Uradni list L 253 , 11/10/1993 str. 0001 - 0766
finska posebna izdaja: poglavje 2 zvezek 10 str. 0001
švedska posebna izdaja: poglavje 2 zvezek 10 str. 0001

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93

z dne 2. julija 1993

o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92

o carinskem zakoniku Skupnosti

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti [1], v nadaljevanju "zakonik", in zlasti člena 249 Uredbe,

ker je zakonik v enem samem pravnem instrumentu povzel obstoječo carinsko zakonodajo; ker je zakonik istočasno povzročil spremembe te zakonodaje, zato da bi jo naredil bolj usklajeno, enostavno in popolno; ker zakonik na ta način oblikuje popolno zakonodajo Skupnosti na tem področju;

ker enaki razlogi, ki so povzročili sprejetje zakonika, veljajo tudi za izvedbene predpise na področju carin; ker je zato določbe o izvajanju carinske zakonodaje, ki so trenutno zajete v mnogih uredbah in direktivah Skupnosti, treba združiti v eno samo uredbo;

ker mora tako določen zakonik za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti vsebovati obstoječe izvedbene predpise na področju carin; ker pa je treba ob upoštevanju pridobljenih izkušenj:

- z nekaterimi spremembami uskladiti te predpise z določbami zakonika,

- razširiti področje uporabe nekaterih določb, ki so zdaj omejene na določene carinske postopke, in tako upoštevati splošno področje uporabe zakonika,

- natančno določiti nekatere predpise zaradi večje pravne varnosti pri njihovi uporabi;

ker se opravljene spremembe nanašajo predvsem na določbe o carinskem dolgu;

ker je treba uporabo člena 791(2) do 1. januarja 1995 omejiti in pred tem vsebino ponovno preučiti ob upoštevanju pridobljenih izkušenj;

ker so ukrepi, predvideni v tej uredbi, skladni z mnenjem Odbora za carinski zakonik,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

DEL I

SPLOŠNI IZVEDBENI PREDPISI

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Opredelitev pojmov

Člen 1

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1. zakonik:

Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti;

2. zvezek ATA:

mednarodni carinski dokument za začasni uvoz, določen v okviru konvencije ATA;

3. odbor:

Odbor za carinski zakonik, ustanovljen v skladu s členom 247 zakonika;

4. Svet za carinsko sodelovanje:

organizacija, vzpostavljena s konvencijo o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje, sklenjeno 15. decembra 1950 v Bruslju;

5. navedbe, potrebne za prepoznavanje blaga:

na eni strani, navedbe, ki se uporabljajo za prepoznavanje blaga v komercialnem smislu in carinskim organom omogočajo njegovo tarifno uvrstitev, in, na drugi strani, količina blaga;

6. blago nekomercialne narave:

blago, ki se predloži v določeni carinski postopek priložnostno ter katerega narava in količina kažeta, da je namenjeno za zasebno, osebno ali družinsko uporabo prejemnikov oziroma oseb, ki ga prevažajo, oziroma jasno kaže, da gre za darila;

7. ukrepi trgovinske politike:

netarifni ukrepi, določeni v okviru skupne trgovinske politike na podlagi določb Skupnosti, ki se uporabljajo za uvoz in izvoz blaga, npr. nadzorni ali zaščitni ukrepi, količinske omejitve ali limiti ter uvozne ali izvozne prepovedi;

8. nomenklatura carinske tarife:

ena od nomenklatur iz člena 20(6) zakonika;

9. harmonizirani sistem:

harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga;

10. pogodba:

Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.

POGLAVJE 2

Odločbe

Člen 2

Če oseba, ki vloži zahtevek za izdajo odločbe, ni sposobna zagotoviti potrebnih dokumentov in podatkov, potrebnih za odločitev, morajo carinski organi zagotoviti dokumente in podatke, ki so jim na voljo.

Člen 3

Odločba v zvezi z zavarovanjem, ugodna za osebo, ki se je s podpisom zavezala, da bo ob prejetju prvega pisnega zahtevka carinskih organov plačala zahtevane zneske, se prekliče, če obveznost ni izpolnjena.

Člen 4

Preklic ne velja za blago, ki je bilo v trenutku, ko je postal preklic pravnomočen, na podlagi preklicanega dovoljenja že predloženo v postopek.

Vendar lahko carinski organi za blago v roku, ki ga sami določijo, zahtevajo eno od dopustnih carinsko dovoljenih rab ali uporab.

NASLOV II

ZAVEZUJOČE TARIFNE INFORMACIJE

POGLAVJE I

Opredelitve

Člen 5

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem naslovu, imajo naslednji pomen:

1. zavezujoča tarifna informacija:

informacija o uvrstitvi blaga, ki je ob izpolnjenih pogojih iz členov 6 in 7 zavezujoča za carinske uprave vseh držav članic Skupnosti;

2. vložnik zahtevka:

oseba, ki je pri carinskih organih vložila zahtevek za izdajo zavezujoče tarifne informacije;

3. imetnik informacije:

oseba, ki ji je bila zavezujoča tarifna informacija izdana.

POGLAVJE 2

Postopek za pridobitev zavezujočih tarifnih informacij — Izdaja informacije vložniku in posredovanje Komisiji

Člen 6

1. Zahtevek za izdajo zavezujoče tarifne informacije se vloži pisno pri pristojnih carinskih organih države članice ali držav članic, v kateri ali v katerih naj bi se ta informacija uporabila, ali pri pristojnih carinskih organih države članice, v kateri ima vložnik zahtevka sedež.

2. Zahtevek za izdajo zavezujoče tarifne informacije se sme nanašati samo na eno vrsto blaga.

3. Zahtevek mora vsebovati naslednje navedbe:

(a) ime in naslov imetnika;

(b) ime in naslov vložnika zahtevka, če ta ni imetnik;

(c) carinsko nomenklaturo, v katero se mora uvrstiti blago. Če hoče vložnik zahtevka uvrstiti blago v eno od nomenklatur iz člena 20(3)(b) in (6)(b) zakonika, je treba to nomenklaturo v zahtevku za izdajo zavezujoče tarifne informacije izrecno navesti;

(d) natančen opis blaga, ki omogoča njegovo prepoznavanje in uvrstitev v carinsko nomenklaturo;

(e) sestavo blaga in metode pregleda, po potrebi uporabljene za njegovo določitev, če je uvrstitev blaga odvisna od njegove sestave;

(f) f) predložitev v obliki prilog, vzorcev, fotografij, načrtov, katalogov ali drugih dokumentov, ki lahko pomagajo carinskim organom pri pravilni uvrstitvi blaga v carinsko nomenklaturo;

(g) predvideno uvrstitev;

(h) soglasje, da se na zahtevo carinskih organov zagotovi prevod morebitne priložene dokumentacije v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov zadevne države članice;

(i) navedbo podatkov, ki jih je treba obravnavati kot zaupne;

(j) izjavo vložnika zahtevka, ali je bil v skladu z njegovim vedenjem zahtevek za izdajo zavezujoče tarifne informacije za enako ali podobno blago v Skupnosti že vložen oziroma je bila ta že izdana;

(k) privolitev, da se smejo predložene informacije shraniti v podatkovni zbirki Komisije Evropskih skupnosti; vendar se poleg določb člena 15 zakonika uporabljajo tudi predpisi, ki so v veljavi v državah članicah na področju varstva podatkov.

4. Če carinski organi menijo, da zahtevek ne vsebuje vseh podatkov, ki so ob poznavanju stvari potrebni zato, da se sprejme stališče, od vložnika zahtevka zahtevajo, da jim predloži manjkajoče podatke.

5. Seznam carinskih organov, ki jih določijo države članice za sprejemanje zahtevkov v zvezi z izdajo zavezujoče tarifne informacije ali za izdajanje zavezujoče informacije, se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija C.

Člen 7

1. Zavezujoča tarifna informacija se mora takoj, ko je mogoče, pisno izdati vložniku zahtevka. Če zavezujoče tarifne informacije vložniku zahtevka ni bilo mogoče izdati v treh mesecih od dneva prejema zahtevka za izdajo informacije, carinski organi o tem obvestijo vložnika zahtevka ter navedejo razloge za zamudo in določijo rok, v katerem pričakujejo, da bodo lahko izdali zavezujočo tarifno informacijo.

2. Zavezujoča tarifna informacija se izda na obrazcu, ki je v Prilogi 1. Na tem obrazcu se označijo tisti podatki, za katere velja, da so bili pridobljeni zaupno. Opozoriti je treba na možnost pritožbe iz člena 243 zakonika.

Člen 8

1. Kopijo izdane zavezujoče tarifne informacije (izvod št. 2 Priloge 1) in podatke (izvod št. 4 iste priloge) carinski organi zadevne države članice nemudoma pošljejo Komisiji. Pošiljanje se opravi elektronsko, takoj ko je mogoče.

2. Komisija na zahtevo države članice tej nemudoma pošlje podatke, navedene v kopiji obrazca, in vse druge pripadajoče navedbe. Pošiljanje se opravi elektronsko, takoj ko je mogoče.

POGLAVJE 3

Določbe o neusklajenih zavezujočih tarifnih informacijah

Člen 9

Če Komisija ugotovi, da obstajajo različne zavezujoče tarifne informacije, ki se nanašajo na isto blago, po potrebi sprejme ukrep za enotno izvajanje carinske nomenklature.

POGLAVJE 4

Pravni učinek zavezujočih tarifnih informacij

Člen 10

1. Brez poseganja v člena 5 in 64 zakonika lahko zavezujočo tarifno informacijo uporabi samo njen imetnik.

2. Carinski organi lahko zahtevajo, da imetnik zavezujoče tarifne informacije pri izpolnjevanju carinskih formalnosti obvesti carinske organe o razpolaganju z zavezujočo tarifno informacijo, ki se carini.

3. Imetnik zavezujoče tarifne informacije se lahko na zavezujočo tarifno informacijo za določeno blago sklicuje samo, če carinskim organom zadovoljivo dokaže, da zadevno blago v vseh pogledih ustreza tistemu, opisanemu v predloženi informaciji.

4. Carinski organi lahko zahtevajo prevod te informacije v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov zadevne države članice.

Člen 11

Zavezujoča tarifna informacija, ki jo carinski organi države članice izdajo po 1. januarju 1991, je za pristojne organe vseh držav članic enako zavezujoča.

Člen 12

1. Po sprejetju enega od predpisov ali ukrepov iz člena 12(5) zakonika carinski organi sprejmejo potrebne ukrepe, zato da se zavezujoče tarifne informacije izdajajo le še, če so v skladu s tem predpisom ali ukrepom.

2. Za izvajanje odstavka 1 je treba upoštevati naslednje datume:

- pri uredbah iz člena 12(5)(a) zakonika o spremembah carinske nomenklature — datum začetka uporabe sprememb,

- pri uredbah iz člena 12(5)(a) zakonika o določitvi ali vplivanju na uvrstitev blaga v carinsko nomenklaturo — datum njihove objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija L,

- pri ukrepih iz člena 12(5)(b) zakonika o spremembah pojasnjevalnih opomb carinske nomenklature — datum njihove objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija C,

- pri sodbah Sodišča Evropskih skupnosti iz člena 12(5)(b) zakonika — datum izreka sodbe,

- pri ukrepih iz člena 12(5)(b) zakonika o sprejetju mnenja za uvrstitev blaga ali spremembo pojasnjevalnih opomb nomenklature harmoniziranega sistema s strani sveta za carinsko sodelovanje — datum Sporočila Komisije v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija C.

3. Komisija carinskim organom, takoj ko je mogoče, sporoči datume sprejetja ukrepov iz tega člena.

POGLAVJE 5

Določbe, ki se uporabijo v primeru prenehanja veljavnosti zavezujočih tarifnih informacij

Člen 13

Če je ob uporabi drugega stavka člena 12(4) in člena 12(5) zakonika katera od zavezujočih tarifnih informacij odpravljena ali preneha veljati, carinski organ, ki jo je izdal, o tem čimprej obvesti Komisijo.

Člen 14

1. Če imetnik zavezujoče tarifne informacije, ki je zaradi razlogov iz člena 12(5) zakonika prenehala veljati, v skladu z odstavkom 6 iz tega člena želi uveljaviti možnost uporabe takšne informacije v danem obdobju, to sporoči carinskim organom in jim po potrebi predloži vsa dokazila, na podlagi katerih se lahko preveri, ali so predvideni pogoji izpolnjeni.

2. V posebnih primerih, ko je Komisija v skladu z zadnjim pododstavkom člena 12(7) zakonika sprejela ukrep, s katerim se odstopa od odstavka 6 tega člena, in v primeru, ko pogoji iz odstavka 1 o možnosti nadaljnje uporabe zavezujoče tarifne informacije niso izpolnjeni, carinski organi to pisno sporočijo imetniku zavezujoče informacije.

POGLAVJE 6

Prehodne določbe

Člen 15

Zavezujoče tarifne informacije, izdane na nacionalni ravni pred 1. januarjem 1991, ostanejo veljavne.

Zavezujoče tarifne informacije, izdane na nacionalni ravni, katerih čas veljavnosti se razširja na obdobje po 1. januarju 1997, od tega dne ne veljajo več.

NASLOV III

UGODNEJŠA TARIFNA OBRAVNAVA ZARADI NARAVE BLAGA

POGLAVJE I

Blago, za katero velja pogoj denaturiranja

Člen 16

Za uvrstitev blaga, naštetega v stolpcu 3 naslednje tabele, ki se nanaša na ustrezne tarifne podštevilke, naštete v stolpcu 2 te tabele, mora biti izpolnjen pogoj, da je blago postalo neustrezno za človekovo prehrano z enim od denaturantov, predvidenim v stolpcu 4 te tabele in uporabljenim v količini, ki je navedena v stolpcu 5 te tabele.

Zaporedna številka | Oznaka KN | Poimenovanje | Denaturant |

Ime | Največja količina v gramih, ki se uporablja na 100 kg proizvoda, ki se denaturira |

(1) | (2) | (3) | (4) | (5) |

1 | 0408 | Ptičja jajca brez lupine in jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih:— Rumenjaki: | Terpentinsko olje | 500 |

Izvleček sivke | 100 |

Rožmarinovo olje | 150 |

Brezovo olje | 100 |

040811 | — — Posušeni: | Ribji zdrob iz podštevilke 23012000 kombinirane nomenklature, ki ima značilen vonj in vsebuje suho snov: | |

vsaj 62,5 mas. % surovih beljakovin in | |

vsaj 6 mas. % surovih lipidov (maščobne snovi) | 5000 |

04081190 | — — — Drugo | | |

040819 | — — Drugo | | |

04081990 | — — — Drugo | | |

040891 | — — Posušeni: | | |

04089190 | — — — Drugo | | |

040899 | — — Drugo | | |

04089990 | — — — Drugo | | |

2 | 1106 | Moka in zdrob iz sušenih stročnic, ki se uvrščajo v tarifno številko 0713, iz saga ali korenov ali gomoljev iz tarifne številke 0714; moka, zdrob in prah iz proizvodov iz Poglavja 8: | Ribje olje ali olje iz ribjih jeter, filtrirano, vendar ne deodorizorano ali razbarvano, brez aditivov | 1000 |

110620 | — Moka in zdrob iz saga, korenov ali gomoljev iz tarifne številke 0714: | Ribji zdrob iz podštevilke 23012000 kombinirane nomenklature, ki ima značilen vonj in vsebuje suho snov: | |

11062010 | — — denaturirani | vsaj 62,5 mas. % surovih beljakovin in | |

vsaj 6 mas. % surovih lipidov (maščobne snovi) | 5000 |

Kemijsko ime ali opis | Generično ime | Barvni indeks |

Natrijeva sol 4-sulfobenzeneazoresorcinola, ali 2.4-dihidroksizobenzen-4-sulfonska kislina (barva: rumena) | Krizoin S | 14270 |

Dinatrijeva sol 1-(4-sulf-1-fenilazo)- 4-aminobenzen-5-sulfonske kisline (barva: rumena) | Obstojna rumena AB | 13015 |

Tetranatrijeva sol 1-(4-sulfo-1-naftilazo)- 2-naftol-3,6,8-trisulfonske kisline (barva: rdeča) | Ponceau 6 R | 16290 |

Tetrabromofluorescein (barva: fluorescentno rumena) | Eosin | 45380 |

Naftalen | Naftalen | — |

Milo v prahu | Milo v prahu | — |

Natrijev ali kalijev dikromat | Natrijev ali kalijev dikromat | — |

Železov oksid z vsebnostjo najmanj 50 mas. % Fe2O3. Železov oksid bi moral biti temno rdeč do rjav in bi moral biti v obliki drobnih zrnc, od katerih gre 90 % skozi sito z odprtino 0,10 mm | Železov oksid | — |

Natrijev hipoklorit | Natrijev hipoklorit | |

Ime |

| |

3 | 250100 | Sol (vključno jedilna sol in denaturirana sol) in čisti natrijev klorid, v vodni raztopini ali ne, ali z dodatkom snovi proti skepljanju ali za sipkost ali ne; morska voda | | 6 |

— Navadna sol (vključno jedilna sol in denaturirana sol) in čisti natrijev klorid, v vodni raztopini ali ne, ali z dodatkom snovi proti skepljanju ali za sipkost ali ne | | 6 |

— — Drugo: | | |

25010051 | — — — Denaturirana ali za uporabo v industriji (vključno z rafiniranjem), razen za shranjevanje ali pripravo hrane za človeško ali živalsko prehrano | | 1 |

| 0,5 |

| 250 |

| 1000 |

| 30 |

| 250 |

| 3000 |

4 | 3502 | Albumini (vključno s koncentrati dveh ali več beljakovin sirotke, ki vsebujejo več kot 80 mas. % beljakovin sirotke, izračunano na suho snov), albuminati in drugi derivati albuminov: | Rožmarinovo olje (samo za tekoče albumine) Surovo olje iz kafre (za tekoče in trdne albumine) Belo olje iz kafre (za tekoče in trdne albumine) Natrijev azid (za tekoče in trdne albumine) Dietanolamine (samo za trdne albumine) | 150200020001006000 |

350210 | — Jajčni albumin: | |

35021010 | — — Neustrezen ali ki bo s predelavo postal neustrezen za človeško prehrano | |

350290 | — Drugo | |

— — Albumini, razen jajčnega albumina: | |

35029010 | — — — Neustrezen ali ki bo s predelavo postal neustrezen za človeško prehrano | |

Člen 17

Denaturacija mora biti opravljena tako, da je mešanica izdelka, ki se denaturira, in denaturanta homogena ter da se njegove sestavine ne morejo več ločiti na ekonomsko donosen način.

Člen 18

Z odstopanjem od določb člena 16 lahko vsaka država članica začasno dovoli uporabo denaturanta, ki ni naveden v stolpcu 4 tabele, navedene v tem členu.

V tem primeru mora to najpozneje v 30 dneh sporočiti Komisiji in ji dati natančne navedbe o sestavi tega denaturanta in uporabljenih količinah. Komisija o tem, takoj ko je mogoče, obvesti druge države članice.

O zadevi razpravlja odbor.

Če odbor najpozneje v 18 mesecih po tem, ko Komisija prejme sporočilo, ne sprejme stališča o uvrstitvi zadevnega denaturanta v stolpec 4 te tabele, se denaturant najpozneje po izteku tega roka ne sme več uporabljati v nobeni državi članici.

Člen 19

To poglavje se uporablja brez poseganja v določbe Direktive Sveta 70/524/EGS [3].

POGLAVJE 2

Pogoji za uvrstitev določenih sort semen v carinsko tarifo

Člen 20

Za uvrstitev blaga, navedenega v stolpcu 3 naslednje tabele, ki se nanaša na tarifne podštevilke, navedene v stolpcu 2 navedene tabele, morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni v členih 21 do 24.

Zaporedna številka | Oznaka KN | Poimenovanje |

1 | 0701 | Krompir, svež ali ohlajen |

07011000 | — semenski |

2 | 0712 | Sušene vrtnine, cele, razrezane v kose ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene: |

071290 | — druge vrtnine; mešanice vrtnin: |

— — sladka koruza (Zea mays var. saccharata): |

— — — hibridna semenska |

3 | 1001 | Pšenica in soržica: |

100190 | — drugo |

10019010 | — — pira za setev |

4 | 1005 | Koruza |

100510 | — semenska: |

— hibridna: |

10051011 | — — — štirilinijski in top cross hibridi |

10051013 | — — — trilinijski hibridi |

10051015 | — — — dvolinijski hibridi |

10051019 | — — — drugo |

5 | 1006 | Riž |

100610 | — neoluščen riž (riž v luski ali surov) |

10061010 | — — semenski |

6 | 100700 | Sorgo v zrnu |

10070010 | — hibridni semenski |

7 | 120100 | Soja v zrnu, zdrobljena ali ne |

12010010 | — semenska |

8 | 1202 | Arašidi (zemeljski oreščki), nepraženi, nepečeni, v lupini ali oluščeni, lomljeni ali celi: |

120210 | — v luščini: |

12021010 | — — semenski |

9 | 120400 | Laneno seme, zdrobljeno ali ne: |

12040010 | — semensko |

10 | 120500 | Seme oljne repice in repno seme, zdrobljeno ali ne: |

12050010 | — semensko |

11 | 120600 | Sončnično seme, zdrobljeno ali ne: |

12060010 | — semensko |

12 | 1207 | Druga oljna semena in plodovi, zdrobljeni ali ne: |

120710 | — palmovi orehi in jedrca: |

12071010 | — — semenski |

13 | 120720 | — bombaževo seme: |

12072010 | — — semensko |

14 | 120730 | — ricinusovo seme: |

12073010 | — — semensko |

15 | 120740 | — sezamovo seme: |

12074010 | — — semensko |

16 | 120750 | — gorčično seme: |

12075010 | — — semensko |

17 | 120760 | — seme žafranike: |

12076010 | — — semensko |

— drugo |

18 | 120791 | — — makovo seme: |

12079110 | — — — semensko |

19 | 120792 | — — seme maslovca: |

12079210 | — — — semensko |

20 | 120799 | — — drugo: |

12079910 | — — — semensko |

Člen 21

Semenski krompir mora ustrezati pogojem, določenim na podlagi člena 15 Direktive Sveta 66/403/EGS [4].

Člen 22

Sladka koruza, pira, semenska hibridna koruza, semenski riž in sorgo morajo izpolnjevati pogoje, določene na podlagi člena 16 Direktive Sveta 66/402/EGS [5].

Člen 23

Oljno seme in plodovi za setev morajo izpolnjevati pogoje, določene na podlagi člena 15 Direktive Sveta 69/208/EGS [6].

Člen 24

Sladka koruza, pira, hibridna koruza, riž, hibridni sorgo, oljno seme in plodovi, sodeči k sortam, ki jih ne urejata navedenidirektivi Sveta 66/402/EGS in 69/208/EGS, se uvrstijo pod tarifne podštevilke, navedene v členu 20, samo če udeleženi pristojnim organom držav članic zadovoljivo dokaže, da so resnično namenjeni za setev.

POGLAVJE 3

Pogoji za uvrstitev tkanin za sita, vključno pripravljenih za neposredno uporabo, v carinsko tarifo

Člen 25

Tkanine za sita, vključno pripravljenih za neposredno uporabo, se uvrstijo pod oznako KN 59112000 samo, če so označene, kakor je prikazano v nadaljevanju.

Oznaka, ki je sestavljena iz pravokotnika in obeh diagonal, mora biti odtisnjena v pravilnih razmakih na oba robova tkanine tako, da ne seže prek tkanega roba in da razmak med sosednjima robovoma sledečih si motivov ni večji od 1 m ter da so motivi na enem robu zamaknjeni za polovico razmaka glede na motive na drugem robu. (Sredina vsakega motiva mora biti enako oddaljena od sredine dveh najbližjih nasproti si ležečih motivov.) Položaj vsakega motiva mora biti takšen, da so daljše stranice pravokotnika vzporedne z osnovo tkanine (glej skico).

+++++ TIFF +++++

Debelina stranic motiva mora biti 5 mm in diagonal 7 mm. Zunanje mere pravokotnika morajo biti vsaj 8 cm po dolžini in 5 cm po širini.

Natisnjeni motivi morajo biti enobarvni in se skladati z barvo tkanine. Barva mora biti neodstranljiva.

POGLAVJE 4

Blago, za katero se mora predložiti potrdilo o pristnosti, kakovosti oziroma druga potrdila

Člen 26

1. Blago, navedeno v stolpcu 3 spodnje tabele, uvoženo iz držav, naštetih v stolpcu 5 navedene tabele, se uvrsti pod ustrezne tarifne podštevilke, navedene v stolpcu 2 te tabele, če se predložijo potrdila, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 27 do 34.

Ta potrdila, ki so z različnimi zaporednimi številkami navedena v stolpcu 4 tabele, so v Prilogah 2 do 8.

