisovati praznih oziroma nepopolnih spričeval ali spričeval, ki se nanašajo na živali ali živalske proizvode, ki jih sami niso pregledali ali niso več pod njihovim nadzorom. Kadar se spričevalo podpiše na podlagi drugega spričevala ali potrdila, ima uradno pooblaščena oseba za certificiranje ta dokument na razpolago pred podpisom.

4. Nobena določba tega člena ne preprečuje uradnemu veterinarju, da bi potrdil podatke:

(a) ki jih je na podlagi odstavkov 1 do 3 tega člena potrdila neka druga oseba, ki jo je pooblastil pristojni organ in ki deluje pod nadzorom uradnega veterinarja, če lahko preveri točnost podatkov; ali

(b) dobljene v okviru programov spremljanja v zvezi z uradno priznanimi programi zagotavljanja kakovosti ali prek sistema za epidemiološki nadzor,

kadar to dovoljuje veterinarska zakonodaja.

5. Podrobna pravila za izvajanje tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 7.

Člen 4

1. Pristojni organi ukrenejo vse potrebno, da zagotovijo zanesljivost spričeval. Zlasti zagotovijo, da imajo osebe za certificiranje, ki so jih uradno pooblastili:

(a) status, ki jim zagotavlja nepristranskost, in da nimajo neposrednih poslovnih interesov glede živali ali proizvodov, ki jih certificirajo, ali gospodarstev ali obratov, iz katerih le-ti izvirajo;

(b) da se v celoti zavedajo pomena vsebine vsakega spričevala, ki ga podpišejo.

2. Spričevala se sestavijo vsaj v jeziku, ki ga razume uradno pooblaščena oseba za certificiranje, in vsaj v enem uradnem jeziku namembne države, kakor predvideva zakonodaja Skupnosti.

3. Vsak pristojni organ mora imeti možnost, da poveže spričevala z ustreznimi uradno pooblaščenimi osebami za certificiranje in da zagotovi, da je izvod vseh izdanih spričeval na voljo v obdobju, ki ga določi v ta namen.

Člen 5

1. Države članice uvedejo takšne preglede in sprejmejo takšne nadzorne ukrepe, kakršni so potrebni za preprečevanje izdajanja napačnih ali zavajajočih spričeval in goljufive izdelave ali uporabe spričeval, ki naj bi bila izdana za namene veterinarske zakonodaje.

2. Pristojni organi izvajajo preiskave ali preglede, brez poseganja v sodne postopke ali kazni, in sprejmejo ustrezne ukrepe za kaznovanje vseh primerov napačnega ali zavajajočega certificiranja, ki jih odkrijejo. Takšni ukrepi lahko vključujejo začasno razrešitev uradno pooblaščenih oseb za certificiranje njihovih dolžnosti do zaključka preiskave.

Še posebej, če se med pregledi ugotovi:

(a) da je uradno pooblaščena oseba za certificiranje naklepno izdala lažno spričevalo, pristojni organ ustrezno ukrepa, s čimer do največje možne mere zagotovi, da zadevna oseba kršitve ne more ponoviti;

(b) da je fizična oseba ali podjetje zlorabilo ali spremenilo uradno spričevalo, pristojni organ ukrene vse potrebno, s čimer do največje možne mere zagotovi, da fizična oseba ali podjetje kršitve ne more ponoviti. Takšni ukrepi lahko vključujejo zavrnitev kasnejših izdaj uradnega spričevala zadevni osebi ali podjetju.

Člen 6

V okviru inšpekcijskih pregledov, ki jih določa veterinarska zakonodaja Skupnosti, in revizij, ki se izvajajo na podlagi sporazumov o izenačitvi med Skupnostjo in tretjimi državami, Komisija zagotovi, da pravila in načela, ki jih uporabljajo uradno pooblaščene osebe iz tretjih držav, dajejo jamstva, ki so vsaj enakovredna tistim v tej direktivi.

Če bi ti inšpekcijski pregledi in/ali revizije ali pregledi, predvideni v Direktivah 90/675/EGS in 91/496/EGS, pokazali, da uradno pooblaščene osebe za certificiranje iz tretjih držav niso upoštevale teh načel, se lahko sprejme odločitev glede dodatnih jamstev ali posebnih zahtev v skladu s postopkom, predvidenim v členu 7 te direktive.

Člen 7

Pri sklicevanju na postopek, predviden v tem členu, Stalni veterinarski odbor, ustanovljen s Sklepom Sveta 68/361/EGS [5], deluje v skladu s pravili iz člena 18 Direktive 89/662/EGS.

Člen 8

Komisija pred 31. decembrom 1998 predloži Svetu poročilo, ki so mu priloženi predlogi o možni uporabi varnih metod elektronskega prenosa in certificiranja.

Svet odloča s kvalificirano večino o teh predlogih.

Člen 9

1. Države članice do 1. januarja 1998 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 10

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 17. decembra 1996

Za Svet

Predsednik

I. Yates

[1] UL C 373, 29.12.1994, str. 16.

[2] UL C 56, 6.3.1995, str. 165.

[3] UL L 395, 30.12.1989, str. 13. Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 92/118/EGS (UL L 62, 15.3.1993, str. 49).

[4] UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 92/118/EGS.

[5] UL L 255, 18.10.1968, str. 23.

--------------------------------------------------