Za namizno grozdje, viski, vodko in tobak so označena kot "potrdilo o pristnosti", za vino kot "potrdilo o označevanju izvora" in za natrijev nitrat kot "potrdilo o kakovosti".

2. Z odstopanjem od določb odstavka 1 se lahko za porto, madeiro, sherry in setubal muscatel z oznako KN 22042141, 22042151, 22042941 in 22042951 namesto potrdil o poreklu predloži komercialni dokument, ki je sestavljen in overjen v skladu s členom 9(2) Uredbe Komisije št. 986/89/EGS [7].

3. Tobak pa se brez predložitve potrdila o pristnosti uvrsti pod oznake KN 24011010 do 24011049 in 24012010 do24012049, če je ob sprostitvi v prosti promet na podlagi predpisa Evropske skupnosti prost carinskih dajatev. Potrdilo o pristnosti se za navedeni tobak ne sme izdati in sprejeti, če je več vrst tobaka pakiranih v isti embalaži za neposredno uporabo.

4. Za blago, našteto v spodnji tabeli pod zaporedno številko 6, se v skladu s tem členom šteje:

(a) tobak

"flue-cured"

tipa virginia: tobak, ki je sušen v umetnih atmosferskih razmerah po postopku, ki omogoča uravnavanje toplote in ventilacije, ne da bi prišel dim v stik s tobačnimi listi; barva posušenega tobaka običajno variira od limonino rumene do temno oranžne ali rdeče. Druge barve in mešanice barv so posledica različne zrelosti ali različnega načina pridelave ali sušenja;

(b) tobak

"light air-cured"

tipa burley (vključno s hibridi burleyja): tobak, ki je sušen v naravnih atmosferskih razmerah in ob izpostavitvi dodatni toploti ali ventilaciji nima vonja po dimu ali hlapih; barva listov običajno variira od svetlo rjave do rdečkaste. Druge barve in mešanice barv so posledica različne zrelosti ali različnega načina pridelave ali sušenja;

"light air cured"

tipa maryland: tobak, ki je sušen v naravnih atmosferskih razmerah in ob izpostavitvi dodatni toploti ali ventilaciji nima vonja po dimu ali hlapih; barva listov običajno variira od svetlo rumene do temno češnjeve. Druge barve in mešanice barv so posledica različne zrelosti ali različnega načina pridelave ali sušenja;

(d) tobak

"fire cured"

: tobak, ki je sušen v umetnih atmosferskih razmerah na odprtem ognju, katerega lesni dim tobak delno absorbira. Listi tobaka

"fire cured"

so običajno debelejši kakor listi barlyja, fire cured ali tobaka maryland glede na ustrezno višino stebla. Barva običajno variira od rumenkastorjave do zelo temno rjave. Druge barve in mešanice barv so posledica različne zrelosti ali različnega načina pridelave ali sušenja.

Država izvoznica | Ime | Sedež |

(1) | (2) | (3) | (4) | (5) | (6) | (7) |

1 | 0806 | Grozdje, sveže ali suho: | 2 | Združene države Amerike | Ministrstvo za kmetijstvo ZDA ali njegov pooblaščeni urad | Washington DC |

080610 | — Sveže | | | | |

08061011 | — — — — sorte Emperor (Vitis vinifera cv.) od 1. decembra to 31. januarja | | | | |

2 | 2106 | Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu | 3 | Švica | Union suisse du commerce de fromage SA/Schweizerische Käseunion AG/ Unione svizzera per il commercio del fromaggio SA | Bern |

210690 | — drugo | | |

Ime vina | |

Tokay (aszu in szamorodni) | Orszagos Borminosito Intezet Budapest II, Frenkel, Leo Utca I (Nacionalni inštitut za odobritev vin) |

| |

| | — druga vina; grozdni mošt, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola: | | | | |

| 220421 | — — v posodah, ki držijo 2 ali manj | | | | |

| — — — — z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 15 vol. % do vključno 18 vol. % | | | | |

| — — — — z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 18 vol. % do vključno 22 vol. % | | | |

| 22042151 | — — — — — tokay (aszu in szamorodni) | | | |

| 220429 | — — drugo: | | | |

| — — — — z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 15 vol. % do vključno 18 vol. % | | | |

| 22042945 | — — — — — tokay (aszu in szamorodni) | | | |

| — — — — z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 18 vol. % do vključno 22 vol. % | | | |

| 22042955 | — — — — — tokay (aszu in szamorodni) | | | |

4 | 2208 | Nedenaturiran etanol, z dejansko vsebnostjo manj kot 80 vol. %; destilati, likerji in druge alkoholne pijače; sestavljeni alkoholni pripravki, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač: | | Združene države Amerike | Ministrstvo za zakladnico ZDA, Oddelek za alkohol, tobak in strelno orožje ali njegov pooblaščen regionalni urad [8] | Washington DC |

220830 | — whisky: | | | | |

— — whisky bourbon, v posodah, ki držijo: | 5 | | | |

22083011 | — — — 2 litra ali manj | | | | |

22083019 | — — — več kot 2 litra | | | | |

5 | 220890 | — drugo: | | | | |

— — — 2 litra ali manj: | | | |

22089031 | — — — — vodka | | | | |

— — druge alkoholne pijače posodah, ki držijo: | | | | |

— — — — destilirane pijače (razen likerjev): | | | | |

22089035 | — — — — — drugo | | | | |

6 | 2401 | Nepredelan tobak, tobačni odpadki: | 7 | Združene države Amerike | Tobačno združenje ZDA ali njegov pooblaščeni urad [8] | Raleigh, Severna Karolina |

240110 | — tobak, neotrebljen: |

— — z zračnim tokom sušeni tobak tipa virginia in lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya); lahki zračno sušeni tobak maryland in na dimu sušeni tobak: | Kanada | Generalni direktorat za proizvodnjo hrane in inšpekcijo, Oddelek za kmetijstvo, Kanada, ali njegov pooblaščeni urad [8] | Ottawa |

24011010 | — — — z zračnim tokom sušeni tobak tipa virginia | Generalni direktorat za proizvodnjo hrane in inšpekcijo, Oddelek za kmetijstvo, Kanada, ali njegov pooblaščeni urad [8] |

24011020 | — — — lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya) | | |

— — — na dimu sušeni tobak: | | Cámara del Tabaco del Jujuy, ali njen pooblaščeni urad [8] | San Salvador de Jujuy |

24011041 | — — — — tipa kentucky | |

— — z zračnim tokom sušeni tobak tipa virginia in lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya); lahki zračno sušeni tobak maryland in na dimu sušeni tobak | Brazilija | Carteira de Comercio Exterior do Banco do Brasil ali njegov pooblaščeni urad [8] | Rio de Janiero |

24012020 | — — — lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya) |

24012030 | — — — lahki zračno sušeni tobak maryland | Urad za uvozno in izvozno inšpekcijo blaga Ljudske republike Kitajske v Šantungu ali njegov pooblaščeni urad [8] | Qingdao |

— — — na dimu sušeni tobak: |

24012041 | — — — — tipa kentucky | Urad za uvozno in izvozno inšpekcijo blaga Ljudske republike Kitajske v Hubeju ali njegov pooblaščeni urad [8] | Hankou |

24012049 | — — — — drugo |

| | Urad za uvozno in izvozno inšpekcijo blaga Ljudske republike Kitajske v Guangdongu ali njegov pooblaščeni urad [8] | Kanton |

| | Urad za uvozno in izvozno inšpekcijo blaga Ljudske republike Kitajske v Liaoningu ali njegov pooblaščeni urad [8] | Dalian |

| | Urad za uvozno in izvozno inšpekcijo blaga Ljudske republike Kitajske v Yunnanu ali njegov pooblaščeni urad [8] | Kunming |

| | Urad za uvozno in izvozno inšpekcijo blaga Ljudske republike Kitajske v Shenzhanu ali njegov pooblaščeni urad [8] | Shenzhan |

| | Urad za uvozno in izvozno inšpekcijo blaga Ljudske republike Kitajske v Hainanu ali njegov pooblaščeni urad [8] | Hainan |

| | Kolumbija | Superintendencia de Industria y Comercio — División de Control de Normas y Calidades ali njegov pooblaščeni urad [8] | Bogota |

- Lambaga Tembakou

Sumatra Utara

| Medan |

- Lambaga Tembakou

Java Tengah

| Sala |

- Lambaga Tembakou

Java Timur I

| Surabaya |

- Lambaga Tembakou

Java Timur II

| Jembery |

7 | 3102 | Dušikova gnojila, mineralna ali kemična | 8 | Čile | Servicio Nacional de Geologia y Mineria | Santiago |

310250 | — natrijev nitrat: | | | | |

31025010 | — — naravni natrijev nitrat | | | | |

3105 | Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo dva ali tri gnojilne elemente — dušik, fosfor in kalij; druga gnojila; proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg bruto mase: | | | | |

310590 | — drugo: | | | | |

31059010 | — — naravni kalijev natrijev nitrat, sestavljen iz naravne mešanice natrijevega nitrata in kalijevega nitrata (delež kalijevega nitrata je lahko do 44 %), pri kateri skupni delež dušika ne presega 16,3 % po masi v suhem brezvodnem proizvodu | | | | |

Člen 27

1. Potrdila ustrezajo vzorcem v prilogah, navedenih v stolpcu 4 tabele iz člena 26. Natisnejo in izpolnijo se v enem od uradnih jezikov Evropske gospodarske skupnosti in po potrebi v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države izvoznice.

2. Obrazec potrdila ima dimenzije 210 × 297 mm.

Papir, ki ga je treba uporablja, mora biti:

- za blago, navedeno pod zaporedno številko 3 tabele iz člena 26, bel, lepljen pisalni papir brez mehanskih ostankov lesa, ki tehta 55 do 65 g/m2.

Zgornja stran potrdila je tiskana v vzorcu giljoše rožnate barve, ki prepozna vsako mehansko ali kemično ponaredbo,

- za blago, našteto pod zaporednima številkama 4 in 5 tabele iz člena 26, bel pisalni papir z rumenim robom, ki tehta najmanj 40 g/m2,

- za drugo blago iz tabele pa bel pisalni papir, ki tehta najmanj 40 g/m2.

3. Pri blagu, naštetem pod zaporedno številko 3 v tabeli iz člena 26, so lahko robovi potrdila opremljeni z največ 13 mm širokim okrasnim vzorcem.

4. Za blago, našteto pod zaporedno številko 2 v tabeli iz člena 26, se izda potrdilo v izvirniku in dveh kopijah. Za izvirnik se uporabi bel, za prvo kopijo rožnat in za drugo rumen papir.

5. Vsako potrdilo za blago, našteto pod zaporedno številko 2 v tabeli iz člena 26, je označeno z lastno zaporedno številko organa izdaje, ki ji sledi nacionalni znak tega organa.

Kopije imajo enako zaporedno številko in enak nacionalni znak kakor izvirnik.

6. Carinski organi države članice, v kateri se blago predloži za sprostitev v prosti promet, lahko zahtevajo prevod potrdila.

Člen 28

Potrdilo mora biti izpolnjeno s pisalnim strojem ali ročno. Če se izpolni ročno, se mora uporabiti črnilo in tiskane črke.

Člen 29

1. Potrdilo ali pri delnih pošiljkah blaga, naštetega pod zaporednimi številkami 1, 6 in 7 tabele iz člena 26, fotokopija potrdila iz člena 34 se carinskim organom države članice uvoznice predloži skupaj z blagom, na katero se potrdilo ali fotokopija potrdila nanaša, v naslednjih rokih, ki se štejejo od dneva izdaje potrdila:

- dva meseca za blago, našteto pod zaporedno številko 2 v tabeli,

- tri mesece za blago, našteto pod zaporednimi številkami 1, 3 in 4 v tabeli,

- šest mesecev za blago, našteto pod zaporednima številkama 5 in 7 v tabeli,

- 24 mesecev za blago, našteto pod zaporedno številko 6 v tabeli.

2. Za blago, našteto pod zaporedno številko 2 tabele iz člena 26:

- je treba pristojnim organom prvo kopijo potrdila predložiti skupaj z izvirnikom,

- drugo kopijo potrdila organ izdaje neposredno pošlje carinskim organom države članice uvoznice.

Člen 30

1. Potrdilo je veljavno samo, če ga organ izdaje iz stolpca 6 v tabeli iz člena 26 ustrezno potrdi.

2. Potrdilo je ustrezno potrjeno, če so navedeni kraj in datum izdaje ter če vsebuje žig organa izdaje in podpis osebe ali oseb, ki so pooblaščene za podpis.

Člen 31

1. Organ izdaje se sme v tabeli iz člena 26 navesti samo, če:

(a) ga kot takšnega prizna država izvoznica;

(b) se zaveže, da bo preveril navedbe v potrdilih;

(c) se zaveže, da bo Komisiji in državam članicam na zahtevo zagotovil vse informacije, ki so potrebne za preverjanje navedb v potrdilih.

2. Tabela iz člena 26 se ponovno pregleda, takoj ko pogoj iz odstavka (1)(a) ni več izpolnjen ali če organ izdaje ne izpolni prevzetih obveznosti.

Člen 32

Računi, ki so kot dokument priloženi deklaracijam za sprostitev v prosti promet, morajo biti opremljeni z zaporedno ali zaporednimi številkami ustreznih potrdil.

Člen 33

Države, naštete v stolpcu 5 tabele iz člena 26, pošljejo Komisiji vzorce odtisov žigov, ki jih uporablja(-jo) organ(-i) izdaje in po potrebi njihove pooblaščene izpostave. Komisija sporoči te podatke carinskim organom držav članic.

Člen 34

Za blago, našteto pod zaporednimi številkami 1, 6 in 7 tabele iz člena 26, je treba pri razdelitvi pošiljke za vsako delno pošiljko narediti fotokopijo izvirnika potrdila. Fotokopije in izvirno potrdilo je treba predložiti carinskemu uradu, kjer je blago.

Na vsaki fotokopiji je treba navesti ime in naslov prejemnika delne pošiljke in zaznamek "izvod veljaven za … kg" (v številkah in črkah rdeče barve) ter kraj in datum opravljene razdelitve. Te navedbe se potrdijo z žigom carinskega urada in jih podpiše pooblaščeni carinski uradnik. Izvirno potrdilo mora vsebovati ustrezno opombo glede razdelitve pošiljke, shrani pa ga zadevni carinski urad.

NASLOV IV

POREKLO BLAGA

POGLAVJE I

Nepreferencialno poreklo blaga

Oddelek 1

Predelave oziroma obdelave, ki spremenijo poreklo

Člen 35

To poglavje določa za tekstil in tekstilne izdelke, ki se uvrščajo v oddelek XI kombinirane nomenklature carinske tarife, in za nekatere druge izdelke, ki niso tekstil in tekstilni izdelki, vrste obdelav ali predelav, ki v skladu z merili iz člena 24 zakonika tem izdelkom dodelijo poreklo države, v kateri je bila obdelava ali predelava opravljena.

Pojem "država" lahko pomeni tretjo državo ali Skupnost.

Pododdelek 1

Tekstil in tekstilni izdelki, ki se uvrščajo v oddelek XI kombinirane nomenklature carinske tarife

Člen 36

Za tekstil in tekstilne izdelke iz oddelka XI kombinirane nomenklature carinske tarife se kot obdelava oziroma predelava, na podlagi katere se v skladu s členom 24 zakonika dodeli poreklo države, šteje celotni postopek predelave, kakršen je določen v členu 37.

Člen 37

Kot celotni postopek predelave se šteje obdelava ali predelava, zaradi katere se pridobljeni izdelek razvršča pod drugo tarifno številko kombinirane nomenklature carinske tarife, kakor je tarifna številka kombinirane nomenklature carinske tarife vseh uporabljenih materialov brez porekla.

Pri izdelkih iz Priloge 10 se kot celotni postopek predelave štejejo samo tiste vrste postopkov, ki so navedeni v stolpcu 3 te priloge za vsak pridobljen izdelek ne glede na to, ali se pri teh postopkih tarifna številka spremeni ali ne.

Način uporabe pravil iz Priloge 10 je določen v uvodnih opombah iz Priloge 9.

Člen 38

Za izvajanje prejšnjega člena se naslednje obdelave ali predelave, ne glede na to, ali se je tarifna številka spremenila ali ne, vedno štejejo kot nezadostne za pridobitev porekla:

(a) postopki, ki so potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, odstranjevanje pokvarjenih delov in podobni postopki);

(b) enostavno odstranjevanje prahu, presejanje, izločevanje, sortiranje, razvrščanje v skupine (vključno s sestavljanjem v set), pranje, razrezovanje;

(ii) preprosto pakiranje blaga v vrečke, škatle, zaboje, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(d) pritrjevanje oznak, nalepk ali drugih podobnih znakov na izdelke ali njihovo embalažo;

(e) preprosto sestavljanje delov izdelka v popoln izdelek;

(f) kombinacija dveh ali več postopkov iz točk (a) do (e).

Pododdelek 2

Izdelki, ki niso tekstil in tekstilni izdelki iz oddelka XI kombinirane nomenklature carinske tarife

Člen 39

Za pridobljene izdelke iz Priloge 11 se obdelava ali predelava, navedena v stolpcu 3 te priloge, šteje kot postopek ali predelava, ki omogoča pridobitev porekla v skladu s členom 24 zakonika.

Način uporabe pravil iz Priloge 11 je določen v uvodnih opombah iz Priloge 9.

Pododdelek 3

Skupne določbe za vse izdelke

Člen 40

Kjer seznama v Prilogah 10 in 11 določata, da izdelek pridobi poreklo, če vrednost uporabljenih materialov brez porekla ne presega določenega odstotka cene franko tovarna pridobljenega izdelka, se ta odstotek izračuna na naslednji način:

- "vrednost" pomeni carinsko vrednost uporabljenih materialov brez porekla v času uvoza ali, če ta ni znana ali se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za te materiale v državi, v kateri se opravi predelava,

- "cena franko tovarna" pomeni ceno franko tovarna pridobljenega izdelka, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu tega izdelka;

- "vrednost, pridobljena na podlagi postopkov sestavljanja" pomeni povečanje vrednosti zaradi sestavljanja, skupaj z zaključnimi postopki in postopki preverjanja, in vgradnje vseh delov po poreklu iz države, v kateri se navedeni postopki opravljajo, vključno z dobičkom in splošnimi stroški, ki nastanejo v tej državi zaradi teh postopkov.

Oddelek 2

Izvedbeni predpisi glede nadomestnih delov

Člen 41

Za bistvene nadomestne dele, namenjene opremi, stroju, aparatu ali vozilu, ki se predhodno sprostijo v prosti promet ali izvozijo, se šteje, da imajo enako poreklo kakor ta oprema, stroj, aparat ali vozilo, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz tega oddelka.

Člen 42

Domneva iz prejšnjega člena se upošteva le, če:

- je to nujno zaradi uvoza v namembno državo,

- vključitev bistvenega nadomestnega dela v opremo, stroje, aparate ali vozilo v proizvodni proces ne bi preprečila, da bi ta oprema, stroj, aparat ali vozilo dobilo poreklo Skupnosti ali poreklo države, v kateri poteka proizvodni proces.

Člen 43

Za izvajanje člena 41:

(a) "oprema, stroji, aparati ali vozila" pomenijo blago, ki se uvršča v oddelke XVI, XVII in XVIII kombinirane nomenklature carinske tarife;

(b) "bistveni nadomestni deli" pomenijo dele:

- brez katerih se pravilno delovanje blaga iz točke a, ki je bilo predhodno sproščeno v prosti promet ali predhodno izvoženo, ne more zagotoviti,

- ki so značilni za to blago, in

- so namenjeni za normalno vzdrževanje blaga in za nadomestitev enakih delov, ki so poškodovani ali so postali neuporabni.

Člen 44

Če se pri pristojnih organih ali pooblaščenih organizacijah držav članic za bistvene nadomestne dele iz člena 41 vloži zahtevek za izdajo potrdila o poreklu, morata potrdilo in njegov zahtevek v polju št. 6 (zaporedna številka, oznake in številke, število in vrsta tovorkov, poimenovanje blaga) vsebovati izjavo udeleženega, da je navedeno blago namenjeno za normalno vzdrževanje predhodno izvožene opreme, stroja, aparata ali vozila, in natančne podatke za to opremo, stroj, aparat ali vozilo.

Poleg tega udeleženi po možnosti navede podatke o potrdilu o poreklu blaga (organ izdaje, številka in datum potrdila), s katerim so bili izvoženi oprema, stroj, aparat ali vozilo, vzdrževanju katerih so nadomestni deli namenjeni.

Člen 45

Če je treba poreklo bistvenih nadomestnih delov iz člena 41 zaradi njihove sprostitve v prosti promet v Skupnosti dokazati s predložitvijo potrdila o poreklu blaga, mora to vsebovati navedbe iz člena 44.

Člen 46

Pristojni organi držav članic lahko zaradi zagotavljanja uporabe pravil, ki jih določa ta oddelek, zahtevajo predložitev dodatnih dokazil in predvsem:

- računa ali kopije računa, ki se nanaša na predhodno v prosti promet sproščeno ali izvoženo opremo, stroj, aparat ali vozilo,

- pogodbo ali kopijo pogodbe ali katerega koli drugega dokumenta, iz katerega je razvidno, da se dobava opravlja v okviru normalnega vzdrževanja.

Oddelek 3

Izvedbeni predpisi glede potrdil o poreklu blaga

Pododdelek 1

Izvedbeni predpisi za splošna potrdila o poreklu blaga

Člen 47

Če se ob uvozu dokazuje ali je treba dokazovati poreklo blaga s predložitvijo potrdila o poreklu blaga, mora to potrdilo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) izdati ga mora zanesljiv organ ali organizacija, ki ga je država izdaje za to ustrezno pooblastila;

(b) vsebovati mora vse podatke, potrebne za prepoznavanje blaga, na katero se nanaša, predvsem pa:

- število tovorkov, njihovo naravo, označbe in številke,

- tip blaga,

- bruto in neto težo blaga; te podatke lahko nadomestijo drugi, na primer število ali volumen, če se blagu med prevozom občutno spremeni teža ali če njegove teže ni mogoče določiti oziroma če se njegova prepoznava običajno zagotovi s temi drugimi podatki,

- ime pošiljatelja;

Člen 48

1. Potrdila o poreklu blaga, ki jih izdajajo pristojni organi ali pooblaščene organizacije držav članic, morajo izpolnjevati pogoje iz člena 47(a) in (b).

2. Ta potrdila in pripadajoči zahtevki se morajo izdati na obrazcih, ki ustrezajo vzorcem iz Priloge 12.

3. Ta potrdila o poreklu blaga potrjujejo, da je blago po poreklu iz Skupnosti.

Če je to potrebno zaradi zunanje trgovine, se lahko v njih potrjuje, da je blago po poreklu iz določene države članice.

Če so pogoji iz člena 24 zakonika izpolnjeni na podlagi več postopkov ali predelav, opravljenih v različnih državah članicah, se lahko potrdi samo poreklo blaga iz Skupnosti.

Člen 49

Potrdila o poreklu blaga se izdajo na podlagi pisnega zahtevka udeleženega.

Če to upravičujejo okoliščine, predvsem če vložnik zahtevka redno opravlja izvoz, lahko države članice opustijo zahtevo predložitve zahtevka za vsako dejanje v zvezi z izvozom, če se spoštujejo določbe o poreklu.

Če je to potrebno zaradi trgovanja, se lahko za vsako potrdilo o poreklu blaga izda en ali več dodatnih kopij istega potrdila o poreklu blaga.

Te kopije morajo biti izdelani na obrazcih, ki ustrezajo vzorcu iz Priloge 12.

Člen 50

1. Obrazec potrdila meri 210 × 297 milimetrov. Dovoljeno odstopanje po dolžini je minus 5 milimetrov oziroma plus 8 milimetrov. Uporabljati je treba bel, klejen, brezlesni pisalni papir, ki tehta najmanj 64 g/m2 ali med 25 in 30 g/m2, če gre za papir za letalska pisma. Imeti mora ozadje s tiskanim rjavkastočrnim vzorcem "giljoše", tako da je opazno vsako ponarejanje z mehanskimi in kemičnimi sredstvi.

2. Obrazec zahtevka je natisnjen v uradnem jeziku ali v enem ali več uradnih jezikih izvozne države članice; obrazec potrdila o poreklu blaga je natisnjen v enem ali več uradnih jezikov Skupnosti ali, v skladu z običaji in potrebami trgovanja, v kakšnem drugem jeziku.

3. Države članice si lahko pridržijo pravico, da same tiskajo obrazce potrdil o poreklu blaga ali pa jih dajo tiskat pooblaščenim tiskarjem. V tem primeru se mora vsak obrazec potrdila sklicevati na tako pooblastilo. Vsako potrdilo o poreklu blaga mora vsebovati ime in naslov tiskarja ali oznako, ki omogoča njegovo prepoznavanje. Vsebovati mora tudi zaporedno številko, tiskano ali odtisnjeno, ki omogoča njegovo prepoznavanje.

Člen 51

Zahtevek in potrdilo o poreklu blaga morata biti izpolnjena s pisalnim strojem ali v rokopisu, z velikimi tiskanimi črkami, vendar enotno, v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali, v skladu z običaji in potrebami trgovanja, v kakšnem drugem jeziku.

Člen 52

Vsako potrdilo o poreklu blaga iz člena 48 mora vsebovati zaporedno številko, po kateri ga je mogoče identificirati. Zahtevek za potrdilo in vse kopije istega potrdila o poreklu blaga morajo vsebovati enako zaporedno številko.

Pristojni organi ali pooblaščene organizacije držav članic lahko te dokumente številčijo v skladu z vrstnim redom njihove izdaje.

Člen 53

Pristojni organi držav članic lahko določijo dodatne navedbe, ki jih je treba vnesti v zahtevek. Te dodatne navedbe je treba omejiti na minimum.

Vsaka država članica sporoči Komisiji določbe, ki jih sprejme v skladu s prejšnjim odstavkom. Komisija te podatke nemudoma sporoči drugim državam članicam.

Člen 54

Pristojni organi ali pooblaščene organizacije držav članic, ki so izdale potrdila o poreklu blaga, morajo hraniti zahtevke najmanj dve leti.

Vendar se lahko zahtevki hranijo tudi v obliki kopij istega potrdila o poreklu blaga, če imajo ti v zakonodaji zadevne države članice enako dokazno moč.

Pododdelek 2

Izvedbeni predpisi glede potrdil o poreklu za nekatere kmetijske proizvode, za katere se uporabljajo posebni uvozni režimi

Člen 55

Členi 56 do 65 določajo pogoje za uporabo potrdil o poreklu blaga za kmetijske proizvode s poreklom iz tretjih držav, za katere so bili uvedeni posebni nepreferencialni uvozni režimi, kolikor se ti režimi nanašajo na naslednje določbe.

(a) Potrdila o poreklu blaga

Člen 56

1. Potrdila o poreklu blaga za kmetijske proizvode s poreklom iz tretjih držav, za katere so bili uvedeni posebni nepreferencialni uvozni režimi, morajo biti izdana na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 13.

2. Ta potrdila izdajo pristojni državni organi zadevnih tretjih držav, v nadaljevanju "organi izdaje", če se izdelki, na katere se ta potrdila nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz teh držav v skladu z določbami, ki veljajo v Skupnosti.

3. Ta potrdila morajo vsebovati tudi vse potrebne navedbe, predvidene v predpisih Skupnosti za posebne uvozne režime iz člena 55.

4. Brez poseganja v posebne določbe o posebnih uvoznih režimih iz člena 55 je obdobje veljavnosti teh potrdil deset mesecev, šteto od datuma, ko jih izdajo organi izdaje.

Člen 57

1. Potrdila o poreklu blaga, izdana v skladu z določbami tega pododdelka, smejo vsebovati en sam izvod, ki je označen kot "izvirnik" poleg naslova dokumenta.

Če se izkaže, da so potrebni dodatni izvodi, morajo ti poleg naslova dokumenta vsebovati zaznamek "kopija".

2. Pristojni organi v Skupnosti sprejmejo kot veljaven samo izvirnik potrdila o poreklu blaga.

Člen 58

1. Obrazec potrdila o poreklu blaga meri 210 × 297 milimetrov. Dovoljeno odstopanje po dolžini je minus 5 milimetrov oziroma plus 8 milimetrov. Uporabljati je treba bel, klejen, brezlesni pisalni papir, ki tehta najmanj 40 g/m2. Sprednja stran izvirnika mora imeti ozadje s tiskanim rumenim vzorcem "giljoše", tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi in kemičnimi sredstvi opazno.

2. Obrazci potrdila morajo biti natisnjeni in izpolnjeni v enem od uradnih jezikov Skupnosti.

Člen 59

1. Obrazci potrdila o poreklu blaga morajo biti izpolnjeni s pisalnim strojem ali z mehanografskim ali podobnim postopkom.

2. Na potrdilu se ne sme nič izbrisati ali ponovno vpisati. Morebitni popravki morajo biti izvedeni tako, da se napačne navedbe prečrtajo in po potrebi dodajo pravilne navedbe. Vsako tako opravljeno spremembo mora potrditi tisti, ki jo je opravil, in jo morajo overiti organi izdaje.

Člen 60

1. Potrdila o poreklu blaga, izdana v skladu s členi 56 do 59, morajo v polju št. 5 vsebovati vse dodatne navedbe iz člena 56(3), ki bi se lahko izkazale za potrebne pri izvajanju posebnih uvoznih režimov, na katere se nanašajo.

2. Neuporabljeni prostor v poljih št. 5, 6 in 7 se mora prečrtati, da se tako preprečijo vsi naknadni vnosi.

Člen 61

Vsako potrdilo o poreklu blaga mora vsebovati zaporedno številko, tiskano ali ne, po kateri ga je mogoče identificirati, ter žig organa izdaje in podpis osebe ali oseb, ki so pooblaščene za podpisovanje.

Potrdilo o poreklu blaga se izda ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, organ izdaje pa od vsakega izdanega potrdila zadrži eno kopijo.

Člen 62

Izjemoma se lahko navedeno potrdilo o poreklu blaga izda tudi po opravljenem izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če to ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak, nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin.

Organi izdaje ne smejo naknadno izdati potrdila o poreklu blaga iz členov 56 do 61, dokler ne preverijo, ali se navedbe, vsebovane v zahtevku izvoznika, ujemajo z navedbami v ustreznem izvoznem spisu.

Naknadno izdana potrdila morajo vsebovati eno od naslednjih navedb:

- ,

v polju "Opombe".

(b) Upravno sodelovanje

Člen 63

1. Če je v posebnih uvoznih režimih za nekatere kmetijske proizvode predvidena uporaba potrdila o poreklu blaga iz členov 56 do 62, se uporaba takšnih režimov pogojuje z uvedbo postopka upravnega sodelovanja, razen če ni v teh posebnih režimih določeno drugače.

V ta namen zadevne tretje države Komisiji Evropskih skupnosti sporočijo:

- imena in naslove organov za izdajo potrdil o poreklu blaga skupaj z vzorci žigov, ki jih ti organi uporabljajo,

- imena in naslove državnih organov, pristojnih za sprejemanje zahtevkov za naknadno preverjanje potrdil o poreklu blaga iz člena 64.

Komisija sporoči vse te podatke pristojnim organom držav članic.

2. Če zadevne tretje države Komisiji Evropskih skupnosti ne sporočijo podatkov iz odstavka 1, pristojni organi v Skupnosti zavrnejo dodelitev ugodnosti posebnih uvoznih režimov.

Člen 64

1. Potrdila o poreklu blaga iz členov 56 do 62 se naknadno preverjajo naključno in kadar se pojavi utemeljen dvom o pristnosti potrdila ali točnosti navedb, vsebovanih v njem.

V zvezi s poreklom se preverjanje opravi na pobudo pristojnih carinskih organov.

Glede izvajanja predpisov na področju kmetijstva lahko po potrebi opravljajo preverjanje tudi drugi pristojni organi.

2. Za izvajanje določb odstavka 1 pristojni organi v Skupnosti vrnejo potrdilo o poreklu blaga ali njegovo kopijo državnemu organu, ki ga pooblasti izvozna država, in po potrebi navedejo vsebinske ali formalne razloge, ki opravičujejo preiskavo. Vrnjenemu potrdilu priložijo račun ali kopijo računa, če je bil izdan, in sporočijo vse informacije, ki so jih lahko pridobili in na podlagi katerih se domneva nepravilnost navedb v potrdilu oziroma podvomi o njegovi pristnosti.

Če se carinski organi Skupnosti odločijo, da bodo začasno prenehali izvajati določbe teh posebnih uvoznih režimov, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo ti organi odobriti sprostitev izdelkov, pogojeno s previdnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.

Člen 65

1. Izidi naknadnega preverjanja se takoj, ko je mogoče, sporočijo pristojnim organom v Skupnosti.

Iz njih mora biti razvidno, ali se potrdila o poreklu blaga, ki so bila v skladu s pogoji iz člena 64 vrnjena, nanašajo na dejansko izvoženo blago in ali se za to blago dejansko lahko uporabijo zadevni posebni uvozni režimi.

2. Če zahtevkom za naknadno preverjanje najpozneje v šestih mesecih ne sledi odgovor, pristojni organi v Skupnosti dokončno zavrnejo dodelitev ugodnosti posebnih uvoznih režimov.

POGLAVJE 2

Preferencialno poreklo blaga

Oddelek 1

Splošna shema preferencialov

Pododdelek 1

Opredelitev pojma "izdelki s poreklom"

Člen 66

Za izvajanje predpisov, ki določajo ukrepe preferencialne tarifne obravnave inki jih Skupnost enostransko sprejema za nekatere izdelke s poreklom iz držav v razvoju, se naslednji proizvodi štejejo kot izdelki s poreklom iz države, upravičene do ukrepov preferencialne tarifne obravnave (v nadaljevanju "države upravičenke"), pod pogojem, da so ti proizvodi v skladu s členom 75 neposredno prepeljani v Skupnost:

(a) proizvodi, v celoti pridobljeni v tej državi;

(b) proizvodi, pridobljeni v tej državi z izdelavo, pri kateri so bili uporabljeni drugi materiali kakor tisti iz točke a, pod pogojem, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani v skladu s členom 68(1).

Člen 67

1. Šteje se, da so v celoti pridobljeni v državi upravičenki v skladu s členom 66(a):

(a) mineralni proizvodi, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;

(b) tam pridelani rastlinski proizvodi;

(d) proizvodi, pridobljeni iz tam živih živali;

(e) proizvodi, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(f) proizvodi morskega ribolova in drugi proizvodi iz morja, pridobljeni z njenimi plovili;

(g) izdelki, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, navedenih v točki (f);

(h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za obnavljanje surovin;

(i) odpadki in ostanki pri proizvodnih postopkih, ki tam potekajo;

(j) proizvodi, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njenega teritorialnega morja, pod pogojem, da ima izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;

(k) proizvodi, tam izdelani izključno iz proizvodov, opredeljenih v točkah od (a) do (j).

2. Izraz "njena plovila" iz odstavka 1(f) se uporablja samo za plovila:

- ki so registrirana ali se vodijo v državi upravičenki,

- ki plujejo pod zastavo države upravičenke,

- ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov države upravičenke ali družbe s sedežem v tej državi in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta ter večina članov takih odborov državljani te države in, dodatno, če pri osebnih družbah ali družbah z omejeno odgovornostjo vsaj polovica kapitala pripada tej državi ali javnim organom ali državljanom navedene države,

- katerih kapitan in častniki so v celoti državljani države upravičenke, in

- katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke je državljanov države upravičenke.

3. Izraz "v državi upravičenki" se nanaša tudi na teritorialno morje te države.

4. Plovila, ki plujejo na odprtem morju, vključno s predelovalnimi ladjami, na katerih se ulov rib obdela ali predela, se štejejo za del ozemlja države upravičenke, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2.

Člen 68

1. Za namene člena 66(b) se ob upoštevanju določb iz odstavkov 2 in 3 materiali brez porekla štejejo, da so bili zadosti obdelani ali predelani, če je pridobljeni izdelek uvrščen pod drugo tarifno številko kakor tisto, pod katero so uvrščeni vsi materiali brez porekla, uporabljeni pri njegovi izdelavi.

Priloga 14 vsebuje opombe, ki se uporabljajo za izdelke, narejene iz materialov brez porekla.

Izraza "poglavja" in "tarifne številke", uporabljena v teh določbah, označujeta poglavja in tarifne številke (štirištevilčne oznake), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja "Harmonizirani sistem".

Izraz "uvrščen" se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala pod določeno tarifno številko.

2. Za izdelek, naveden v stolpcih 1 in 2 seznama iz Priloge 15, morajo namesto pravila iz odstavka 1 biti izpolnjeni pogoji, določeni v stolpcu 3.

(a) Pojem "vrednost" na seznamu iz Priloge 15 pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana ali se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za te materiale v zadevni državi. Kadar je treba določiti vrednost uporabljenih materialov s poreklom, se določbe te točke smiselno uporabljajo.

(b) Pojem "cena franko tovarna" s seznama v Prilogi 15 pomeni ceno, ki se plača za pridobljeni izdelek proizvajalcu, v podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da ta cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka.

3. Za namene člena 66(b) se šteje, da so naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali se je tarifna številka spremenila ali ne:

(a) postopki za ohranitev izdelkov v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, hlajenje, soljenje, dajanje v žveplov dioksid ali druge vodne raztopine, odstranjevanje poškodovanih delov in podobni postopki);

(b) enostavni postopki, kakršni so odstranjevanje prahu, sejanje ali prebiranje, razvrščanje v skupine, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov), pranje, barvanje in rezanje;

(ii) preprosto pakiranje v steklenice, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. ter vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(d) pritrjevanje oznak, nalepk ali drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;

(e) preprosto mešanje izdelkov ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne, če ena ali več sestavin mešanice ne ustreza pogojem, določenim v tem naslovu, da bi jih lahko šteli za izdelke s poreklom;

(f) enostavno sestavljanje delov izdelka v popoln izdelek;

(g) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah od (a) do (f);

(h) zakol živali.

Člen 69

Da bi določili, ali se lahko izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države upravičenke, ni treba preverjati, ali so električna energija in gorivo, naprave in oprema ter stroji in orodje, ki se uporabljajo v proizvodnji takšnega izdelka, po poreklu iz tretjih držav ali ne.

Člen 70

1. Z odstopanjem od člena 66 velja takrat, ko se ugotavlja, ali je izdelek, izdelan v državi upravičenki, ki je članica regionalne skupine, v skladu s tem členom tudi po poreklu iz te države, da se izdelki s poreklom iz katere koli države regionalne skupine, uporabljeni pri nadaljnji proizvodnji v neki drugi državi iste regionalne skupine, obravnavajo, kakor da bi bili po poreklu iz države, v kateri je potekala ta nadaljnja proizvodnja.

2. Država porekla končnega izdelka se določi v skladu s členom 71.

3. Regionalna kumulacija se uporablja v treh različnih regionalnih skupinah držav upravičenk do splošne sheme preferencialov:

(a) Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN);

(b) Srednjeameriški skupni trg (CACM);

4. "Regionalna skupina" lahko glede na konkreten primer pomeni ASEAN ali CACM ali Andsko skupino.

Člen 71

1. Izdelki, ki imajo status izdelka s poreklom v skladu s členom 70, se štejejo kot izdelki s poreklom iz tiste države regionalne skupine, v kateri je bila opravljena zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da:

- tam dodana vrednost, določena v skladu z odstavkom 3 tega člena, presega največjo carinsko vrednost uporabljenih izdelkov s poreklom iz katere koli od drugih držav iste regionalne skupine,

- tam opravljena obdelava ali predelava presega tisto iz člena 68(3) in pri tekstilnih izdelkih tudi obdelave iz Priloge 16.

2. V vseh drugih primerih se šteje, da so izdelki po poreklu iz tiste države regionalne skupine, ki je prispevala največjo carinsko vrednost uporabljenih izdelkov s poreklom iz drugih držav regionalne skupine.

3. "Dodana vrednost" pomeni ceno franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega od vključenih izdelkov s poreklom iz drugih držav regionalne skupine.

Člen 72

1. Člena 70 in 71 se uporabljata samo, če:

(a) so pravila, ki urejajo trgovino v okviru regionalne kumulacije med državami regionalne skupine, enaka tistim, določenim v okviru tega oddelka;

(b) se je vsaka država regionalne skupine zavezala, da bo spoštovala ali skrbela za spoštovanje določb tega oddelka ter Skupnosti in drugim državam regionalne skupine ponudila potrebno upravno sodelovanje, da bi tako zagotovila pravilno izdajo potrdil o poreklu Obrazec A ter preverjanje teh potrdil in obrazcev APR.

To zavezo pošlje Komisiji sekretariat regionalne skupine. Sekretariati so glede na primer naslednji:

- generalni sekretariat ASEAN,

- stalni sekretariat Srednjeameriškega skupnega trga,

- Junta del Acuerdo de Cartagena.

2. Komisija za vsako regionalno skupino posebej obvesti države članice, ko so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.

Člen 73

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 74

Garniture se v skladu s splošnim pravilom 3 harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Vendar pa takrat, kadar je garnitura sestavljena iz izdelkov, ki imajo poreklo, in takih brez njega, velja, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

Člen 75

1. Za neposredni prevoz iz izvozne države upravičenke v Skupnost se šteje prevoz:

(a) izdelkov, katerih prevoz ne gre čez ozemlja katere koli druge države razen, če se uporabi člen 70, ozemlja druge države iste regionalne skupine;

(b) izdelkov, ki se prevažajo tako, da prečkajo ozemlja držav, ki niso ozemlje izvozne države upravičenke ali, če se uporabi člen 70, ozemlje držav, ki ni ozemlje držav iste regionalne skupine, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem v teh državah ali brez njiju, če je prevoz skozi te države upravičen zaradi geografskih razlogov ali izključno prevoznih potreb in so izdelki:

- ostali pod nadzorom carinskih organov v državi tranzita ali skladiščenja,

- in niso bili dani na trg ali v potrošnjo ter

- na njih niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju;

(c) izdelki, ki se prevažajo prek ozemlja Avstrije, Finske, Norveške, Švedske ali Švice in se potem v celoti ali delno ponovno izvozijo v Skupnost, če:

- so ostali pod nadzorom carinskih organov v državi tranzita ali skladiščenja,

- niso bili dani na trg ali v potrošnjo in

- niso bili predmet drugih postopkov razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršnih koli postopkov, namenjenih ohranitvi blaga v dobrem stanju;

(d) izdelki, ki se prevažajo po cevovodih čez ozemlja držav, ki ni ozemlje izvozne države upravičenke.

2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1(b) in (c), je treba predložiti carinskim organom Skupnosti:

(a) en sam prevozni dokument, izdan v izvozni državi upravičenki, ki pokriva prevoz čez državo tranzita;

(b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita:

- z natančnim opisom blaga,

- z navedbo datumov raztovarjanja in ponovnega natovarjanja blaga ali datume njegovega vkrcanja ali izkrcanja z natančno navedbo uporabljenih ladij,

- ki potrjuje pogoje, pod katerimi je bilo blago zadržano v državi tranzita; ali

Člen 76

Pogoji za pridobitev statusa porekla blaga iz tega pododdelka morajo biti v državi upravičenki izpolnjevani neprestano.

Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz države upravičenke v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se pristojnim organom lahko zadovoljivo dokaže:

- da je blago, ki se vrača, isto blago, kakor je bilo izvoženo, in

- da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi, niso bili opravljeni nikakršni postopki razen tistih, ki so potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Člen 77

1. Odstopanje od teh določb se lahko odobri v korist najmanj razvitih držav upravičenk splošne sheme preferencialov, kadar je to opravičeno s stanjem razvoja obstoječe industrije ali nastajanja novih industrijskih panog. Najmanj razvite države upravičenke so navedene v letnih uredbah Sveta in sklepih ESPJ o uporabi splošnih tarifnih preferencialov.

V ta namen zadevna država vloži pri Komisiji Evropskih skupnosti zahtevek za odstopanje skupaj z razlogi za zahtevek v skladu z odstavkom 3.

2. Pri pregledu zahtevkov je zlasti treba upoštevati:

(a) primere, pri katerih bi lahko uporaba veljavnih pravil o poreklu blaga občutno vplivala na sposobnost obstoječe industrije v zadevni državi, da še naprej izvaža v Skupnost, in še zlasti, če bi to lahko povzročilo prenehanje njene dejavnosti;

(b) posebne primere, za katere se lahko jasno dokaže, da je zaradi uporabe pravil o poreklu ogrožena pomembna naložba v industrijski panogi, in pri katerih bi odstopanje od teh določb spodbudilo izvajanje naložbenih programov, ki bi omogočili postopno izpolnjevanje teh pravil;

3. Zaradi olajšanja pregleda zahtevkov za odstopanja in v njegovo dodatno podporo država, ki je vložila zahtevek, izdela obrazložitev zahtevka, upoštevaje naslednje elemente:

- poimenovanje gotovega izdelka,

- narava in količina izdelkov, ki so bili pri tem obdelani ali predelani,

- postopki izdelave,

- dodana vrednost,

- število zaposlenih v zadevnem podjetju,

- predvideni obseg izvoza v Skupnost,

- razlogi za zahtevano trajanje zahtevka,

- druge pripombe.

Enake določbe se uporabljajo za morebitna podaljšanja.

Pododdelek 2

Dokazilo o poreklu

(a) Potrdilo o poreklu, obrazec A

Člen 78

1. Za izdelke s poreklom v skladu s tem oddelkom pri uvozu v Skupnost veljajo tarifne ugodnosti iz člena 66 ob predložitvi potrdila o poreklu blaga, obrazec A, katerega vzorec je v Prilogi 17 in ki so ga izdali carinski organi ali drugi državni organi države upravičenke, če ta država:

- je sporočila Komisiji Evropskih skupnosti podatke iz člena 93, in

- pomaga Skupnosti tako, da carinskim organom držav članic dovoli preverjanje pristnosti dokumenta ali točnosti navedb glede pravega porekla zadevnih izdelkov.

2. Potrdilo o poreklu, obrazec A, se lahko izda samo, kadar se uporabi kot dokumentarno dokazilo, ki se zahteva zaradi preferencialne tarifne obravnave iz člena 66.

3. Potrdilo o poreklu, obrazec A, se izda samo na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

4. Izvoznik ali njegov zastopnik predloži skupaj z zahtevkom vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da izdelki, ki jih namerava izvoziti, izpolnjujejo pogoje za izdajo potrdila o poreklu, obrazec A.

5. Potrdilo izda pristojni državni organ države upravičenke, če se izdelki, ki se nameravajo izvoziti, lahko štejejo za izdelke po poreklu iz te države v skladu s pododdelkom 1.

6. Pri preverjanju, ali je izpolnjen pogoj iz odstavka 5, ima pristojni državni organ pravico zahtevati katero koli dokumentarno dokazilo ali opraviti kakršen koli drug pregled, ki se mu zdi potreben.

7. Pristojni državni organ izvozne države upravičenke mora paziti, da so obrazci potrdila in zahtevka pravilno izpolnjeni.

8. Izpolnitev polja št. 2 na potrdilu o poreklu, obrazec A, je neobvezna. Zato pa mora polje št. 12 tega potrdila obvezno vsebovati navedbo "Evropska gospodarska skupnost" ali eno od držav članic. Nasprotno je treba pri uporabi tranzitnega postopka iz člena 75(1)(c) in člena 80 navesti eno od držav iz člena 80 kot državo uvoznico v skladu z zadnjim pododstavkom člena 83(3).

9. Datum izdaje potrdila o poreklu, obrazec A, mora biti naveden v polju št. 11. Podpis v tem polju, pridržan za organ, ki izda potrdilo, mora biti vnesen ročno.

10. Potrdilo o poreklu, obrazec A, izdajo pristojni organi izvozne države upravičenke ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša. Izvozniku ga dajo na razpolago takoj, ko je izvoz dejansko opravljen ali zagotovljen.

Člen 79

Ker služi potrdilo o poreklu, obrazec A, kot dokumentarno dokazilo za izvajanje določb o preferencialni tarifni obravnavi iz člena 66, mora pristojni državni organ države izvoznice izvesti vse potrebne ukrepe za preverjanje porekla izdelkov in pravilnosti drugih navedb v potrdilu.

Člen 80

Izdelki s poreklom v skladu s tem oddelkom so ob uvozu v Skupnost upravičeni do preferencialne tarifne obravnave iz člena 66, če se zanje predloži potrdilo o poreklu blaga, obrazec A, ki so ga izdali carinski organi Avstrije, Finske, Norveške, Švedske ali Švice na podlagi potrdila o poreklu, obrazec A, ki so ga izdali pristojni organi izvozne države upravičenke, če so izpolnjeni pogoji iz člena 75 in če Avstrija, Finska, Norveška, Švedska ali Švica pomagajo Skupnosti, tako da njenim carinskim organom dovolijo preverjati pristnost in točnost izdanih potrdil. Postopek preverjanja iz člena 95 se smiselno uporablja. Obdobje iz prvega pododstavka člena 95(3) se podaljša na osem mesecev.

Člen 81

1. Izjemoma se lahko potrdilo o poreklu, obrazec A, izda tudi po dejanskem izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če to zaradi nenamernih napak, opustitev ali drugih posebnih okoliščin ni bilo izdano ob njihovem izvozu, in pod pogojem, da blago ni bilo izvoženo pred posredovanjem zahtevanih podatkov iz člena 93 Komisiji Evropskih skupnosti.

2. Pristojni državni organ lahko izda potrdilo naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s tistimi v ustrezni dokumentaciji in če potrdilo o poreklu, obrazec A, ob izvozu zadevnih izdelkov dejansko še ni bilo izdano.

3. Potrdila o poreklu, obrazec A, ki so izdana naknadno, morajo v polju št. 4 vsebovati zaznamek

ali

Člen 82

1. Če je bilo potrdilo o poreklu, obrazec A, ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik pristojni državni organ, ki ga je izdal, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih ima. Tako izdani dvojnik mora v polju št. 4 vsebovati zaznamek "duplicata" ali "duplicate" ter datum izdaje in zaporedno številko izvirnega potrdila.

2. Za namene izvajanja člena 85 začne dvojnik veljati z datumom izdaje izvirnega potrdila.

Člen 83

1. Nadomestitev enega ali več potrdil o poreklu, obrazec A, z enim ali več drugih takšnih potrdil je vselej možna, pod pogojem, da jo opravijo carinski organi Skupnosti, pristojni za nadzor izdelkov.

2. Nadomestno potrdilo, ki se izda ob uporabi tega člena ali člena 80, velja za dokončno potrdilo o poreklu za izdelke, ki so v njem opisani. Nadomestno potrdilo se izda na podlagi pisnega zahtevka ponovnega izvoznika.

3. Nadomestno potrdilo mora v desnem zgornjem polju vsebovati ime vmesne države, v kateri je bilo izdano.

Polje št. 4 mora vsebovati eno od naslednjih navedb:

ali

ter datum izdaje izvirnega potrdila o poreklu in njegove zaporedne številke.

V polju št. 1 je treba navesti ime ponovnega izvoznika.

Ime končnega prejemnika se lahko vpiše v polje št. 2.

V polju št. 10 se je treba sklicevati na račun ponovnega izvoznika.

Vse navedbe, ki jih vsebuje izvirno potrdilo in se nanašajo na ponovno izvožene izdelke, se morajo vpisati v polja št. 3 do 9.

Polje št. 11 mora vsebovati zaznamek organa, ki je izdal nadomestno potrdilo. Odgovornost tega organa se nanaša samo na izdajo nadomestnega potrdila.

V polju št. 12 morata biti navedeni država porekla in namembna država, ki sta bili navedeni v izvirnem potrdilu. V tem polju se podpiše ponovni izvoznik. Ponovni izvoznik, ki v dobri veri podpiše to polje, ne odgovarja za točnost navedb v izvirnem potrdilu.

4. Carinski urad, ki mora opraviti ta postopek, v izvirnem potrdilu vpiše težo, številke in naravo ponovno izvoženih tovorkov in na njem navede zaporedne številke ustreznega nadomestnega potrdila ali nadomestnih potrdil. Zadevni carinski urad mora hraniti izvirno potrdilo najmanj dve leti.

5. Nadomestnemu potrdilu se lahko priloži fotokopija izvirnega potrdila.

Člen 84

1. Ob upoštevanju določb odstavka 4 se potrdila o pristnosti, predvidena v členu 1(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 3833/90 [9], vpišejo v polje št. 7 potrdila o poreklu, obrazec A, iz člena 78.

2. Potrdila iz odstavka 1 so sestavljena iz opisa blaga, natančno predstavljenega v odstavku 3, žiga pristojnega državnega organa in lastnoročnega podpisa pooblaščenega uradnika za potrjevanje pristnosti opisa blaga v polju št. 7.

3. Opis izdelkov v polju št. 7 potrdila o poreklu se glede na konkreten primer glasi:

- ali

4. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 ter brez poseganja v odstavek 3 se žig pristojnih organov za potrjevanje pristnosti opisa izdelkov iz odstavka 3 ne odtisne v polje št. 7 potrdila o poreklu, obrazec A, če je pooblaščeni organ za izdajanje tega potrdila o poreklu isti kakor pooblaščeni državni organ za izdajanje potrdila o pristnosti.

Člen 85

1. Potrdilo o poreklu, obrazec A, je treba v desetih mesecih, ki se štejejo od datuma, ko ga izda državni organ izvozne države upravičenke, predložiti carinskim organom uvozne države članice, v kateri se izdelki predložijo.

2. Potrdila o poreklu, obrazec A, ki se carinskim organom predložijo po izteku roka veljavnosti iz odstavka 1, se lahko sprejmejo zaradi preferencialne tarifne obravnave iz člena 66, če sta zamudo povzročila višja sila ali posebne okoliščine.

3. Carinski organi lahko sprejmejo ta potrdila tudi, če so jim bili izdelki predloženi pred iztekom tega roka.

Člen 86

1. Izdelki, ki se pošiljajo iz države upravičenke na razstavo v drugo državo in so po razstavi prodani za uvoz v Skupnost, so pri uvozu v Skupnost upravičeni do preferencialne tarifne obravnave iz člena 66 pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve tega oddelka, po katerih jih je možno spoznati za izdelke s poreklom iz izvozne države upravičenke, in da se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže, da:

(a) je izvoznik poslal te izdelke neposredno z ozemlja izvozne države upravičenke v državo, v kateri poteka razstava;

(b) je ta izvoznik izdelke prodal ali drugače dal na razpolago osebi v Skupnosti;

(d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen kakor za predstavitev na razstavi.

2. Potrdilo o poreklu, obrazec A, mora biti predloženo carinskim organom na običajen način. V njem morata biti navedena ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o naravi izdelkov in pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

3. Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.

Člen 87

Potrdilo o poreklu, obrazec A, se predloži carinskim organom države članice uvoznice skupaj s carinsko deklaracijo. Ti lahko zahtevajo tudi, da deklaracijo za sprostitev v prosti promet spremlja izjava uvoznika, s katero ta potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje za preferencialno tarifno obravnavo iz člena 66.

Člen 88

Brez poseganja v člen 68(3) se, kadar se na zahtevo carinskega deklaranta in pod pogoji, ki jih določajo carinski organi, razstavljeni ali nesestavljeni izdelek iz poglavij 84 ali 85 harmoniziranega sistema uvaža po delih, šteje ta izdelek za enega samega in pri uvozu prve delne pošiljke se lahko predloži eno potrdilo o poreklu, obrazec A, za celoten izdelek.

(b) Obrazec APR

Člen 89

1. Ne glede na določbe člena 78 se za izdelke, ki se pošiljajo po pošti (predvsem poštni paketi), kot dokazilo o statusu porekla v skladu s to uredbo uporablja obrazec APR, katerega vzorec je v Prilogi 18, pod pogojem, da takšne pošiljke vsebujejo samo izdelke s poreklom in da vrednost pošiljke ne presega 3000 ECU ter da je v odnosu do tega obrazca zagotovljeno sodelovanje iz člena 78(1).

2. Obrazec APR izpolni in podpiše izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik na izvoznikovo odgovornost. Podpis v polju št. 6 obrazca mora biti vnesen ročno.

3. Obrazec APR se izda za vsako poštno pošiljko posebej. Ko ga izvoznik izpolni in podpiše, ga pri paketnih pošiljkah pripne na paketno spremnico. Pri pisemskih pošiljkah izvoznik vloži obrazec v ovojnico.

4. Če je bilo za blago v pošiljki v državi izvoznici že opravljeno preverjanje v zvezi s pojmom "izdelki po poreklu", se lahko izvoznik na to preverjanje sklicuje v polju št. 7 "Opombe" obrazca APR.

5. Te določbe izvoznika ne odvezujejo od izpolnjevanja drugih formalnosti, predvidenih v carinskih ali poštnih predpisih.

6. Člena 85 in 87 se smiselno uporabljata za obrazce APR.

Člen 90

Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne pakete pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, upravičene do preferencialne tarifne obravnave iz člena 66, ne da bi bilo treba predložiti potrdilo o poreklu, obrazec A, ali izpolniti obrazec APR, če gre za uvoz nekomercialne narave in je bila dana izjava, da izpolnjujejo zahtevane pogoje za izvajanje tega člena in ni dvoma o resničnosti take izjave.

Skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 215 ECU pri majhnih paketih ali 600 ECU pri izdelkih, ki so del osebne prtljage potnikov.

Člen 91

1. Ko se uporabi člen 70, se status porekla izdelkov, ki se izvozijo iz ene države regionalne skupine v drugo državo iste skupine, v kateri se naprej obdelajo ali predelajo oziroma ponovno izvozijo v stanju brez nadaljnje obdelave ali predelave, dokaže s potrdilom o poreklu, obrazec A, ali z obrazcem APR, izdanim v prvi državi.

2. Organi države upravičenke, ki so pristojni za izdajanje potrdila o poreklu, obrazec A, za izdelke, pri proizvodnji katerih so bili uporabljeni materiali po poreklu iz druge države iste regionalne skupine, upoštevajo potrdilo o poreklu, obrazec A, ki so ga izdali pristojni organi te druge države, ali tam izdani obrazec APR. Država porekla, določena v skladu s členom 71, se vpiše v polje št. 12 potrdila o poreklu, obrazec A, ali v polje št. 8 obrazca APR.

3. Tako izdana potrdila o poreklu, obrazec A, morajo vsebovati zaznamek

CEE"

ali

v polju št. 4.

Člen 92

Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na potrdilu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskim uradom zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to še ne pomeni ničnosti in neveljavnosti tega potrdila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

Pododdelek 3

Načini upravnega sodelovanja

Člen 93

1. Države upravičenke sporočijo Komisiji Evropskih skupnosti imena in naslove pooblaščenih državnih organov za izdajanje potrdil o poreklu blaga, obrazec A, vzorce žigov, ki jih ti organi uporabljajo, ter imena in naslove državnih organov, odgovornih za preverjanje potrdil o poreklu blaga, obrazec A, in obrazcev APR.

2. Države upravičenke sporočijo Komisiji Evropskih skupnosti tudi imena, naslove in vzorce žigov državnih organov, pooblaščenih za izdajanje potrdil o pristnosti iz člena 84.

3. Komisija sporoči te podatke carinskim organom držav članic.

Člen 94

Za izvajanje določb glede preferencialne tarifne obravnave iz člena 66 mora vsaka država upravičenka spoštovati ali zagotoviti spoštovanje pravil glede izpolnjevanja in izdajanja potrdil o poreklu, obrazec A, pogojev za uporabo obrazcev APR in pravil upravnega sodelovanja.

Člen 95

1. Potrdila o poreklu blaga, obrazec A, in obrazci APR se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi upravičeno dvomijo o pristnosti dokumenta ali točnosti navedb o pravem poreklu zadevnih izdelkov.

2. Za namene odstavka 1 carinski organi vrnejo potrdilo o poreklu, obrazec A, ali obrazec APR pristojnemu državnemu organu izvozne države upravičenke in po potrebi navedejo vsebinske ali formalne razloge, ki opravičujejo preiskavo. Obrazcu APR priložijo račun ali kopijo računa, če je bil izdan, in sporočijo vse informacije, ki so jih lahko pridobili in na podlagi katerih se domneva nepravilnost navedb v tem potrdilu ali obrazcu.

Če se zadevni organi odločijo, da bodo začasno prenehali izvajati preferencialno tarifno obravnavo iz člena 66, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo ti organi odobriti sprostitev izdelkov, pogojeno s previdnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.

3. Če je zahteva za naknadno preverjanje izdelana v skladu z določbami odstavka 1, se to preverjanje opravi in njeni izidi sporočijo carinskim organom Skupnosti najpozneje v šestih mesecih. Izidi morajo biti taki, da je mogoče ugotoviti, ali se sporno potrdilo o poreklu, obrazec A, ali obrazec APR nanaša na izdelke, ki so bili dejansko izvoženi, in ali so ti izdelki lahko dejansko upravičeni do preferencialne tarifne obravnave v skladu s členom 66.

4. Kadar se potrdila o poreklu, obrazec A, izdajo v skladu z določbami člena 91, mora odgovor vsebovati navedbo ustreznih potrdil o poreklu, obrazec A, ali obrazcev APR.

5. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v šestih mesecih v skladu z odstavkom 3 ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev verodostojnosti zadevnega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, se pristojnim organom pošlje drugo obvestilo. Če po tem drugem obvestilu organi, ki so zahtevali preverjanje, ne prejmejo izidov preverjanja v štirih mesecih ali če ti izidi ne zagotavljajo verodostojnosti zadevnega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, lahko ti organi, razen v primerih višje sile ali posebnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost do preferencialne tarifne obravnave.

6. Če postopek preverjanja ali kateri koli drug razpoložljiv podatek kaže, da se določbe tega oddelka kršijo, izvozna država upravičenka na lastno pobudo ali na zahtevo Skupnosti opravi potrebne poizvedbe ali zagotovi izvedbo takih poizvedb zaradi ugotovitve in preprečitve takih kršitev. Država upravičenka lahko v ta namen povabi Skupnost, da sodeluje v teh poizvedbah.

7. Pristojni državni organ izvozne države upravičenke za izvajanje naknadnega preverjanja potrdil o poreklu, obrazec A, najmanj dve leti hrani kopije teh potrdil, pa tudi katere koli izvozne dokumente, ki se nanje nanašajo.

Člen 96

Določbe člena 75(1)(c) in člena 80 se lahko uporabljajo samo, če Avstrija, Finska, Norveška, Švedska in Švica v okviru preferencialne tarifne obravnave, ki jo te države odobrijo za nekatere izdelke s poreklom iz držav v razvoju, uporabljajo podobne določbe, kakršne so te, navedene zgoraj.

Pododdelek 4

Končna določba

Člen 97

Brez poseganja v člen 87 se lahko v roku šestih mesecev, ki se šteje od datuma, ko je bila državi ali ozemlju priznana ali ponovno priznana upravičenost do uporabe splošne sheme preferencialov, za izdelke, ki so predvideni v uredbah Sveta in sklepih ESPJ za zadevno leto in ki so v tranzitu ali v začasni hrambi, carinskem skladišču, prosti coni ali prostem skladišču v Skupnosti, predložijo potrdila o poreklu, obrazec A, skupaj z dokumentarnimi dokazili o neposrednem prevozu.

Oddelek 2

Zasedena ozemlja

Pododdelek 1

Opredelitev pojma "izdelki s poreklom"

Člen 98

1. Za izvajanje določb o ukrepih preferencialne tarifne obravnave, ki jih Skupnost enostransko sprejme za nekatere izdelke s poreklom z zasedenih ozemelj, se naslednji izdelki, če so bili v skladu s členom 103 neposredno prepeljani, štejejo za:

(a) izdelke s poreklom z zasedenih ozemelj:

(i) izdelki, v celoti pridobljeni na teh ozemljih;

(ii) izdelki, pridobljeni na teh ozemljih z izdelavo, pri kateri so bili uporabljeni drugi materiali kakor tisti, v celoti pridobljeni na teh ozemljih, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v skladu s členom 100. Vendar se ta pogoj ne uporablja za tiste materiale, ki se v skladu s tem pododdelkom štejejo za materiale po poreklu iz Skupnosti;

(b) izdelke s poreklom iz Skupnosti:

(i) izdelki, v celoti pridobljeni v Skupnosti;

(ii) izdelki, pridobljeni v Skupnosti z izdelavo, pri kateri so bili uporabljeni drugi materiali kakor tisti, v celoti pridobljeni v Skupnosti, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v skladu s členom 100. Vendar se ta pogoj ne uporablja za materiale, ki se v skladu s tem pododdelkom štejejo za materiale po poreklu z zasedenih ozemelj.

2. Za "zasedena ozemlja" se štejejo ozemlja Zahodnega brega reke Jordan in Gaze, ki jih zaseda Izrael.

Člen 99

Šteje se, da so v celoti pridobljeni na zasedenih ozemljih:

(a) mineralni proizvodi, tam pridobljeni iz njihove zemlje ali morskega dna oziroma oceanov;

(b) tam pridelani rastlinski proizvodi;

(d) proizvodi, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

(e) proizvodi, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(f) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za obnavljanje surovin;

(g) odpadki in ostanki, nastalih pri proizvodnih operacijah, ki tam potekajo;

(h) proizvodi, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njihovega teritorialnega morja, pod pogojem, da ima zadevno ozemlje izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali podzemlja;

(i) blago, tam izdelano izključno iz proizvodov, opredeljenih v točkah od (a) do (h).

Člen 100

1. Za namene člena 98(1)(a)(ii) in (b)(ii) se ob upoštevanju določb iz odstavkov 2 in 3 materiali brez porekla štejejo, da so bili zadosti obdelani ali predelani, če je pridobljeni izdelek uvrščen pod drugo tarifno številko kakor tisto, pod katero so uvrščeni vsi materiali brez porekla, uporabljeni pri njegovi izdelavi.

Uporabljajo se drugi, tretji in četrti pododstavek člena 68(1).

2. Za izdelek, naveden v stolpcih 1 in 2 seznama iz Priloge 19, morajo namesto pravila iz odstavka 1 biti izpolnjeni pogoji, določeni v stolpcu 3.

(a) Pojem "vrednost" na seznamu iz Priloge 19 pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana ali se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za te materiale na zadevnem območju.

Kadar je treba določiti vrednost uporabljenih materialov s poreklom, se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega pododstavka.

(b) Pojem "cena franko tovarna" s seznama v Prilogi 19 pomeni ceno, ki se plača proizvajalcu, v podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da ta cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka.

3. Za namene člena 98(1)(a)(ii) in (b)(ii) se šteje, da so postopki obdelave ali predelave iz člena 68(3)(a) do (h) nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je bila tarifna številka spremenjena ali ne.

Člen 101

Da bi določili, ali se lahko izdelek šteje za izdelek s poreklom z zasedenih ozemelj, ni treba preverjati, ali so električna energija, gorivo, naprave in oprema, stroji in orodje, ki se uporabljajo v proizvodnji takšnega izdelka, pa tudi materiali in izdelki, uporabljeni pri njegovi proizvodnji, ki pa niso vključeni in niso bili namenjeni za vključitev v končno sestavo izdelka, po poreklu iz tretjih držav ali ne.

Člen 102

Določbe členov 73 in 74 se uporabljajo za ta oddelek.

Člen 103

1. Za neposredni prevoz z zasedenih ozemelj v Skupnost in iz Skupnosti na zasedena ozemlja se šteje prevoz:

(a) izdelkov, katerih prevoz ne gre čez ozemlja katere koli druge države;

(b) izdelkov, ki se prevažajo tako, da prečkajo druga ozemlja, ki niso zasedena ozemlja ali ozemlje Skupnosti, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem ali brez njiju, če je prevoz upravičen zaradi geografskih razlogov ali izključno prevoznih potreb in izdelki:

- niso bili dani v potrošnjo in

- na njih niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju;

2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1(b), je treba predložiti carinskim organom v Skupnosti ali gospodarskim zbornicam na zasedenih ozemljih:

(a) en sam prevozni dokument, izdan na zasedenih ozemljih ali v Skupnosti, ki pokriva prevoz čez državo tranzita;

(b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita:

- z natančnim opisom blaga,

- z navedbo datumov raztovarjanja in ponovnega natovarjanja blaga ali njegovega vkrcanja ali izkrcanja z natančno navedbo uporabljenih ladij,

- ki potrjuje pogoje, pod katerimi je bilo blago zadržano v državi tranzita;

Člen 104

Pogoji za pridobitev statusa porekla blaga iz tega pododdelka morajo biti v Skupnosti ali na zasedenih ozemljih izpolnjevani neprestano.

Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz Skupnosti ali z zasedenih ozemelj v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se pristojnim organom lahko zadovoljivo dokaže:

- da je vrnjeno blago isto blago, kakor je bilo izvoženo, in

- da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi, niso bili opravljeni nikakršni postopki razen tistih, ki so potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Pododdelek 2

Dokazilo o poreklu

(a) Potrdilo o gibanju blaga EUR.1

Člen 105

Da imajo izdelki status porekla v skladu s tem oddelkom, se dokaže s potrdilom o gibanju blaga EUR. 1, katerega vzorec je v Prilogi 21.

Člen 106

1. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 se izda na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost. Ta zahteva se vloži na obrazcu, katerega vzorec je v Prilogi 21, in se izpolni v skladu z določbami tega pododdelka.

Gospodarske zbornice zasedenih ozemelj morajo zahteve za potrdila o gibanju blaga EUR.1 hraniti najmanj dve leti.

2. Izvoznik ali njegov zastopnik predloži skupaj z zahtevo vse ustrezne dokumente v dokaz, da izdelki, ki jih namerava izvoziti, izpolnjujejo pogoje za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR 1.

Izvoznik se zaveže, da bo na zahtevo pristojnih organov predložil vse dodatne dokumente, ki bodo po njihovem mnenju potrebni za ugotovitev pravilnosti statusa porekla izdelkov, upravičenih do preferencialne obravnave, in dovolil, da bodo ti organi opravili kakršen koli pregled njegovih poslovnih knjig in okoliščin, v katerih so bili izdelki pridobljeni.

3. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 se lahko izda samo, če lahko služi kot dokumentarno dokazilo za izvajanje preferencialne tarifne obravnave iz člena 98.

4. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo gospodarske zbornice zasedenih ozemelj ali carinski organi izvozne države članice, če se blago, namenjeno za izvoz, lahko šteje za izdelke s poreklom v skladu s tem oddelkom.

5. Ker služi potrdilo o gibanju blaga EUR.1 kot dokumentarno dokazilo za izvajanje predvidene preferencialne obravnave, morajo gospodarske zbornice zasedenih ozemelj ali carinski organi izvozne države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za preverjanje porekla blaga in pravilnosti drugih navedb v potrdilu.

6. Za preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4, imajo gospodarske zbornice zasedenih ozemelj ali carinski organi izvozne države članice pravico zahtevati katero koli dokumentarno dokazilo ali opraviti kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

7. Gospodarske zbornice zasedenih ozemelj ali carinski organi izvozne države članice morajo paziti, da so obrazci iz odstavka 1 pravilno izpolnjeni. Zlasti preverijo, ali je prostor, namenjen poimenovanju izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vsakršno možnost dodajanja goljufivih podatkov. V ta namen se poimenovanje izdelkov vnese brez puščanja praznih vmesnih vrstic. Če prostor ni v celoti zapolnjen, je treba pod zadnjo vrstico potegniti vodoravno črto in neuporabljeni prostor prečrtati.

8. Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora biti naveden na delu potrdila o gibanju blaga, ki ga izpolnijo carinski organi.

9. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 gospodarske zbornice zasedenih ozemelj ali carinski organi izvozne države članice izdajo ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša. Izvozniku ga dajo na razpolago takoj, ko je izvoz dejansko opravljen ali zagotovljen.

Člen 107

1. Izjemoma se lahko potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če to zaradi nenamernih napak, opustitev ali posebnih okoliščin ni bilo izdano ob njihovem izvozu.

2. Za izvajanje odstavka 1 mora izvoznik v zahtevku:

- navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se potrdilo nanaša,

- potrditi, da potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ni bilo izdano ob izvozu zadevnih izdelkov, in navesti razloge za to.

3. Gospodarske zbornice zasedenih ozemelj ali carinski organi države članice izvoznice lahko izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s tistimi v ustreznem spisu.

Naknadno izdana potrdila morajo vsebovati eno od naslednjih navedb:

- ,

- .

4. Zaznamek iz odstavka 3 se vpiše v polje "Opombe" potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Člen 108

1. Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik gospodarske zbornice zasedenih ozemelj ali carinske organe izvozne države članice, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2. Tako izdana potrdila morajo vsebovati enega od naslednjih zaznamkov:

- ,

- .

3. Zaznamek iz odstavka 2 se vpiše v polje "Opombe" potrdila o gibanju blaga EUR.1.

4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.

Člen 109

Nadomestitev enega ali več potrdil o gibanju blaga EUR.1 z enim ali več potrdil je vselej možna, pod pogojem, da jo opravi carinski urad Skupnosti, kjer je blago.

Člen 110

1. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 je treba v petih mesecih, ki se štejejo od datuma, ko jih izdajo gospodarske zbornice zasedenih ozemelj, predložiti carinskim organom države članice, v kateri se izdelki predložijo.

2. Potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki se carinskim organom države članice predložijo po izteku roka za predložitev iz odstavka 1, se lahko sprejmejo za izvajanje preferencialne obravnave, če sta zamudo povzročila višja sila ali posebne okoliščine.

3. V drugih primerih lahko carinski organi države članice uvoznice sprejmejo potrdila, če so jim bili izdelki predloženi pred iztekom tega roka.

Člen 111

1. Za izdelke, ki se pošiljajo z zasedenih ozemelj na razstavo v tretjo državo in so po razstavi prodani zaradi uvoza v Skupnost, veljajo pri uvozu tarifni preferenciali iz člena 98 pod pogojem, da izdelki izpolnjujejo zahteve tega pododdelka, po katerih jih je možno spoznati za izdelke s poreklom z zasedenih ozemelj, in da se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže, da:

(a) je izvoznik poslal te izdelke z zasedenih ozemelj v državo, v kateri poteka razstava, in jih tam razstavil;

(b) je ta izvoznik izdelke prodal ali drugače dal na razpolago osebi v Skupnosti;

(c) so bili izdelki med razstavo ali takoj po njej poslani v Skupnost v enakem stanju, v kakršnem so bili poslani na razstavo;

(d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen kakor za predstavitev na tej razstavi.

2. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 mora biti predloženo carinskim organom na običajen način. V njem morata biti navedena oznaka in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o naravi izdelkov in pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

Člen 112

Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 se predloži carinskim organom v državi članici uvoznici po postopkih, opisanih v tem odstavku. Ti organi lahko zahtevajo tudi prevod potrdila.

Lahko zahtevajo tudi, da deklaracijo o sprostitvi v prosti promet spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje za izvajanje preferencialne tarifne obravnave iz člena 98.

Člen 113

Kadar se na zahtevo carinskega deklaranta in pod pogoji, ki jih določajo carinski organi, razstavljeni ali nesestavljeni izdelek iz poglavja 84 ali 85 harmoniziranega sistema uvaža po delih, se ta izdelek šteje za enega samega in pri uvozu prve delne pošiljke se lahko predloži eno potrdilo o gibanju blaga EUR.1 za celotni izdelek.

Člen 114

Potrdila o gibanju blaga EUR.1 carinski organi države članice uvoznice hranijo v skladu z veljavnimi pravili.

(b) Obrazec EUR.2

Člen 115

1. Ne glede na člen 106 se za pošiljke, ki vsebujejo izključno izdelke s poreklom in katerih vrednost ne presega 2820 ECU, status porekla izdelkov v skladu s tem oddelkom dokaže z obrazcem EUR.2, katerega vzorec je v Prilogi 22.

2. Obrazec EUR.2 izpolni in podpiše izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik na izvoznikovo odgovornost.

3. Obrazec EUR.2 se izpolni za vsako pošiljko posebej.

4. Te določbe ne odvezujejo izvoznikov od izpolnjevanja drugih formalnosti, predvidenih v carinskih in poštnih predpisih.

5. Izvoznik, ki je izpolnil obrazec EUR.2, mora na zahtevo gospodarske zbornice zasedenih ozemelj predložiti vse dokazilne listine k temu obrazcu.

Člen 116

Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali na obrazcu EUR.2 in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za blago, to še ne pomeni ničnosti in neveljavnosti tega potrdila ali obrazca, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

Člen 117

1. Ob uvozu v Skupnost se, ne da bi bilo treba predložiti dokumente iz člena 105 ali 115, štejejo za izdelke s poreklom v skladu s tem oddelkom:

(a) izdelki, ki jih posamezniki kot majhne pakete pošiljajo drugim posameznikom, če vrednost teh izdelkov ne presega 200 ECU;

(b) izdelki, ki so del osebne prtljage potnikov, če vrednost teh izdelkov ne presega 565 ECU.

2. Te določbe se uporabljajo samo, če gre za uvoz blaga nekomercialne narave in je bila dana izjava, da blago izpolnjuje zahtevane pogoje za uporabo predvidenih preferencialov, in ni dvoma o resničnosti take izjave.

Pododdelek 3

Načini upravnega sodelovanja

Člen 118

Zasedena ozemlja pošljejo Komisiji vzorce žigov gospodarskih zbornic in naslove organov, pristojnih za izdajanje potrdil o gibanju blaga EUR.1 in zagotavljanje naknadnega preverjanja teh potrdil in obrazcev EUR.2.

Komisija sporoči te podatke carinskim organom držav članic.

Člen 119

1. Potrdila o gibanju blaga EUR.1 in obrazci EUR.2 se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države članice uvoznice ali gospodarske zbornice zasedenih ozemelj upravičeno dvomijo o pristnosti tega dokumenta ali točnosti navedb o pravem poreklu zadevnih izdelkov.

2. Da bi zagotovili pravilno izvajanje pododdelka 1, zasedena ozemlja pomagajo Skupnosti, tako da carinskim organom držav članic dovolijo preverjanje pristnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1 in obrazcev EUR.2 ter točnosti navedb glede pravega porekla zadevnih izdelkov.

3. Za namene odstavka 1 carinski organi uvozne države članice ali ozemlja vrnejo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali obrazec EUR.2 oziroma kopijo tega potrdila ali obrazca gospodarskim zbornicam zasedenih ozemelj ali carinskim organom države članice izvoznice in po potrebi navedejo vsebinske ali formalne razloge, ki opravičujejo preiskavo.

Potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali obrazcu EUR.2 priložijo vse ustrezne komercialne dokumente ali kopije teh dokumentov in za utemeljitev zahtevka za naknadno preverjanje posredujejo vse dokumente in podatke, ki so jih lahko pridobili in na podlagi katerih se domneva nepravilnost navedb v tem potrdilu ali obrazcu.

Če se carinski organi države članice uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali izvajati ukrepe preferencialne obravnave, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo odobriti sprostitev izdelkov, pogojeno s previdnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.

4. Carinski organi uvozne države članice ali gospodarske zbornice zasedenih ozemelj morajo biti o izdih preverjanja obveščeni v šestih mesecih. Iz njih mora biti razvidno, ali se dokumenti, ki so bili v skladu z odstavkom 3 vrnjeni, nanašajo na dejansko izvoženo blago in ali se za to blago dejansko lahko uporabi preferencialna obravnava.

Za ta odstavek se uporabljajo določbe člena 95(5).

5. Zaradi naknadnega preverjanja potrdil o gibanju blaga EUR.1 morajo gospodarske zbornice zasedenih ozemelj ali carinski organi države članice izvoznice izvozne dokumente ali kopije potrdil, ki jih nadomeščajo, hraniti najmanj dve leti.

Oddelek 3

Republike Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija in ozemlje nekdanje jugoslovanske republike Makedonije

Pododdelek 1

Opredelitev pojma izdelki s poreklom

Člen 120

Za izvajanje določb o tarifni preferencialni obravnavi, ki jih Skupnost sprejme za nekatere izdelke s poreklom iz republik Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Slovenije in ozemlja nekdanje jugoslovanske republike Makedonije (v nadaljevanju "republike upravičenke"), se štejejo naslednji izdelki, če so se v skladu s členom 125 neposredno prevažali,

1. za izdelke s poreklom iz republike upravičenke:

(a) izdelki, v celoti pridobljeni v tej republiki;

(b) izdelki, pridobljeni v republiki upravičenki z izdelavo, pri kateri so bili uporabljeni drugi materiali kakor tisti, v celoti pridobljeni v tej republiki, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v skladu s členom 122. Vendar se ta pogoj ne uporablja za materiale, ki se v skladu s tem pododdelkom štejejo za materiale po poreklu iz Skupnosti, če so bili taki materiali v zadevni republiki upravičenki obdelani ali predelani bolj od predvidenih nezadostnih postopkov obdelav in predelav v členu 122(3);

2. za izdelke s poreklom iz Skupnosti:

(a) izdelki, v celoti pridobljeni v Skupnosti;

(b) izdelki, pridobljeni v Skupnosti z izdelavo, pri kateri so bili uporabljeni drugi materiali kakor tisti, v celoti pridobljeni v Skupnosti, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v skladu s členom 122. Vendar ta pogoj ne velja za materiale, ki se v skladu s tem pododdelkom štejejo za materiale po poreklu iz republike upravičenke, če so bili taki materiali v Skupnosti obdelani ali predelani bolj od predvidenih nezadostnih postopkov obdelav in predelav v členu 122(3).

Člen 121

1. Za izdelke, ki so v celoti pridobljeni v zadevni republiki upravičenki ali Skupnosti, se štejejo tisti, navedeni v členu 67(1)(a) do (k).

2. Izraz "njena plovila" iz člena 67(1)(f) se uporablja samo za plovila:

- ki so registrirana ali se vodijo v državi članici Skupnosti ali v zadevni republiki upravičenki,

- ki plovejo pod zastavo države članice Skupnosti ali zadevne republike upravičenke,

- ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov držav članic Skupnosti ali republike upravičenke ali družbe s sedežem v eni od teh držav članic ali republiki upravičenki in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta in večina članov takih odborov državljani republike upravičenke ali držav članic Skupnosti in, še dodatno, če pri osebnih družbah ali družbah z omejeno odgovornostjo vsaj polovica kapitala pripada tem državam članicam ali zadevni republiki upravičenki ali javnim organom ali državljanom teh držav članic ali zadevnih republik upravičenk,

- katerih kapitan in častniki so v celoti državljani držav članic Skupnosti ali zadevne republike upravičenke in

- katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke je državljanov držav članic Skupnosti ali zadevne republike upravičenke.

3. Izraz "Skupnost" in "republika upravičenka" zajema tudi njuno teritorialno morje. Plovila, ki plujejo na odprtem morju, vključno s predelovalnimi ladjami, na katerih se ulov rib obdela ali predela, se štejejo za del ozemlja države, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2.

Člen 122

1. Za namene člena 120 se ob upoštevanju določb iz odstavkov 2 in 3 materiali brez porekla štejejo, da so bili zadosti obdelani ali predelani, če je pridobljeni izdelek uvrščen pod drugo tarifno številko od tiste, pod katero so uvrščeni vsi materiali brez porekla, uporabljeni pri njegovi izdelavi.

Uporabljajo se določbe drugega, tretjega in četrtega pododstavka člena 68(1).

2. Za izdelek, naveden v stolpcih 1 in 2 seznama iz Priloge 20, morajo namesto pravila iz odstavka 1 biti izpolnjeni pogoji, določeni v stolpcu 3.

(a) Če se na seznamu iz Priloge 20 za določitev statusa porekla izdelka, pridobljenega v Skupnosti ali v republiki upravičenki, uporablja odstotno pravilo, mora dodana vrednost, pridobljena z obdelavo ali predelavo, ustrezati ceni franko tovarna pridobljenega izdelka, zmanjšani za carinsko vrednost materialov iz tretjih držav, ki so bili uvoženi v Skupnost ali republiko upravičenko.

(b) Pojem "vrednost" na seznamu iz Priloge 20 pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana ali se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za te materiale na zadevnem ozemlju.

Kadar je treba določiti vrednost uporabljenih materialov s poreklom, se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega pododstavka.

(c) Pojem "cena franko tovarna" v seznamu iz Priloge 20 pomeni ceno, ki se plača proizvajalcu, v podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da ta cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka.

3. Za uporabo odstavkov 1 in 2 se šteje, da so postopki obdelave ali predelave iz člena 68(3)(a) do (h) nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali se je tarifna številka spremenila ali ne.

Člen 123

Da bi določili, ali se lahko izdelek šteje za izdelek s poreklom iz republike upravičenke ali Skupnosti, ni treba preverjati, ali so električna energija, gorivo, naprave in oprema, stroji in orodje, ki se uporabljajo za proizvodnjo takšnega izdelka, pa tudi materiali in izdelki, uporabljeni pri njegovi proizvodnji, ki pa niso vključeni in niso bili namenjeni vključitvi v končno sestavo izdelka, po poreklu iz tretjih držav.

Člen 124

Določbe členov 73 in 74 se uporabljajo za ta oddelek.

Člen 125

1. Preferencialna obravnava iz člena 120 se uporablja samo za izdelke in materiale, ki se prevažajo med ozemljem zadevne republike upravičenke in Skupnosti, ne da bi prečkali drugo ozemlje. Vendar se izdelki s poreklom iz republike upravičenke ali Skupnosti, ki sestavljajo eno samo pošiljko, lahko prevažajo čez druga ozemlja, ki niso ozemlja republike upravičenke ali Skupnosti, če do tega pride, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih, če je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Izdelki s poreklom iz republike upravičenke ali Skupnosti se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja Skupnosti ali republike upravičenke.

2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1, je treba predložiti pristojnim carinskim organom:

(a) en sam prevozni dokument, izdan v izvozni državi ali na ozemlju, ki pokriva prevoz čez državo tranzita;

(b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita:

- z natančnim opisom blaga,

- z navedbo datumov raztovarjanja in ponovnega natovarjanja blaga ali njegovega vkrcanja ali izkrcanja z natančno navedbo uporabljenih ladij,

- ki potrjuje pogoje, pod katerimi je bilo blago zadržano v državi tranzita;

Člen 126

Pogoji za pridobitev statusa porekla blaga iz tega pododdelka morajo biti v Skupnosti ali v republiki upravičenki izpolnjevani neprestano.

Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz Skupnosti ali republike upravičenke v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:

- da je vrnjeno blago isto blago, kakor je bilo izvoženo, in

- da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi, niso bili opravljeni nikakršni postopki razen tistih, ki so potrebni za njegovo ohranitev v dobrem stanju.

Pododdelek 2

Dokazilo o poreklu

(a) Potrdilo o gibanju blaga EUR.1

Člen 127

Da imajo izdelki status porekla v skladu s tem oddelkom, se dokaže s potrdilom o gibanju blaga EUR. 1, katerega vzorec je v Prilogi 21.

Člen 128

Carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke morajo zahteve za potrdila o gibanju blaga EUR.1 hraniti najmanj dve leti.

2. Uporabljajo se določbe člena 106(2).

3. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 se lahko izda samo, če se lahko uporabi kot dokumentarno dokazilo za izvajanje preferencialne tarifne obravnave iz člena 120.

4. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke, če se blago, namenjeno za izvoz, lahko šteje za izdelke s poreklom v skladu s tem oddelkom.

5. Če se blago šteje za "izdelke s poreklom" v skladu z zadnjim stavkom člena 120(1)(b) ali (2)(b), se izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 pogojuje s predložitvijo predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu. Ta dokazila o poreklu morajo carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke hraniti najmanj dve leti.

6. Ker služi potrdilo o gibanju blaga EUR.1 kot dokumentarno dokazilo za izvajanje predvidene preferencialne tarifne obravnave iz člena 120, morajo carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke sprejeti vse potrebne ukrepe za preverjanje porekla blaga in pravilnosti drugih navedb v potrdilu.

7. Pri preverjanju, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 4 in 5, imajo carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke pravico zahtevati katero koli dokumentarno dokazilo ali opraviti kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

8. Carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke morajo paziti, da je obrazec iz člena 127 pravilno izpolnjen. Zlasti preverijo, ali je prostor, namenjen poimenovanju izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti dodajanja goljufivih podatkov. V ta namen se poimenovanje izdelkov vnese brez puščanja vmesnih praznih vrstic. Če prostor ni v celoti zapolnjen, je treba pod zadnjo vrstico potegniti vodoravno črto in neuporabljeni prostor prečrtati.

9. Datum izdaje potrdila mora biti naveden na delu potrdila o gibanju blaga, ki ga izpolnijo carinski organi.

10. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša. Izvozniku je na razpolago takoj, ko je izvoz dejansko opravljen ali zagotovljen.

11. V primeru Republike Bosne in Hercegovine in ozemlja nekdanje jugoslovanske republike Makedonije se pojem "carinski organi" v tem in nadaljnjih členih razume kot napotilo na gospodarske zbornice, dokler te v teh republikah še izvajajo navedene funkcije.

Člen 129

Določbe členov 107 do 109 se uporabljajo za ta oddelek.

Člen 130

1. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 je treba v petih mesecih, ki se štejejo od datuma, ko ga izdajo carinski organi izvozne države članice ali republike upravičenke, predložiti carinskim organom uvozne države članice ali republike upravičenke, v kateri se izdelki predložijo.

2. Potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki se carinskim organom uvozne države članice ali republike upravičenke predložijo po izteku predvidenega roka za predložitev iz odstavka 1, se lahko sprejmejo za izvajanje preferencialne obravnave, če sta zamudo povzročila višja sila ali posebne okoliščine.

3. V drugih primerih lahko carinski organi uvozne države članice ali republike upravičenke sprejmejo potrdila, če so jim bili izdelki predloženi pred iztekom tega roka.

Člen 131

1. Za izdelke, ki se pošiljajo iz Skupnosti ali republike upravičenke na razstavo v drugo državo in so po razstavi prodani zaradi uvoza v Skupnost, veljajo pri uvozu tarifni preferenciali iz člena 120 pod pogojem, da izdelki izpolnjujejo zahteve pododdelka 1, po katerih jih je možno spoznati za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali zadevne republike upravičenke, in da se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže, da:

(a) je izvoznik poslal te izdelke iz Skupnosti ali republike upravičenke v državo, v kateri poteka razstava, in jih tam razstavil;

(b) je ta izvoznik izdelke prodal ali drugače dal na razpolago osebi v Skupnosti ali republiki upravičenki;

(c) so bili izdelki med razstavo ali takoj po njej poslani v Skupnost ali republiko upravičenko v enakem stanju, v kakršnem so bili poslani na razstavo;

(d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen kakor za predstavitev na tej razstavi.

2. Uporabljajo se določbe člena 111(2) in (3).

Člen 132

Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 se predloži carinskim organom v uvozni državi članici ali republiki upravičenki po postopkih, predvidenih v predpisih te države članice ali te republike upravičenke. Ti organi lahko zahtevajo tudi prevod potrdila.

Lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje za izvajanje preferencialne tarifne obravnave iz člena 120.

Člen 133

Kadar se na zahtevo carinskega deklaranta in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi, razstavljeni ali nesestavljeni izdelek iz poglavij 84 in 85 harmoniziranega sistema uvaža po delih, se brez poseganja v člen 122(3) ta izdelek šteje za enega samega in pri uvozu prve delne pošiljke se carinskim organom lahko predloži eno potrdilo o gibanju blaga EUR.1 za celotni izdelek.

Člen 134

Potrdila o gibanju blaga EUR.1 carinski organi v uvozni državi članici ali republiki upravičenki hranijo v skladu z veljavnimi pravili v Skupnosti ali v tej republiki upravičenki.

(b) Obrazec EUR.2

Člen 135

1. Ne glede na člen 127 se za pošiljke, ki vsebujejo izključno izdelke s poreklom in katerih vrednost ne presega 3000 ECU, status porekla izdelkov v skladu s pododdelkom 1 dokaže z obrazcem EUR.2, katerega vzorec je v Prilogi 22.

2. Obrazec EUR.2 izpolni in podpiše izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik na izvoznikovo odgovornost. Če je bilo blago v pošiljki v izvozni državi članici ali ozemlju že predmet preverjanja v zvezi z opredelitvijo pojma "izdelki s poreklom", se lahko izvoznik v polju "Opombe" obrazca EUR.2 sklicuje na tako preverjanje.

3. Obrazec EUR.2 se izpolni za vsako pošiljko posebej.

4. Te določbe ne odvezujejo izvoznikov od izpolnjevanja drugih formalnosti, predvidenih v carinskih ali poštnih predpisih.

5. Izvoznik, ki je izpolnil obrazec EUR.2, mora na zahtevo carinskih organov izvozne države članice ali republike upravičenke predložiti vse dokazilne listine v zvezi z uporabo tega obrazca.

Člen 136

Za naslednje izdelke s poreklom v skladu s pododdelkom 1 se pri uvozu v Skupnost ali republiko upravičenko, ne da bi bilo treba predložiti dokumente iz člena 127 ali 135, zagotovi preferencialna tarifna obravnava iz člena 120:

(a) izdelki, ki jih posamezniki kot majhne pakete pošiljajo drugim posameznikom, če vrednost teh izdelkov ne presega 215 ECU;

(b) izdelki, ki so del osebne prtljage potnikov, če vrednost teh izdelkov ne presega 600 ECU.

Za ta oddelek se uporabljajo določbe člena 117(2).

Pododdelek 3

Načini upravnega sodelovanja

Člen 137

Republike upravičenke pošljejo Komisiji vzorce žigov in naslove carinskih organov, pristojnih za izdajanje potrdil o gibanju blaga EUR.1 in zagotavljanje naknadnega preverjanja teh potrdil in obrazcev EUR.2. Komisija sporoči te podatke carinskim organom držav članic.

Člen 138

1. Potrdila o gibanju blaga EUR.1 in obrazci EUR.2 se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi uvozne države članice ali republike upravičenke upravičeno dvomijo o pristnosti dokumenta ali točnosti navedb o pravem poreklu zadevnih izdelkov.

2. Da bi zagotovili pravilno izvajanje teh določb, si republika upravičenka in države članice Skupnosti s posredovanjem svojih carinskih organov vzajemno pomagajo pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1 in obrazcev EUR.2 ter točnosti navedb glede pravega porekla zadevnih izdelkov.

3. Za namene odstavka 1 carinski organi uvozne države članice ali republike upravičenke vrnejo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, obrazec EUR.2 oziroma kopijo tega potrdila ali obrazca carinskim organom države izvoznice in po potrebi navedejo vsebinske ali formalne razloge, ki opravičujejo preiskavo.

Potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali obrazcu EUR.2 priložijo račun ali kopijo računa, če je bil izdan, in posredujejo vse podatke, ki so jih lahko pridobili in na podlagi katerih se domneva nepravilnost navedb v tem potrdilu ali obrazcu.

Če se carinski organi države članice uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali izvajati ukrepe preferencialne tarifne obravnave iz člena 120, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo ti organi odobriti sprostitev izdelkov, pogojeno s previdnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.

4. Carinski organi uvozne države članice ali republike upravičenke morajo biti o izidih naknadnega preverjanja obveščeni najpozneje v šestih mesecih. Izidi morajo biti taki, da je mogoče ugotoviti, ali se zadevno potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali obrazec EUR.2 nanaša na izdelke, ki so bili dejansko izvoženi, in ali so ti izdelki lahko dejansko upravičeni do preferencialne tarifne obravnave iz člena 120.

Če ob utemeljenem dvomu po izteku šestih mesecev, ki se štejejo od datuma vložitve zahtevka za preverjanje, ni odgovora ali če na podlagi odgovora ni možno zagotoviti verodostojnosti zadevnega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, organi prosilci razen v primerih višje sile ali posebnih okoliščin zavrnejo upravičenost za predvideno preferencialno obravnavo.

5. Carinski organi države izvoznice za izvajanje naknadnega preverjanja potrdil o gibanju blaga EUR.1 najmanj dve leti hranijo kopije potrdil, pa tudi katere koli izvozne dokumente, ki se nanje nanašajo.

Pododdelek 4

Ceuta in Melilla

Člen 139

1. Izraz "Skupnost", ki je uporabljen v tem oddelku, ne zajema Ceute in Melille. Izraz "izdelki s poreklom iz Skupnosti" ne zajema izdelkov po poreklu s teh območij.

2. Pododdelki 1 do 3 tega oddelka se ob upoštevanju posebnih pogojev iz člena 140 smiselno uporabljajo za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille.

Člen 140

1. Odstavki, ki sledijo, se uporabljajo namesto člena 120 in sklicevanja na navedeni člen se smiselno uporabljajo za ta člen.

2. Če se izdelki prevažajo neposredno v skladu z določbami člena 125, se štejejo za:

(a) izdelke s poreklom iz Ceute in Melille:

(i) izdelki, v celoti pridobljeni v Ceuti in Melilli;

(ii) izdelki, pridobljeni v Ceuti in Melilli, pri izdelavi katerih so bili uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točki (i), pod pogojem, da so bili ti izdelki zadosti obdelani ali predelani v skladu s členom 122. Vendar ta pogoj ne velja za materiale, ki se v skladu s pododdelkom 1 štejejo za materiale po poreklu iz Skupnosti ali republike upravičenke, če so bili v Ceuti in Melilli obdelani ali predelani bolj od predvidenih postopkov nezadostnih obdelav ali predelav v členu 122(3);

(b) izdelki s poreklom iz republike upravičenke:

(i) izdelki, v celoti pridobljeni v tej republiki upravičenki;

(ii) izdelki, pridobljeni v tej republiki upravičenki, pri izdelavi katerih so bili uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točki (i), pod pogojem, da so bili ti izdelki zadosti obdelani ali predelani v skladu s členom 122. Vendar ta pogoj ne velja za materiale, ki se v skladu s pododdelkom 1 štejejo za materiale po poreklu iz Ceute in Melille ali Skupnosti, če so bili obdelani ali predelani bolj od predvidenih postopkov nezadostnih obdelav ali predelav v členu 122(3).

3. Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.

4. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik mora v polje št. 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1 vpisati ime zadevne republike upravičenke in zaznamek "Ceuta in Melilla".

Poleg tega je, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to treba označiti v polju št. 4 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

5. Španski carinski organi so odgovorni za uporabo teh določb v Ceuti in Melilli.

NASLOV V

CARINSKA VREDNOST

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 141

1. Države članice za izvajanje določb členov 28 do 36 carinskega zakonika in določb tega naslova upoštevajo določbe Priloge 23.

Določbe prvega stolpca Priloge 23 se morajo uporabljati v skladu s pojasnjevalno opombo v drugem stolpcu.

2. Če se je pri določanju carinske vrednosti treba sklicevati na splošno priznana računovodska načela, se uporabljajo določbe Priloge 24.

Člen 142

1. Posamezni izrazi, uporabljeni v tem naslovu, imajo naslednji pomen:

(a) "sporazum": sporazum za izvajanje člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (GATT), sklenjenega v okviru večstranskih trgovinskih pogajanj med letoma 1973 in 1979, navedenega v prvi alinei člena 31(1) zakonika;

(b) "izdelano blago": pridelano, proizvedeno ali z izkopom pridobljeno blago;

(c) "enako blago": blago, ki je bilo izdelano v isti državi in je v vseh pogledih enako, vključno s fizikalnimi lastnostmi, kakovostjo in slovesom blaga. Malenkostne razlike v videzu ne izključujejo blaga, ki se sicer po opredelitvi šteje za enako;

(d) "podobno blago": blago, ki je bilo izdelano v isti državi in ima, čeprav v vseh pogledih ni enako, podobne lastnosti in podobno materialno sestavo, ki mu omogoča izpolnjevanje enakih funkcij in zamenljivost po trgovski plati; pri ugotavljanju, ali je neko blago podobno, je treba med drugim upoštevati kakovost in sloves blaga ter obstoj blagovne znamke;

(e) "blago istega razreda ali vrste": blago, razvrščeno v isto skupino ali področje blaga, ki ga izdeluje določena industrija ali industrijska panoga in vključuje enako ali podobno blago.

2. Izraza "enako blago" in "podobno blago", odvisno od primera, ne vključujeta blaga, ki vsebuje tehnologije, storitve razvoja, osnutke, načrte in skice, za katere ni bil opravljen noben popravek v skladu s členom 32(1)(b)(iv) zakonika, ker so bile te storitve opravljene v Skupnosti.

Člen 143

1. Za izvajanje člena 29(1)(d) in člena 30(2)(c) zakonika se štejeta osebi za povezani samo:

(a) če je ena od njiju član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno;

(b) če pravno nastopata kot družbenika;

(d) če katera koli oseba neposredno ali posredno ima, poseduje ali nadzoruje 5 ali več odstotkov delnic ali deležev z glasovalno pravico obeh oseb;

(e) če ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo;

(f) če obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba;

(g) če skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo;

(h) če sta člana iste družine. Osebi se štejeta za člane iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij:

- žena in mož,

- starši in otrok,

- bratje in sestre (tudi polbratje in polsestre),

- stari starši in vnuki,

- stric ali teta in nečak ali nečakinja,

- tast in tašča ter zet ali snaha,

- svaki in svakinje.

2. Za namene tega naslova osebe, ki so v poslu med seboj povezane tako, da je ena od njih edini zastopnik, edini distributer ali edini koncesionar druge, se štejejo za medsebojno povezane samo, če zanje velja eno od meril iz odstavka 1.

Člen 144

1. Za določanje carinske vrednosti blaga v skladu z določbami člena 29 zakonika, po katerem cena še ni bila plačana v trenutku, ki je odločilen za določitev carinske vrednosti, se cena, ki se v zadevnem trenutku plača za poravnavo, praviloma upošteva kot osnova za določitev carinske vrednosti.

2. Komisija in države članice se posvetujejo v okviru odbora glede izvajanja odstavka 1.

Člen 145

Če se del večje pošiljke enakega, z eno samo transakcijo kupljenega blaga prijavi za sprostitev v prosti promet, predstavlja v skladu s členom 29(1) zakonika dejansko plačano ali plačljivo ceno tisti del cene, ki ustreza razmerju med količino prijavljenega blaga in celotno količino kupljenega blaga.

Sorazmerno porazdelitev dejansko plačane ali plačljive cene je treba opraviti tudi, če se blago delno izgubi ali če se blago, ki je predmet vrednotenja, poškoduje pred sprostitvijo v prosti promet.

Člen 146

Če dejansko plačana ali plačljiva cena blaga iz člena 29(1) zakonika vsebuje znesek notranje dajatve, ki se plačuje v državi porekla ali izvoza za zadevno blago, se ta znesek ne všteva v carinsko vrednost, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je blago bilo ali da bo oproščeno teh dajatev v korist kupca.

Člen 147

1. Za izvajanje člena 29 zakonika se dejstvo, da je blago, ki je predmet prodaje in prijavljeno za sprostitev v prosti promet, šteje za zadosten podatek, da je bilo prodano za izvoz na carinsko območje Skupnosti. To velja tudi pri zaporednih prodajah pred vrednotenjem, pri čemer se lahko ob upoštevanju določb členov 178 do 181 vsaka cena, ki se doseže pri teh prodajah, upošteva kot osnova za vrednotenje.

2. Vendar pri uporabi blaga v tretji državi med prodajo in sprostitvijo v prosti promet uporaba transakcijske vrednosti ni nujno potrebna.

3. Kupcu ni treba izpolnjevati nobenega drugega pogoja, kakor da je stranka kupoprodajne pogodbe.

Člen 148

Če se pri uporabi člena 29(1)(b) zakonika ugotovi, da je prodaja ali cena uvoženega blaga odvisna od pogoja ali storitve, katerih vrednost je glede na blago, ki se vrednoti, mogoče določiti, se ta vrednost šteje za posredno plačilo kupca prodajalcu in tako za del dejansko plačane ali plačljive cene, če se pogoj ali storitev ne nanaša na:

(a) dejavnost iz člena 29(3)(b) zakonika;

(b) element, ki ga je treba v skladu z določbami člena 32 zakonika dodati dejansko plačani ali plačljivi ceni.

Člen 149

1. Izraz "dejavnosti prodaje" iz člena 29(3)(b) zakonika pomeni vse dejavnosti, ki se nanašajo na oglaševanje in pospeševanje prodaje zadevnega blaga, ter vse dejavnosti v zvezi z jamstvi in zavarovanji za to blago.

2. Takšne dejavnosti, ki jih opravi kupec, se štejejo za dejavnosti, opravljene za njegov račun, tudi če izhajajo iz obveznosti kupca na podlagi dogovora s prodajalcem.

Člen 150

1. Pri uporabi člena 30(2)(a) zakonika (transakcijska vrednost enakega blaga) se carinska vrednost določi s sklicevanjem na transakcijsko vrednost enakega blaga iz kupoprodajnega posla na enaki komercialni ravni in za približno enako količino blaga, kolikršna je količina blaga, ki se vrednoti. Če takšnega kupoprodajnega posla ni, se upošteva transakcijska vrednost enakega blaga, ki je bilo prodano na drugi komercialni ravni in/ali v drugačnih količinah, usklajena zaradi upoštevanja razlik, ki bi jih lahko povzročila komercialna raven in/ali količina, pod pogojem, da se lahko te uskladitve, zaradi katerih se lahko vrednost zviša ali zniža, opravijo na podlagi predloženih dokazov, iz katerih izhaja, da so pravilne in natančne.

2. Če so v transakcijsko vrednost vključeni stroški iz člena 32(1)(e) zakonika, se ta vrednost uskladi, zato da se upoštevajo bistvene razlike v stroških med uvoženim blagom in ustreznim enakim blagom, ki izhajajo iz razlik v razdalji in vrsti prevoza.

3. Če se v skladu s tem členom ugotovi več transakcijskih vrednosti enakega blaga, se za določitev carinske vrednosti uvoženega blaga uporabi najnižja transakcijska vrednost.

4. Pri uporabi tega člena se upošteva transakcijska vrednost blaga, ki ga je izdelala druga oseba, samo če se v skladu z odstavkom 1 ne more ugotoviti nobena transakcijska vrednost za enako blago, ki ga je izdelala ista oseba kakor vrednoteno blago.

5. Za namene tega člena se za "transakcijsko vrednost uvoženega enakega blaga" šteje carinska vrednost, ki je bila predhodno ugotovljena na podlagi člena 29 zakonika in usklajena v skladu z odstavkom 1 in odstavkom 2 tega člena.

Člen 151

1. Pri uporabi člena 30(2)(b) zakonika (transakcijska vrednost podobnega blaga) se carinska vrednost določi s sklicevanjem na transakcijsko vrednost podobnega blaga iz kupoprodajnega posla na enaki komercialni ravni in za skoraj enako količino blaga, kakršna je količina blaga, ki se vrednoti. Če takšnega kupoprodajnega posla ni, se upošteva transakcijska vrednost podobnega blaga, ki je bilo prodano na drugi komercialni ravni in/ali tudi v drugačnih količinah, usklajena zaradi upoštevanja razlik, ki bi jih lahko povzročila komercialna raven in/ali količina, pod pogojem, da se lahko te uskladitve, zaradi katerih se lahko vrednost zviša ali zniža, opravijo na podlagi predloženih dokazov, iz katerih izhaja, da so pravilne in natančne.

2. Če so v transakcijsko vrednost vključeni stroški iz člena 32(1)(e) zakonika, se ta vrednost uskladi zaradi upoštevanja bistvenih razlik v stroških med uvoženim blagom in ustreznim podobnim blagom, ki izhajajo iz razlik v razdalji in vrsti prevoza.

3. Če se pri uporabi tega člena ugotovi več transakcijskih vrednosti podobnega blaga, se za določitev carinske vrednosti uvoženega blaga uporabi najnižja transakcijska vrednost.

4. Pri uporabi tega člena se upošteva transakcijska vrednost blaga, ki ga je izdelala druga oseba, le če se v skladu z odstavkom 1 ne more ugotoviti nobena transakcijska vrednost za podobno blago, ki ga je izdelala ista oseba kakor vrednoteno blago.

5. Za uporabo tega člena se za "transakcijsko vrednost uvoženega podobnega blaga" šteje carinska vrednost, ki je bila predhodno ugotovljena v skladu s členom 29 zakonika in usklajena v skladu z odstavkom 1 in odstavkom 2 tega člena.

Člen 152

1. (a) Če se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v Skupnosti proda v stanju, v katerem je bilo uvoženo, se carinska vrednost uvoženega blaga določa v skladu s členom 30(2)(c) zakonika na podlagi cene na enoto, po kateri se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v največji skupni količini v istem ali približno istem času uvoza blaga, ki se vrednoti, proda osebam, ki niso povezane s prodajalci. Pri tem se odšteje naslednje:

(i) običajno plačane ali dogovorjene provizije ali običajne trgovske marže za dobiček in skupne stroške (vključno s posrednimi ali neposrednimi stroški prodaje zadevnega blaga) za uvoženo blago istega razreda ali vrste pri prodaji v Skupnosti;

(ii) običajni stroški prevoza in zavarovanja ter stroški, ki nastanejo v Skupnosti;

(iii) uvozne dajatve ali druge dajatve, ki jih je treba zaradi uvoza ali prodaje blaga plačati v Skupnosti.

(b) Če se niti uvoženo blago niti uvoženo enako ali podobno blago ni prodajalo v istem ali približno istem času uvoza blaga, ki je predmet vrednotenja, carinska vrednost uvoženega blaga, določena po tem členu, ob upoštevanju drugih določb odstavka (1)(a) temelji na ceni na enoto, po kateri se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago čimprej po uvozu blaga, ki se vrednoti, vendar v vsakem primeru v 90 dneh po uvozu proda v Skupnosti v stanju, v katerem je bilo uvoženo.

2. Če se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v Skupnosti ne proda v stanju, v katerem je bilo uvoženo, se carinska vrednost na zahtevo uvoznika določi na podlagi cene na enoto, po kateri se uvoženo blago v največji skupni količini po naknadni obdelavi ali predelavi proda osebam s sedežem v Skupnosti, ki niso povezane s prodajalci, pri čemer se upošteva dodana vrednost zaradi obdelave ali predelave in odbitki iz odstavka 1(a).

3. Pri uporabi tega člena je cena na enoto, po kateri se uvoženo blago proda v največji skupni količini, tista cena, po kateri se največje število enot blaga proda osebam, ki niso povezane z osebami, od katerih kupijo to blago na prvi komercialni ravni po uvozu, na kateri potekajo te prodaje.

4. Pri določanju cene na enoto za namene tega člena se ne sme upoštevati prodaja v Skupnosti osebi, ki neposredno ali posredno, brezplačno ali po znižanih cenah zagotavlja katero koli blago ali elemente navedene v členu 32(1)(b) zakonika za uporabo pri izdelavi in prodaji za izvoz uvoženega blaga.

5. Za izvajanje odstavka 1(b) "čimprej" pomeni dan opravljene prodaje uvoženega blaga ali uvoženega enakega ali podobnega blaga v dovolj veliki količini za določitev cene na enoto.

Člen 153

1. Pri izvajanju člena 30(2)(d) zakonika (izračunana vrednost) carinski organi od osebe, ki ne biva v Skupnosti, ne morejo zahtevati ali jo obvezati, da bo zaradi preverjanja predložila račune ali druge dokumente za določitev te vrednosti. Vendar pa lahko podatke, ki jih sporoči proizvajalec blaga zaradi določitve carinske vrednosti na podlagi tega člena, carinski organi države članice s soglasjem proizvajalca preverijo v državi nečlanici, če ti organi vnaprej obvestijo pristojne organe te države in ti soglašajo s preverjanjem.

2. Strošek ali vrednost materiala in izdelave v skladu s prvo alineo člena 30(2)(d) zakonika vključuje stroške, naštete v členu 32(1)(a)(ii) in (iii) zakonika.

Vključuje tudi ustrezno razdeljeno vrednost vsakega izdelka ali storitve iz člena 32(1)(b) zakonika, ki jih neposredno ali posredno zagotovi kupec za uporabo pri izdelavi uvoženega blaga. Vrednost storitev, navedenih v členu 32(1)(b)(iv) zakonika, ki se opravijo v Skupnosti, se vključi samo v obsegu, v kakršnem se zaračunajo proizvajalcu.

3. Če se za določitev izračunane vrednosti uporabijo druge informacije, kakor jih je zagotovil proizvajalec ali nekdo drug v njegovem imenu, carinski organi ob upoštevanju člena 15 zakonika obvestijo deklaranta na njegovo zahtevo o viru teh informacij, uporabljenih podatkih in izračunih, opravljenih na podlagi teh podatkov.

4. "Splošni stroški" iz druge alinee člena 30(2)(d) zakonika vključujejo neposredne in posredne stroške izdelave in prodaje blaga za izvoz, ki niso vključeni v prvi alinei člena 30(2)(d) zakonika.

Člen 154

Če se zabojniki iz člena 32(1)(a)(ii) zakonika večkrat uvozijo, se njihovi stroški na zahtevo deklaranta v skladu s splošno priznanimi računovodskimi načeli ustrezno razdelijo.

Člen 155

Za izvajanje člena 32(1)(b)(iv) zakonika se stroški za raziskave in predhodne idejne osnutke ne vključijo v carinsko vrednost.

Člen 156

Člen 33(c) zakonika se smiselno uporablja, če se carinska vrednost določi po metodi, ki ne temelji na transakcijski vrednosti.

POGLAVJE 2

Določbe v zvezi z avtorskimi honorarji in licenčninami

Člen 157

1. Za izvajanje člena 32(1)(c) zakonika se za avtorske honorarje in licenčnine še posebej štejejo plačila za uporabo pravic v zvezi:

- s proizvodnjo uvoženega blaga (predvsem patenti, vzorci, modeli in tehnološko znanje) ali

- s prodajo za izvoz uvoženega blaga (predvsem blagovne znamke in zaščiteni modeli) ali

- z uporabo ali ponovno prodajo uvoženega blaga (predvsem avtorske pravice in proizvodni postopki, ki so neločljivo vključeni v uvoženo blago).

2. Če se carinska vrednost uvoženega blaga določa v skladu z določbami člena 29 zakonika, se brez poseganja v člen 32(5) zakonika, avtorski honorar ali licenčnina prišteje k dejansko plačanim ali plačljivim cenam le, če se to plačilo:

- nanaša na blago, ki je predmet vrednotenja in

- predstavlja prodajni pogoj za to blago.

Člen 158

1. Če je uvoženo blago le sestavina ali sestavni del blaga, ki se izdeluje v Skupnosti, se dejansko plačana ali plačljiva cena za uvoženo blago uskladi le, če se avtorski honorar ali licenčnina nanaša na to blago.

2. Če se blago uvaža v razstavljenem stanju ali se pred ponovno prodajo samo nebistveno obdela, npr. razredči ali prepakira, to ne izključuje tega, da se avtorski honorar ali licenčnina nanaša na uvoženo blago.

3. Če se avtorski honorarji ali licenčnine delno nanašajo na uvoženo blago, delno pa na druge sestavine ali sestavne dele, ki se blagu dodajo po uvozu, ali na storitve po uvozu, se avtorski honorarji ali licenčnine ustrezno porazdelijo zgolj na podlagi objektivnih in določljivih podatkov v skladu s pojasnjevalno opombo iz Priloge 23 k členu 32(2) zakonika.

Člen 159

Avtorski honorar ali licenčnina za pravico uporabe blagovne znamke se k dejansko plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago prišteje le tedaj, kadar:

- se avtorski honorar ali licenčnina nanaša na blago, ki je bilo po uvozu ponovno prodano v nespremenjenem stanju ali le nebistveno obdelano oziroma predelano,

- se to blago prodaja z blagovno znamko, nameščeno pred uvozom ali po njem in za katero se plačuje avtorski honorar ali licenčnina, in

- kupec nima možnosti nabave tega blaga pri drugih, s prodajalcem nepovezanih dobaviteljih.

Člen 160

Če kupec avtorske honorarje ali licenčnino plača tretji osebi, so pogoji iz člena 157(2) izpolnjeni le tedaj, če prodajalec ali z njim povezana oseba zahteva od kupca to plačilo.

Člen 161

Če je način obračunavanja avtorskega honorarja ali licenčine odvisen od cene uvoženega blaga, se, če ni dokazano nasprotno, domneva, da se plačilo tega avtorskega honorarja ali licenčnine nanaša na vrednoteno blago.

Če se znesek avtorskega honorarja ali licenčnine obračuna neodvisno od cene uvoženega blaga, pa se lahko plačilo tega avtorskega honorarja ali licenčnine prav tako nanaša na vrednoteno blago.

Člen 162

Država, v kateri ima sedež prejemnik avtorskega honorarja ali licenčnine, pri uporabi člena 32(1)(c) zakonika se ne upošteva.

POGLAVJE 3

Določbe v zvezi s krajem vnosa blaga v Skupnost

Člen 163

1. Za izvajanje člena 32(1)(e) in člena 33(a) zakonika se šteje za kraj vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti:

(a) za blago, ki se prevaža po morju, pristanišče raztovarjanja ali pristanišče pretovarjanja, če so pretovarjanje potrdili carinski organi tega pristanišča;

(b) za blago, ki se prevaža po morju in potem brez pretovarjanja po rekah, prvo pristanišče, ki je ob ustju reke ali kanala ali v toku navzgor, kjer se lahko opravi pretovarjanje, če se carinskemu uradu dokaže, da je tovornina do pristanišča raztovarjanja blaga višja kakor tovornina do prvega zadevnega pristanišča;

(d) za blago, ki se prevaža na drug način, kraj prehoda kopenske meje carinskega območja Skupnosti.

2. Za blago, ki je bilo vneseno na carinsko območje Skupnosti in se na poti do namembnega kraja v drugem delu tega območja prevaža skozi ozemlja Avstrije, Švice, Madžarske, Češke in Slovaške ali ozemlja Jugoslavije v sestavi z dne 1. januarja 1991, se carinska vrednost določi ob upoštevanju prvega kraja vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti, če se blago skozi ozemlja Avstrije, Švice, Madžarske, Češke in Slovaške ali ozemlja Jugoslavije v zgoraj imenovani sestavi prevaža neposredno in prevoz skozi ta ozemlja ustreza običajni prevozni poti do namembnega kraja.

3. Za blago, ki je bilo vneseno na carinsko območje Skupnosti in se na poti do namembnega kraja v drugi del tega območja prevaža po morju, se carinska vrednost določi ob upoštevanju prvega kraja vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti, če se blago prevaža neposredno po običajni poti do namembnega kraja.

4. Odstavka 2 in 3 tega člena se uporabljata tudi, če je bilo blago na ozemlju Avstrije, Švice, Madžarske, Češke in Slovaške ali Jugoslavije v imenovani sestavi iz odstavka 2 iz prevoznih razlogov raztovorjeno, pretovorjeno ali njegov prevoz začasno prekinjen.

5. Za blago, ki je bilo vneseno na carinsko območje Skupnosti in se iz enega francoskega čezmorskega departmaja neposredno prevaža v drug del carinskega območja Skupnosti ali obratno, se za kraj vnosa blaga šteje kraj, predviden v odstavkih 1 in 2, ki je v delu carinskega območja Skupnosti, od koder to blago prihaja, če je bilo tam raztovorjeno ali pretovorjeno in so carinski organi to potrdili.

6. Če pogoji iz odstavkov 2, 3 in 5 niso izpolnjeni, se šteje za kraj vnosa blaga kraj, predviden v odstavku 1, ki je v delu carinskega območja Skupnosti, za katerega je blago namenjeno.

POGLAVJE 4

Določbe v zvezi s stroški prevoza

Člen 164

Za izvajanje člena 32(1)(e) in člena 33(a) zakonika velja naslednje:

(a) Če se blago prevaža z enakim načinom prevoza do kraja, ki je naprej od kraja vnosa na carinskem območju Skupnosti, se stroški prevoza porazdelijo sorazmerno s prevoženo razdaljo zunaj in znotraj carinskega območja Skupnosti, razen če se carinskim organom dokaže, kakšni stroški bi nastali po splošno obvezni tarifi za prevoz blaga do kraja vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti;

(b) če se blago obračuna po enotni ceni franko namembni kraj, ki ustreza ceni na kraju vnosa, se stroški, ki se nanašajo na prevoz v Skupnosti, ne odštejejo od te cene. Odbitek pa se upošteva, če se carinskim organom dokaže, da je cena franko meja nižja od enotne cene franko namembni kraj;

(c) če je prevoz brezplačen ali ga opravi kupec z lastnim vozilom, se v carinsko vrednost vključijo stroški prevoza do kraja vnosa na carinsko območje, obračunani na podlagi običajno uporabljene tarife za enake načine prevoza.

Člen 165

1. Poštne pristojbine za blago, ki se prevaža v poštnem prometu, se do namembnega kraja v celoti vštejejo v carinsko vrednost tega blaga, razen dodatnih poštnih pristojbin, ki se po potrebi zaračunajo v državi uvoza.

2. Te pristojbine pa ne povzročijo uskladitve prijavljene vrednosti pri vrednotenju blaga, ki je predmet pošiljk nekomercialne narave.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za blago, ki se prevaža s hitrimi poštnimi službami "EMS — Datapost" (na Danskem "EMS — Jetpost", v Nemčiji "EMS — Kurierpostsendungen", v Italiji "CAI — Post").

Člen 166

Stroški letalskega prevoza, ki se vključijo v carinsko vrednost blaga, se določijo po pravilih in odstotkih iz Priloge 25.

POGLAVJE 5

Vrednotenje nosilcev podatkov, namenjenih za uporabo v napravah za obdelavo podatkov

Člen 167

1. Ne glede na člene 29 do 33 zakonika se pri določanju carinske vrednosti uvoženih nosilcev podatkov, ki so namenjeni uporabi v napravah za obdelavo podatkov in vsebujejo podatke ali programska navodila, upoštevajo samo stroški ali vrednost programskih nosilcev. Carinska vrednost uvoženih nosilcev podatkov, ki vsebujejo podatke ali programska navodila, torej ne vključuje stroškov ali vrednosti podatkov ali programskih navodil, če so ti stroški ali vrednost izkazani ločeno od stroškov ali vrednosti zadevnih nosilcev podatkov.

2. V tem členu:

(a) izraz "nosilci podatkov" ne pomeni integriranih vezij, polprevodnikov in podobnih naprav ali predmetov, ki vsebujejo takšna integrirana vezja ali naprave;

(b) izraz "podatki ali programska navodila" ne pomeni zvočnih, kinematografskih ali video posnetkov.

POGLAVJE 6

Določbe v zvezi z menjalnimi tečaji

Člen 168

Za namene členov 169 do 172 tega poglavja:

(a) "zabeleženi tečaj" pomeni:

- zadnji prodajni menjalni tečaj, zabeležen v trgovinskih transakcijah na najbolj reprezentativnem/reprezentativnih deviznih trgih zadevne države članice, ali

- vsak drugi tako zabeleženi menjalni tečaj, ki ga kot zabeleženi tečaj določi ta država članica, če na čimbolj dejanski način izraža tekočo vrednost zadevne valute v trgovinskih transakcijah;

(b) izraz "objavljen" pomeni posredovan v vednost javnosti v skladu s postopki, ki jih določi zadevna država članica;

(c) izraz "valuta" pomeni vsako denarno enoto, ki se uporablja kot plačilno sredstvo med denarnimi oblastmi ali na mednarodnem trgu.

Člen 169

1. Če so elementi za določitev carinske vrednosti blaga v času tega določanja izraženi v drugi valuti, kakršna je valuta države članice, v kateri poteka vrednotenje blaga, se za določitev te carinske vrednosti v valuti zadevne države članice uporabi menjalni tečaj, zabeležen predzadnjo sredo meseca in objavljen istega ali naslednjega dne.

2. Menjalni tečaj, ki je bil zabeležen predzadnjo sredo meseca, se uporablja cel naslednji mesec, razen če ga nadomesti tečaj, ki se določi v skladu z določbami člena 171.

3. Če se menjalni tečaj ne zabeleži predzadnjo sredo v skladu z odstavkom 1, ali če se zabeleži in se ne objavi istega ali naslednjega dne, se zadnji tečaj, ki je zabeležen in objavljen za to valuto v preteklih štirinajstih dneh, šteje za tečaj, zabeležen to sredo.

Člen 170

Če se menjalni tečaj ne more določiti v skladu z določbami člena 169, določi menjalni tečaj, ki se uporablja zaradi izvajanja člena 35 zakonika, zadevna država članica; ta kar najbolj dejansko izraža tekočo vrednost te valute v trgovinskih transakcijah, izraženo v valuti te države članice.

Člen 171

1. Če se menjalni tečaj, zabeležen zadnjo sredo v mesecu in objavljen istega ali naslednjega dne, za 5 ali več odstotkov razlikuje od tečaja, določenega v skladu s členom 169 z začetkom veljave naslednji mesec, nadomesti slednjega od prve srede tega meseca kot tečaj, ki se uporablja zaradi izvajanja člena 35 zakonika.

2. Če se menjalni tečaj v obdobju uporabe, navedenem v prejšnjih določbah, ki je zabeležen v sredo in objavljen tega ali naslednjega dne, za 5 ali več odstotkov razlikuje od tečaja, ki se uporablja v skladu z določbami tega poglavja, nadomesti slednjega in začne veljati naslednjo sredo kot tečaj, ki se uporablja zaradi izvajanja člena 35 zakonika. Ta nadomestni tečaj ostane v veljavi do konca tekočega meseca, razen če ga v skladu s prvim stavkom tega odstavka nadomesti drug tečaj.

3. Če se v državi članici menjalni tečaj ne zabeleži v sredo ali če se zabeleži in se ne objavi istega ali naslednjega dne, se za zabeleženi tečaj zaradi izvajanja odstavkov 1 in 2 v tej državi članici šteje tečaj, ki je bil nazadnje zabeležen in objavljen pred to sredo.

Člen 172

Če carinski organi države članice deklarantu dovolijo, da v obliki periodične deklaracije naknadno odda ali povzame nekatere navedbe v zvezi s carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet, se lahko v tem dovoljenju na zahtevo deklaranta predvidi, da se za preračun elementov v valuto zadevne države članice, ki se uporabljajo za določitev carinske vrednosti in so izraženi v določeni valuti, uporabi enotni menjalni tečaj. V tem primeru med tečaji, zabeleženimi v skladu s tem poglavjem, velja tečaj, ki se uporabi prvi dan obdobja, na katero se nanaša deklaracija.

POGLAVJE 7

Poenostavljeni postopki za pokvarljivo blago

Člen 173

1. Za določitev carinske vrednosti izdelkov, opredeljenih v klasifikaciji iz Priloge 26, Komisija za vsako tarifno številko klasifikacije določi vrednost na enoto v valuti držav članic za 100 kg neto.

Vrednosti na enoto se vselej uporabljajo za obdobja štirinajstih dni z začetkom v petek.

2. Vrednosti na enoto se določijo na podlagi naslednjih elementov, ki jih države članice za vsako tarifno številko klasifikacije zagotovijo Komisiji:

(a) poprečna cena na enoto franko meja, neocarinjena, izražena v valuti zadevne države članice za 100 kg neto in izračunana na podlagi cen za pošiljke nepokvarjenega blaga v trgovskih centrih iz Priloge 27 med referenčnim obdobjem iz člena 174(1);

(b) količine, ki se sprostijo v prosti promet v koledarskem letu s plačilom uvoznih dajatev.

3. Povprečna cena na enoto franko meja, neocarinjena, se izračuna na podlagi bruto prihodka iz prodaje, opravljene med uvozniki in grosisti. Za trgovske centre v Londonu, Milanu in Rungisu pa se za izračun bruto prihodkov upošteva trgovska stopnja, na kateri se blago v teh centrih najpogosteje prodaja.

Od tako izračunanega zneska se odbijejo:

- 15 % trgovske marže za trgovske centre London, Milano in Rungis in 8 % za druge trgovske centre,

- stroški prevoza in zavarovanja znotraj carinskega območja,

- pavšal 5 ECU, ki predstavlja vse druge stroške, ne vključene v carinsko vrednost.

Ta pavšal se preračuna v valuto posamezne države članice na podlagi zadnjih veljavnih tečajev, določenih v skladu s členom 18 zakonika,

- uvozne in druge dajatve, ki se ne vključijo v carinsko vrednost.

4. Za stroške prevoza in zavarovanja, ki se v skladu z odstavkom 3 odbijejo, lahko države članice določijo pavšale. Ti pavšali, pa tudi metode njihovega izračuna se nemudoma sporočijo Komisiji.

Člen 174

1. Referenčno obdobje za izračun poprečnih cen na enoto iz člena 173(2)(a) je obdobje štirinajst dni, ki se zaključi v četrtek pred tednom, v katerem se določijo nove vrednosti na enoto.

2. Države članice sporočijo poprečne cene na enoto najpozneje v ponedeljek do 12. ure tedna, v katerem se določijo vrednosti ne enoto v skladu s členom 173. Če je to dela prost dan, se sporočilo pošlje delovni dan pred tem.

3. Količine, ki se v tekočem koledarskem letu sprostijo v prosti promet, države članice za vsako tarifno številko klasifikacije sporočijo Komisiji do 15. junija naslednjega leta.

Člen 175

1. Vrednosti na enoto iz člena 173(1) določi Komisija vsak drugi torek na podlagi tehtanega poprečja poprečnih cen na enoto iz člena 173(2)(a) ob upoštevanju količin iz člena 173(2)(b).

2. Za določitev tehtanega povprečja se vsaka povprečna cena na enoto iz člena 173(2)(a) preračuna v ekuje na podlagi zadnjega menjalnega tečaja, ki ga določi Komisija in se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti pred tednom, v katerem se določijo vrednosti na enoto. Isti menjalni tečaji se uporabljajo tudi pri preračunu tako pridobljenih vrednosti na enoto v valute držav članic.

3. Nazadnje objavljene vrednosti na enoto veljajo tako dolgo, dokler se ne objavijo nove vrednosti. Vendar se pri velikih nihanjaih cen v eni ali več državah članicah zaradi na primer prekinitve stalnega uvoza določenega izdelka lahko določijo nove vrednosti na enoto na podlagi cen, ki veljajo v času določitve teh vrednosti na enoto.

Člen 176

1. Za pokvarjene se štejejo pošiljke, ki v odločilnem trenutku za določitev carinske vrednosti vsebujejo najmanj 5 % za prehrano ljudi neprimernih izdelkov v nespremenjenem stanju ali je njihova vrednost najmanj za 20 % nižja od poprečja tržnih cen zdravega izdelka.

2. Pokvarjene pošiljke se lahko ocenijo:

- ali po izločitvi ob uporabi vrednosti na enoto za nepokvarjeni del, pri čemer se pokvarjeni del pod carinskim nadzorom uniči, ali

- z uporabo vrednosti na enoto, določenih za nepokvarjeni izdelek, potem ko se od teže zadevne pošiljke odbije odstotek, ustrezen odstotku pokvarjene količine, ki jo oceni zapriseženi izvedenec in priznajo carinski organi, ali

- z uporabo vrednosti na enoto, določenih za nepokvarjeni izdelek zmanjšane za odstotek pokvarjene količine, ki jo določi zapriseženi izvedenec in priznajo carinski organi.

Člen 177

1. Ko zadevna oseba prijavi ali naroči prijaviti carinsko vrednost izdelka ali več izdelkov, ki jih uvaža, s sklicevanjem na vrednosti na enoto, določenih v skladu s tem poglavjem, ta pristopi k sistemu poenostavljenih postopkov za zadevni/zadevne izdelek/izdelke v tekočem koledarskem letu.

2. Če zadevna oseba pozneje pri vrednotenju izdelka ali več izdelkov, ki jih uvaža, zaprosi za druge metode in ne za poenostavljene postopke, so carinski organi zadevne države članice upravičeni sporočiti ji, da je izključena iz ugodnosti poenostavljenih postopkov za zadevni/zadevne izdelek/izdelke do izteka tekočega koledarskega leta; ta ukrep izključitve se lahko podaljša na naslednje koledarsko leto. Ukrep izključitve carinski organi države članice nemudoma sporočijo Komisiji, ki o tem čimprej obvesti carinske organe drugih držav članic.

POGLAVJE 8

Deklaracija podatkov in dokumentov, ki jih je treba predložiti

Člen 178

1. Če je treba določiti carinsko vrednost za namene člena 28 do 36 zakonika, se mora carinski deklaraciji, izdani za uvoženo blago, priložiti deklaracija podatkov v zvezi s carinsko vrednostjo (deklaracija vrednosti). Deklaracija vrednosti se opravi na obrazcu D. V. 1, ki ustreza vzorcu obrazca v Prilogi 28 in se po potrebi dopolni z enim ali več obrazci D. V. 1 BIS, ki ustrezajo vzorcu obrazca v Prilogi 29.

2. Posebej je predpisano, da deklaracijo vrednosti iz odstavka 1 vloži le oseba s sedežem na carinskem območju Skupnosti, ki razpolaga z vsemi podatki, nanašajočimi se nanjo.

3. Carinski organi lahko opustijo zahtevo po predložitvi deklaracije vrednosti na obrazcu iz odstavka 1, če carinske vrednosti blaga ni mogoče določiti v skladu z določbami člena 29 zakonika. V tem primeru mora oseba iz odstavka 2 carinskim organom navesti ali posredovati vse podatke, ki se lahko zahtevajo za določitev carinske vrednosti na podlagi nekega drugega člena tega zakonika; takšni podatki se morajo zagotoviti v obliki in na način, ki ga določijo carinski organi.

4. Z oddajo deklaracije, ki se zahteva v skladu z odstavkom 1, na carinskem uradu oseba iz odstavka 2, brez poseganja v morebitno uporabo kazensko pravnih predpisov, prevzame odgovornost glede:

- točnosti in popolnosti podatkov, navedenih v deklaraciji,

- verodostojnosti dokumentov, predloženih kot dokazilo k tem podatkom, in

- predložitve vseh dodatnih podatkov ali dokumentov, potrebnih za določitev carinske vrednosti blaga.

5. Ta člen se ne uporablja za blago, za katero se carinska vrednost določi po sistemu poenostavljenih postopkov v skladu z določbami členov 173 do 177.

Člen 179

1. Carinski organ, razen če to ni nujno za pravilen obračun uvoznih dajatev, opusti zahtevo po predložitvi deklaracije v celoti ali njenega dela v skladu s členom 178(1):

(a) če carinska vrednost pošiljke uvoženega blaga ne presega 5000 ECU in ne gre za delno ali večkratno pošiljko istega pošiljatelja istemu prejemniku, ali

(b) če gre za uvoz, ki ni komercialne narave, ali

(c) če deklaracija zadevnih podatkov ni potrebna za uporabo carinske tarife Evropskih skupnosti ali če se v tej tarifi predvidene carinske dajatve na podlagi posebnega carinskega predpisa ne zaračunavajo.

2. Znesek v ekujih iz odstavka 1(a) se preračuna v skladu s členom 18 zakonika. Carinski organi lahko po preračunu ta znesek zaokrožijo navzgor ali navzdol.

Carinski organi lahko protivrednost zneska v ekujih v nacionalni valuti ohranijo nespremenjeno, če pri letni uskladitvi v skladu s členom 18 zakonika preračun tega zneska pred navedenim zaokroženjem povzroči manj kakor 5-odstotno spremembo protivrednosti v nacionalni valuti ali znižanje te protivrednosti.

3. Pri uvozu blaga, ki ga isti prodajalec po istih trgovinskih pogojih stalno dobavlja istemu kupcu, carinski organi lahko opustijo zahtevo, da se za vsako carinsko deklaracijo navajajo vsi podatki iz člena 178(1); vendar jih morajo zahtevati ob vsaki spremembi okoliščin in najmanj enkrat na tri leta.

4. Opustitev, ki se dovoli v skladu s tem členom, se lahko prekliče in zahteva predložitev obrazca D. V. 1, če se ugotovi, da kateri od pogojev za to oprostitev ni bil izpolnjen ali ni več izpolnjen.

Člen 180

Pri uporabi računalniških sistemov izmenjave podatkov ali če se za neko blago predloži splošna, periodična ali zbirna deklaracija, lahko carinski organi dovolijo odstopanja od oblike predložitve podatkov, potrebnih za določanje carinske vrednosti.

Člen 181

1. Oseba iz člena 178(2) mora carinskim organom predložiti izvod računa, na podlagi katerega je bila prijavljena carinska vrednost uvoženega blaga. Če se carinska vrednost prijavi pisno, ta izvod zadržijo carinski organi.

2. Če se carinska vrednost prijavi pisno in če se račun o uvoženem blagu izda na ime osebe s sedežem v drugi državi članici kakor tisti, v kateri se prijavi carinska vrednost, mora deklarant carinskim organom predložiti dva izvoda tega računa. En izvod zadržijo carinski organi, drugi pa se overjen z žigom tega urada in s številko vpisa prijave na tem uradu vrne deklarantu, da ga posreduje osebi, na ime katere je izdan račun.

3. Carinski organi lahko predpišejo, da se določbe odstavka 2 uporabljajo tudi za primere, pri katerih ima oseba, na ime katere je izdan račun, sedež v državi članici, v kateri se prijavi carinska vrednost.

NASLOV VI

VNOS BLAGA NA CARINSKO OBMOČJE

POGLAVJE 1

Pregled blaga in jemanje vzorcev s strani udeležene osebe

Člen 182

1. Pregled blaga iz člena 42 zakonika se dovoli na podlagi ustne zahteve osebe, ki je pooblaščena za določanje carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, razen če carinski organi glede na okoliščine posameznega primera ocenjujejo, da je treba predložiti pisni zahtevek.

Odvzem vzorcev se lahko dovoli samo na podlagi pisnega zahtevka udeleženega.

2. Pisne zahtevke iz odstavka 1 mora udeleženi podpisati in jih vložiti pri pristojnem carinskem organu. Vsebovati morajo naslednje navedbe:

- ime in naslov vložnika zahtevka,

- kraj, kjer je blago,

- številko skupne deklaracije, če je že bila vložena, razen če carinski urad sam vpiše te navedbe, pa tudi navedbo predhodnega carinskega postopka ali potrebne podatke za določitev prevoznega sredstva, na katerem blago je,

- vse druge potrebne navedbe za prepoznavanje blaga.

Carinski organi ugodijo zahtevku, ki ga predloži udeleženi. Če se ta zahtevek nanaša na odvzem vzorcev, ti organi navedejo količino blaga, ki jo je dovoljeno vzeti.

3. Predhodni pregled blaga in odvzem vzorcev se izvedeta pod nadzorom carinskih organov, ki ob upoštevanju vsakega posameznega primera določijo ustrezne postopke.

Udeleženi nosi tveganje in stroške razpakiranja, tehtanja, prepakiranja in vseh drugih postopkov z blagom. Stroške morebitne analize prav tako nosi udeleženi.

4. Za vzete vzorce se morajo izpolniti formalnosti zaradi določitve carinsko dovoljene rabe ali uporabe. Če se odvzeti vzorci pri pregledu uničijo ali nenadomestljivo izgubijo, se šteje, da ni nastal noben dolg. Za odpadke se uporablja člen 182(5) zakonika.

POGLAVJE 2

Skupna deklaracija

Člen 183

1. Skupno deklaracijo podpiše oseba, ki jo sestavi.

2. Carinski organi označijo skupno deklaracijo z uradnim zaznamkom in jo shranijo, da bi lahko preverili, ali je blago, na katero se deklaracija nanaša, dobilo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo v rokih, predvidenih v členu 49 zakonika.

3. Skupno deklaracijoza blago, ki se je pred predložitvijo carini prevažalo v tranzitnem postopku, predstavlja izvod tranzitnega dokumenta, namenjenega namembnemu carinskemu uradu.

4. Carinski organi lahko dovolijo, da se skupna deklaracija izdela z uporabo računalniškega sistema izmenjave podatkov. V tem primeru se ustrezno prilagodijo pravila v odstavku 2.

Člen 184

1. Dokler za blago ni določena vrsta carinsko dovoljene rabe ali uporabe, je oseba iz člena 183(1) dolžna na zahtevo carinskih organov pokazati nedotaknjeno blago, ki je bilo navedeno v skupni deklaraciji in ni bilo raztovorjeno s prevoznega sredstva, na katerem je.

2. Vsaka oseba, ki razpolaga z raztovorjenim blagom zaradi premestitve ali skladiščenja, postane dolžna izpolnjevati obveznost predložitve nedotaknjenega blaga, kadarkoli carinski organ to zahteva.

POGLAVJE 3

Začasna hramba

Člen 185

1. Če so bili prostori iz člena 51(1) zakonika stalno odobreni za začasno hrambo blaga, se ti prostori imenujejo "skladišča za začasno hrambo".

2. Če carinski organi sami ne upravljajo skladišča za začasno hrambo, lahko zaradi zagotavljanja izvajanja carinskih predpisov zahtevajo, da:

(a) so skladišča za začasno hrambo zaklenjena z dvojnim ključem, pri čemer imajo en ključ carinski organi;

(b) imetnik skladišča za začasno hrambo vodi evidenco o blagu, ki omogoča spremljanje gibanja blaga.

Člen 186

Namestitev blaga v skladišče za začasno hrambo poteka na podlagi skupne deklaracije. Vendar lahko carinski organi zahtevajo predložitev posebne deklaracije na obrazcu v skladu z vzorcem, ki ga sami določijo.

Člen 187

Brez poseganja v člen 56 zakonika in določb, ki veljajo za carinsko prodajo, mora oseba, ki je vložila skupno deklaracijo, ali če skupna deklaracija še ni bila vložena, osebe iz člena 44(2) zakonika, upoštevati ukrepe, ki so jih sprejeli carinski organi v skladu členom 53(1) zakonika in nositi stroške takih ukrepov.

Člen 188

Če carinski organi prodajo blago v skladu s členom 53 zakonika, poteka prodaja po veljavnih postopkih v državah članicah.

POGLAVJE 4

Posebne določbe, uporabljene za blago, ki se pošilja po morju ali zraku

Oddelek 1

Splošna določba

Člen 189

Če blago iz tretjih držav prispe na carinsko območje Skupnosti po morju ali zraku in se na podlagi enotnega prevoznega dokumenta z istim prevoznim sredstvom brez pretovarjanja pošlje v drugo pristanišče ali na drugo letališče Skupnosti, se blago carinskemu organu v skladu s členom 40 zakonika predloži le v pristanišču ali na letališču, kjer se raztovori ali pretovori.

Oddelek 2

Posebne določbe za ročno in oddano prtljago v potniškem prometu

Člen 190

V tem oddelku se šteje:

(a) letališče Skupnosti: vsako letališče na carinskem območju Skupnosti;

(b) mednarodno letališče Skupnosti: vsako letališče Skupnosti, na katerem sme z dovoljenjem pristojnih organov potekati zračni promet s tretjimi državami;

(c) polet znotraj Skupnosti: let zrakoplova med letališčema Skupnosti brez vmesnega pristanka, ki se ne začne in ne konča na letališču nečlanice;

(d) pristanišče Skupnosti: vsako pristanišče na carinskem območju Skupnosti;

(e) plovba znotraj Skupnosti: plovba med pristaniščema Skupnosti brez vmesnega postanka plovila, ki opravlja redni promet med dvema ali več določenimi pristanišči Skupnosti;

(f) plovila za razvedrilo: zasebna plovila za potovanja po željah uporabnikov;

(g) turistični ali poslovni zrakoplovi: zasebni zrakoplovi za potovanje po željah uporabnikov;

(h) prtljaga: vsi predmeti, ki jih potniki kakorkoli prevažajo med potovanjem.

Člen 191

Za izvajanje določb tega oddelka se v zračnem prometu prtljaga šteje za:

- "oddano prtljago", če po oddaji na letališču odhoda oseba med letom ali ob morebitnem vmesnem pristanku v smislu člena 192(1) in (2) ter člena 194(1) in (2) tega poglavja do prtljage nima dostopa,

- "ročno prtljago", če jo oseba odnese s seboj v kabino zrakoplova.

Člen 192

Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na:

1. ročno in oddano prtljago oseb, potujočih z zrakoplovom, ki prihaja z letališča države nečlanice in po vmesnem pristanku na letališču v Skupnosti nadaljuje pot do drugega letališča v Skupnosti, se opravijo na tem zadnjem letališču, pod pogojem, da je to mednarodno letališče Skupnosti; v tem primeru se za to prtljago uporabljajo predpisi, ki veljajo za prtljago oseb iz tretjih držav, če oseba carinskim organom ne more zadovoljivo dokazati, da gre pri blagu, ki je v prtljagi, za skupnostno blago;

2. ročno in oddano prtljago oseb, potujčih z zrakoplovom, ki ima vmesni pristanek na letališču Skupnosti, preden nadaljuje let na letališče države nečlanice, se opravijo na letališču odhoda, pod pogojem, da je to mednarodno letališče Skupnosti; v tem primeru se kontrola ročne prtljage lahko opravi na letališču vmesnega pristanka Skupnosti zato, da se ugotovi, ali blago v ročni prtljagi, izpolnjuje pogoje za prosti promet v Skupnosti;

3. osebno prtljago oseb, ki uporabljajo storitev pomorskega plovila, če to storitev zagotavlja isto plovilo in je sestavljena iz zaporednih prevozov, ki se začnejo, imajo vmesni postanek ali se končajo v pristanišču države nečlanice, se opravi v pristaniščukjer se taka prtljaga, odvisno od primera, natovori oziroma raztovori.

Člen 193

Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na prtljago oseb:

1. na plovilih za razvedrilo, se opravijo v katerem koli pristanišču Skupnosti, ne glede na to, od kod plovilo izvira in kam je namenjeno;

2. v turističnih ali poslovnih zrakoplovih se opravijo:

- na prvem letališču prihoda, ki mora biti mednarodno letališče Skupnosti, če gre za zrakoplove, ki prihajajo z letališča države nečlanice in po vmesnem pristanku nadaljujejo let do drugega letališča Skupnosti,

- na zadnjem mednarodnem letališču Skupnosti, če gre za zrakoplove, ki prihajajo z letališča Skupnosti in po vmesnem pristanku nadaljujejo let na letališče v državi nečlanici.

Člen 194

1. Pri prtljagi, ki prispe na letališče Skupnosti v zrakoplovu z letališča države nečlanice in se na tem letališču Skupnosti pretovori v drug zrakoplov, ki nadaljuje let znotraj Skupnosti, se:

- vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na oddano prtljago, opravijo na letališču prihoda notranjega leta Skupnosti, pod pogojem, da je to mednarodno letališče Skupnosti,

- vse kontrole ročne prtljage opravijo na prvem mednarodnem letališču Skupnosti; dodatna kontrola te prtljage se lahko na letališču prihoda notranjega leta Skupnosti opravi le izjemoma, če se potreba po dodatni kontroli pokaže pri kontroli oddane prtljage,

- kontrola oddane prtljage se na prvem letališču Skupnosti lahko opravi le izjemoma, če se potreba po dodatni kontroli pokaže pri kontroli ročne prtljage.

2. Pri prtljagi, ki se na letališču Skupnosti natovori na zrakoplov, ki opravlja let znotraj Skupnosti in se na drugem letališču Skupnosti pretovori na zrakoplov, namenjen na letališče države nečlanice, se:

- vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na oddano prtljago, opravijo na letališču odhoda notranjega leta Skupnosti, pod pogojem, da je to mednarodno letališče Skupnosti,

- vse kontrole ročne prtljage opravijo na zadnjem mednarodnem letališču Skupnosti; predhodna kontrola te prtljage se lahko na letališču odhoda notranjega leta Skupnosti opravi le izjemoma, če se za to pokaže potreba pri kontroli oddane prtljage,

- kontrola oddane prtljage se lahko na zadnjem letališču Skupnosti opravi le izjemoma, če se potreba po dodatni kontroli pokaže pri kontroli ročne prtljage.

3. Vse kontrole in formalnosti, nanašajoče se na prtljago, ki prispe na letališče Skupnosti z rednim ali čarterskim poletom z letališča države nečlanice in se na tem letališču Skupnosti pretovori na turistični ali poslovni zrakoplov, ki opravlja let znotraj Skupnosti, se opravijo na letališču prihoda rednega ali čarterskega poleta.

4. Vse kontrole in formalnosti, nanašajoče se na prtljago, ki se na letališču Skupnosti natovori na turistični ali poslovni zrakoplov, ki opravlja let znotraj Skupnosti, in se na drugem letališču Skupnosti pretovori na zrakoplov za redne ali čarterske polete, ki leti na letališče države nečlanice, se izvedejo na letališču odhoda rednega ali čarterskega poleta.

5. Države članice lahko na mednarodnem letališču Skupnosti, na katerem poteka pretovarjanje prtljage, opravijo kontrolo prtljage:

- ki prihaja z letališča države nečlanice in se pretovori na mednarodnem letališču Skupnosti na zrakoplov, ki leti na mednarodno letališče na istem državnem ozemlju,

- ki se natovori na letalo na mednarodnem letališču in se na drugem mednarodnem letališču, ki je na istem državnem ozemlju, pretovori na zrakoplov, ki leti na letališče države nečlanice.

Člen 195

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

- potniki ob prihodu ne morejo prepakirati blaga, preden se ne opravi kontrola ročne prtljage, ki ni predvidena v členu 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3925/91 [10],

- potniki ob odhodu ne morejo prepakirati blaga, potem ko se opravi kontrola ročne prtljage, ki ni predvidena v členu 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3925/91,

- se ob prihodu potnikov sprejmejo primerni ukrepi, zato da se prepreči vsako prepakiranje pred kontrolo oddane prtljage, ki ni predvidena v členu 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3925/91,

- se ob odhodu potnikov sprejmejo primerni ukrepi, zato da se prepreči vsako prepakiranje po opravljeni kontroli oddane prtljage, ki ni predvidena v členu 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3925/91.

Člen 196

Za oddano prtljago, registrirano na letališču Skupnosti, se ugotavlja istovetnost z etiketo, pripeto na tem letališču. Vzorec te etikete in njene tehnične lastnosti so v Prilogi 30.

Člen 197

Države članice sporočijo Komisiji seznam letališč, ki ustrezajo pojmu "mednarodno letališče Skupnosti" iz člena 190(b). Komisija ta seznam objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija C.

NASLOV VII

CARINSKA DEKLARACIJA — OBIČAJNI POSTOPEK

POGLAVJE 1

Pisne carinske deklaracije

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 198

1. Če ena carinska deklaracija zajema več artiklov, se podatki za posamezen artikel štejejo kot samostojna deklaracija.

2. Sestavni deli industrijskih postrojev, ki so zajeti pod eno številko kombinirane nomenklature, se štejejo, kakor da predstavljajo en sam kos blaga.

Člen 199

Oddaja deklaracije na carinskem uradu, ki jo podpiše deklarant ali njegov zastopnik, velja brez poseganja v morebitno uporabo kazenskopravnih predpisov za obveznost v skladu z veljavnimi določbami glede:

- točnosti navedb v deklaraciji,

- pristnosti priloženih dokumentov

- upoštevanja vseh obveznosti v zvezi s predložitvijo zadevnega blaga v ustrezni postopek.

Člen 200

Dokumente, ki spremljajo carinsko deklaracijo, morajo hraniti carinski organi, razen če ni odločeno drugače ali če jih udeleženi potrebuje za druge postopke. V tem primeru morajo carinski organi sprejeti vse ukrepe, da se ti dokumenti lahko naknadno uporabljajo samo za količino ali vrednost, za katero ostanejo v veljavi.

Člen 201

1. Carinska deklaracija se mora vložiti pri carinskem organu, kjer je bilo blago predloženo. Carinska deklaracija se lahko vloži takoj, ko je bilo blago predloženo.

2. Carinski organi lahko dovolijo, da se carinska deklaracija vloži, preden jim lahko deklarant predloži blago. V tem primeru lahko carinski organi ob upoštevanju okoliščin določijo rok za predložitev blaga. Če blago ni predloženo v roku, se šteje, da deklaracija ni bila vložena.

3. Če je carinska deklaracija vložena, preden je blago, na katero se nanaša, prispelo na carinski urad ali na drug kraj, ki ga določijo carinski organi, se lahko sprejme šele po predložitvi blaga carinskemu organu.

Člen 202

1. Carinska deklaracija se na pristojnem carinskem uradu vloži med uradnimi urami tega urada.

Vendar lahko carinski organi na zahtevo in stroške deklaranta dovolijo, da se deklaracija vloži zunaj časa njegovih uradnih ur.

2. Vsaka deklaracija, vložena pri delavcih carinskega urada na drugem mestu, ki se v ta namen določi v okviru dogovorov med carinskimi organi in udeleženim, se šteje, da je bila vložena pri tem carinskem uradu.

Člen 203

Datum prejema carinske deklaracije mora biti zabeležen na njej.

Člen 204

Carinski organi lahko dovolijo ali zahtevajo, da se popravki iz člena 65 zakonika opravijo z vložitvijo nove carinske deklaracije, ki nadomesti prvotno vloženo. V tem primeru se kot datum, odločilen za določitev dajatev, ki se po potrebi zaračunajo, in uporabo drugih predpisov, ki urejajo zadevni carinski postopek, šteje datum prejema prvotne deklaracije.

Oddelek 2

Obrazci, ki se uporabljajo

Člen 205

1. Uradni obrazec, ki se uporablja za pisno carinsko deklaracijo blaga v okviru običajnega postopka za njegov vnos v carinski postopek ali njegov ponovni izvoz v skladu s členom 182(3) zakonika, je enotna upravna listina.

2. V ta namen se lahko uporabijo tudi drugi obrazci, če to predvidevajo predpisi za zadevni carinski postopek.

3. Določbe odstavkov 1 in 2 ne preprečujejo:

- opustitve pisne carinske deklaracije, ki je v členih 225 do 236 predvidena za sprostitev v prosti promet, izvoz ali začasni uvoz,

- možnosti, da države članice opustijo obrazec iz odstavka 1, kadar se za poštne pošiljke (pisma in poštni paketi) uporabljajo posebne določbe iz členov 237 in 238,

- uporabe posebnih obrazcev, ki poenostavljajo deklaracijo v posameznih primerih, če carinski organi to dovolijo,

- možnosti, da države članice opustijo obrazec iz odstavka 1 pri sporazumih ali dogovorih, ki so bili ali še bodo sklenjeni med upravami dveh ali več držav članic, o večji poenostavitvi formalnosti v celotni ali posameznih delih trgovine med državami članicami,

- uporabe nakladnic za izvedbo formalnosti skupnostnega tranzitnega postopka, kadar pošiljke sestavlja več vrst blaga,

- tiskanja uvoznih, tranzitnih ali izvoznih carinskih deklaracij in dokumentov, dokazujočih skupnostni status blaga, ki se ne prevaža v notranjem skupnostnem tranzitnem postopku, na javnih ali zasebnih računalniških sistemih in, če je to potrebno, na praznih listih papirja pod pogoji, ki jih določijo države članice,

- možnosti, da države članice pri uporabi računalniškega sistema izmenjave podatkov predvidijo, da enotna listina, izdelana po tem sistemu za obdelavo carinskih deklaracij, predstavlja carinsko deklaracijo iz odstavka 1.

4. Če se formalnosti opravijo z uporabo javnih ali zasebnih računalniških sistemov izmenjave podatkov, ki tiskajo tudi carinske deklaracije, lahko carinski organi predvidijo, da:

- se lastnoročni podpis nadomesti z drugo tehniko ugotavljanja istovetnosti, ki po potrebi lahko temelji na uporabi oznak in ima iste pravne posledice kakor lastnoročni podpis. Ta poenostavitev se dovoli samo, če so izpolnjeni tehnični in administrativni pogoji, ki jih določijo pristojni organi,

- se namesto ročnega ali mehanskega odtisa žiga carinskega urada in podpisa pristojnega uradnika tako izdelane carinske deklaracije po teh sistemih neposredno potrdijo.

5. Če se v kakšnem predpisu Skupnosti sklicuje na carinsko deklaracijo za izvoz, ponovni izvoz, uvoz ali vnos v vsak drug carinski postopek, države članice ne morejo zahtevati nobenih drugih upravnih dokumentov kakor:

- tistih, ki so bili izrecno izdelani na podlagi pravnih aktov Skupnosti ali v njih predvideni,

- se zahtevajo v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki so združljive s Pogodbo,

- ki se zahtevajo od uporabnikov za pridobitev ugodnosti ali posebne olajšave na njihovo zahtevo,

- ki se zahtevajo ob upoštevanju določb Pogodbe za izvajanje posebnih predpisov, ki se samo z uporabo listine iz odstavka 1 ne morejo uporabljati.

Člen 206

Po potrebi se obrazec enotne upravne listine v prehodnem obdobju, predvidenem v Aktu o pristopu, uporablja tudi v trgovini med Skupnostjo v svoji sestavi z dne 31. decembra 1985 in Španijo ali Portugalsko, pa tudi v trgovini med tema državama članicama za blago, za katero carine in dajatve z enakim učinkom še niso bile v celoti odpravljene ali za katero veljajo drugi ukrepi, predvideni v Aktu o pristopu.

Za izvajanje prvega odstavka se izvod 2 ali po potrebi izvod 7 obrazcev, ki se uporabljajo v trgovini s Španijo in Portugalsko ali med tema državama, uniči.

Ta izvod se prav tako uporablja v trgovini z blagom iz Skupnosti med deli carinskega območja Skupnosti, za katere se uporabljajo določbe Direktive Sveta 77/388/EGS [11] in deli tega območja, za katere se te določbe ne uporabljajo, ter v trgovini med deli tega območja, za katere se te določbe ne uporabljajo.

Člen 207

Brez poseganja v člen 205(3) lahko carinske uprave držav članic zaradi izvedbe uvoznih ali izvoznih formalnosti na splošno ne zahtevajo predložitev nekaterih izvodov enotne upravne listine, namenjenih organom te države članice, če so zadevni podatki dostopni na drugih nosilcih podatkov.

Člen 208

1. Enotna upravna listina se predloži v setih, ki jih sestavljajo izvodi, potrebni za izvedbo formalnosti za carinski postopek, za katerega se mora predložiti blago.

2. Kadar je pred skupnostnim tranzitnim postopkom ali skupnim tranzitnim postopkom oziroma za njima drug carinski postopek, se lahko predloži set, sestavljen iz izvodov, ki so potrebni za izvedbo formalnosti tranzitnega in predhodnega ali naknadnega carinskega postopka.

3. Seti, na katere se nanašata odstavka 1 in 2, so sestavljeni:

- bodisi iz seta osmih izvodov v skladu z vzorcem iz Priloge 31,

- ali, še posebno ob izdaji po računalniškem sistemu za izdelavo carinskih deklaracij, iz dveh zaporednih setov, sestavljenih iz štirih izvodov v skladu z vzorcem iz Priloge 32.

4. Brez poseganja v člene 205(3), 222 do 224 in členov 254 do 289 se lahko obrazci deklaracij dopolnijo, kadar je to potrebno, z enim ali več dopolnilnih obrazcev, predloženih v setih, ki vsebujejo izvode deklaracij, potrebne za izvedbo formalnosti carinskega postopka, v katerega je treba blago prepustiti. Tem setom se po potrebi lahko priložijo izvodi, predvideni za izvedbo formalnosti v zvezi s predhodnimi ali naknadnimi carinskimi postopki.

Ti seti so sestavljeni:

- bodisi iz seta osmih izvodov v skladu z vzorcem iz Priloge 33,

- bodisi iz dveh setov po štiri izvode v skladu z vzorcem iz Priloge 34.

Dopolnila so sestavni del enotne upravne listine, na katero se nanašajo.

5. Z odstopanjem od odstavka 4 lahko carinski organi določijo, da se dopolnilni obrazci ne smejo uporabljati, kadar se za izdelavo carinskih deklaracij uporabi računalniški sistem za izdelavo carinskih deklaracij.

Člen 209

1. V primeru uporabe člena 208(2) je vsaka stranka odgovorna samo za tiste podatke, ki se nanašajo na carinski postopek, za katerega je zaprosila kot deklarant, glavni zavezanec ali zastopnik enega od njiju.

2. Za izvajanje odstavka 1 mora deklarant, če uporablja enotno upravno listino, izdano za predhodni carinski postopek, pred vložitvijo svoje deklaracije preveriti točnost obstoječih podatkov v poljih, za katere je odgovoren, pa tudi uporabnost teh podatkov za zadevno blago in carinski postopek, ki ga je zahteval, ter jih po potrebi dopolniti.

V primerih iz prejšnjega odstavka mora deklarant o vseh neskladjih med zadevnim blagom in obstoječimi podatki nemudoma obvestiti carinski urad, pri katerem je bila deklaracija vložena. V tem primeru mora deklarant svojo carinsko deklaracijo izpolniti na novih izvodih obrazca enotne upravne listine.

Člen 210

Če se enotna upravna listina uporabi za več zaporednih carinskih postopkov, se carinski organi prepričajo, da se navedbe na deklaracijah za različne carinske postopke med seboj ujemajo.

Člen 211

Carinska deklaracija mora biti izpolnjena v enem od uradnih jezikov Skupnosti, ki je sprejemljiv za carinske organe države članice, v kateri se opravijo formalnosti.

Carinski organi namembne države članice lahko po potrebi od deklaranta ali njegovega zastopnika v tej državi članici zahtevajo prevod carinske deklaracije v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov zadevne države članice. Prevod nadomesti ustrezne navedbe v carinski deklaraciji.

Z odstopanjem od prejšnjega odstavka mora biti carinska deklaracija izpolnjena v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov namembne države članice v vseh primerih, pri katerih se carinska deklaracija v tej državi članici odda na drugih izvodih carinske deklaracije, kakor so bili prvotno predloženi carinskemu uradu odpremne države članice.

Člen 212

1. Enotna upravna listina mora biti izpolnjena v skladu z navodili v Prilogi 37 in po potrebi ob upoštevanju vseh dodatnih navedb, predvidenih v drugih predpisih Skupnosti.

2. Carinski organi uporabnikom zagotovijo, da imajo dostop do navodil, navedenih v odstavku 1.

3. Carinski organi vsake države članice po potrebi dopolnijo navodila.

Člen 213

Oznake, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju obrazca iz člena 205(1), so navedene v Prilogi 38.

Člen 214

V primerih, pri katerih je predpisana uporaba dodatnih kopij obrazca iz člena 205(1), lahko deklarant v ta namen po potrebi uporabi dodatne izvode ali fotokopije tega obrazca.

Te dodatne izvode ali fotokopije mora deklarant podpisati in jih predložiti carinskim organom, ki morajo nanje, ob upoštevanju enakih pogojev kakor za enotno upravno listino, odtisniti svoj žig. Carinski organi jih sprejmejo kot izvirnike, če menijo, da so njihove lastnosti in čitljivost zadovoljive.

Člen 215

1. Obrazec iz člena 205(1) je odtisnjen na samokopirni papir, ki tehta najmanj 40 gramov na kvadratni meter. Papir mora biti dovolj neprozoren, da navedbe na eni strani ne ovirajo čitljivosti navedb na drugi strani, njegova trdnost pa mora biti takšna, da se ob običajni uporabi ne strga ali zmečka.

Papir je bele barve in je enak za vse izvode. Na izvodih, ki se uporabljajo za skupnostni tranzitni postopek (1, 4, 5 in 7), pa imajo polja št. 1 (prvo in tretje podpolje), 2, 3, 4, 5, 6, 8, 15, 17, 18, 19, 21, 25, 27, 31, 32, 33 (prvo podpolje na levi), 35, 38, 40, 44, 50, 51, 52, 53, 55 in 56 zeleno ozadje.

Obrazci morajo biti natisnjeni v zeleni barvi.

2. Polja morajo biti razporejena v desetinah inča v horizontalni in šestinah inča v vertikalni smeri. Podpolja morajo biti razporejena v desetinah inča v horizontalni smeri.

3. Izvodi obrazcev so barvno označeni na naslednji način:

(a) na obrazcih v skladu z vzorci iz prilog 31 in 33:

- izvodi 1, 2, 3 in 5 imajo na desnem robu neprekinjeno črto rdeče, zelene, rumene oziroma modre barve,

- izvodi 4, 6, 7 in 8 imajo na desnem robu prekinjeno črto modre, rdeče, zelene oziroma rumene barve,

(b) na obrazcih v skladu z vzorci iz prilog 32 in 34 imajo izvodi 1/6, 2/7, 3/8 in 4/5 na desnem robu neprekinjeno in desno od tega prekinjeno črto rdeče, zelene, rumene oziroma modre barve.

Črte so široke približno 3 milimetre. Prekinjena črta je sestavljena iz barvnih kvadratkov 3 × 3 mm in trimilimetrskih presledkov.

4. Priloga 35 navaja izvode, v katerih morajo biti vsebovani podatki iz obrazcev v Prilogah 31 in 33 v samokopirni obliki.

Priloga 36 navaja izvode, v katerih morajo biti vsebovani podatki iz obrazcev v Prilogah 32 in 34 v samokopirni obliki.

5. Format obrazcev je 210 × 297 milimetrov, pri čemer je pri dolžini dovoljeno največje možno odstopanje 5 milimetrov navzdol in 8 milimetrov navzgor.

6. Carinske uprave držav članic lahko zahtevajo, da se na obrazcih natisne naziv in naslov tiskarja ali druga oznaka, ki omogoča njegovo prepoznavo. Razen tega lahko tiskanje obrazcev pogojujejo s predhodnim tehničnim dovoljenjem.

Oddelek 3

Navedbe, ki se zahtevajo za predvideni carinski postopek

Člen 216

1. Maksimalni seznam polj, ki jih je treba izpolniti za carinsko deklaracijo ob predložitvi blaga v določeni carinski postopek pri uporabi enotne upravne listine, vsebuje Priloga 37.

2. Priloga 37 prav tako vsebuje minimalni seznam polj, ki jih je treba izpolniti za carinsko deklaracijo ob predložitvi blaga v določeni carinski postopek.

Člen 217

Navedbe, ki jih je treba opraviti pri uporabi enega od obrazcev iz člena 205(2), izhajajo iz zadevnega obrazca in se po potrebi dopolnijo z določbami, ki urejajo zadevni carinski postopek.

Oddelek 4

Dokumenti, ki se priložijo carinski deklaraciji

Člen 218

1. Carinski deklaraciji za sprostitev blaga v prosti promet se priložijo naslednji dokumenti:

(a) račun, na podlagi katerega se prijavi carinska vrednost blaga, v skladu s členom 181;

(b) deklaracija podatkov za določitev carinske vrednosti prijavljenega blaga, če to zahteva člen 178, opravljena v skladu s pogoji, ki jih predpisuje ta člen;

(c) dokumenti, potrebni za preferencialno tarifno obravnavo blaga ali uporabo vseh drugih ukrepov, ki odstopajo od veljavnih skupnih predpisov za prijavljeno blago;

(d) vsi drugi dokumenti, potrebni za izvajanje predpisov, ki urejajo sprostitev prijavljenega blaga v prosti promet.

2. Carinski organi lahko zahtevajo, da se ob vložitvi deklaracije predložijo prevozne listine ali, odvisno od primera, dokumenti v zvezi s predhodnim carinskim postopkom.

Kadar se ena vrsta blaga predloži v dveh ali več tovorkih, lahko zahtevajo tudi predložitev seznama pošiljk ali enakovrednega dokumenta, v katerem je navedena vsebina posameznega tovorka/pošiljke.

3. Če gre za blago, za katero se lahko določijo uvozne dajatve v skladu s členom 81 zakonika, ni treba zahtevati dokumentov iz odstavka 1(b) in (c).

Če pa gre za blago, ki je oproščeno plačila uvoznih dajatev, ni treba zahtevati dokumentov iz odstavka 1(a), (b) in (c), razen če carinski organi menijo, da so ti dokumenti potrebni zaradi izvajanja predpisov, ki urejajo sprostitev zadevnega blaga v prosti promet.

Člen 219

1. Tranzitni deklaraciji mora biti priložena prevozna listina. Urad odhoda lahko opusti obveznost predložitve te listine v trenutku izvajanja formalnosti. Na zahtevo carinskih ali drugega pristojnega organa pa je treba prevozno listino predložiti kadarkoli med prevozom.

2. Brez poseganja v ukrepe poenostavitve, ki se po potrebi lahko izvajajo, se carinski dokument za izvoz ali ponovni izvoz blaga s carinskega območja Skupnosti ali kateri koli drug dokument z enakim učinkom predloži uradu odhoda skupaj s tranzitno deklaracijo, na katero se nanaša.

3. Carinski organi lahko po potrebi zahtevajo predložitev dokumenta v zvezi s predhodnim carinskim postopkom.

Člen 220

1. Deklaraciji za vnos blaga v carinski postopek z ekonomskim učinkom, razen pasivnega oplemenitenja, morajo biti priloženi naslednji dokumenti:

(a) dokumenti iz člena 218, razen pri vnosu v postopek carinskega skladiščenja v skladišču drugega tipa kakor tipa D;

(b) dovoljenje za zadevni carinski postopek ali kopija zahtevka za dovoljenje, kadar se uporabi drugi pododstavek člena 556(1), razen pri vnosu v postopek carinskega skladiščenja ali pri uporabi členov 568(3), 656(3) ali 695(3).

2. Deklaraciji za prepustitev blaga v postopek pasivnega oplemenitenja morajo biti priloženi naslednji dokumenti:

(a) dokumenti iz člena 221;

(b) dovoljenje za postopek ali kopija zahtevka za dovoljenje, kadar se uporabi drugi pododstavek člena 751(1), razen pri uporabi člena 760(2).

3. Člen 218(2) se uporablja za deklaracije za prepustitev blaga v vsak postopek z ekonomskim učinkom.

4. Carinski organi lahko dovolijo, da se jim dokumenti iz odstavka 1(b) in 2(b) dajo na razpolago po potrebi, namesto da se predložijo deklaraciji.

Člen 221

1. Izvozni deklaraciji ali deklaraciji za ponovni izvoz morajo biti priloženi vsi dokumenti, potrebni za pravilen izračun izvoznih dajatev in uporabo drugih določb za izvoz ali ponovni izvoz zadevnega blaga.

2. Člen 218(2) se uporablja za izvozne deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz.

POGLAVJE 2

Carinske deklaracije, vložene z uporabo sistema računalniške izmenjave podatkov

Člen 222

1. Carinski organi lahko dovolijo deklarantu, da navedbe pisne deklaracije iz Priloge 37 v celoti ali delno nadomesti, tako da carinskemu uradu, določenemu v ta namen, zaradi njihove računalniške obdelave pošlje podatke v obliki oznak ali v kateri koli drugi obliki, ki jo določijo ti organi in ustrezajo zahtevanim navedbam za pisne deklaracije.

2. Pogoje za pošiljanje podatkov iz odstavka 1 določijo carinski organi.

Člen 223

Carinski organi lahko dovolijo naslednje oblike računalniške izmenjave podatkov:

- možnost zahteve, da se podatki, potrebni za izvedbo zadevnih formalnosti, vnesejo v njihov računalniški sistem za izdelavo carinskih deklaracij, ne da bi zadevni carinski organi zahtevali pisno carinsko deklaracijo,

- možnost določiti, da deklaracija v skladu s členom 205(1) nastane z vnosom podatkov v računalnik, če se ne natisne noben dokument, ki bi veljal za carinsko deklaracijo.

Člen 224

1. Če se formalnosti izvedejo po javnih ali zasebnih računalniških sistemih izmenjave podatkov, carinski organi udeleženim na njihovo zahtevo dovolijo, da lastnoročni podpis nadomestijo z drugo tehniko ugotavljanja istovetnosti, ki po potrebi lahko temelji na uporabi kod in ima iste pravne posledice kakor lastnoročni podpis.

2. Carinski organi lahko udeleženim dovolijo, da del ali vse dokumente, ki so navedeni v členih 218 do 221, izpolnijo in pošljejo v elektronski obliki.

3. Poenostavitve iz odstavkov 1 in 2 se dovolijo samo, če so izpolnjeni tehnični in administrativni pogoji, ki jih določijo carinski organi.

POGLAVJE 3

Ustne carinske deklaracije in prijavljanje s konkludentnim dejanjem

Oddelek 1

Ustne carinske deklaracije

Člen 225

Ustna carinska deklaracija za sprostitev blaga v prosti promet se lahko da za:

(a) blago nekomercialne narave:

- ki je v potnikovi osebni prtljagi,

- ki se pošilja zasebnikom,

- v drugih primerih manjšega pomena, če carinski organi to odobrijo;

(b) blago komercialne narave, če:

- njegova skupna vrednost po pošiljki in deklarantu ne presega statističnega praga, predvidenega v veljavnih predpisih Skupnosti,

- pošiljka ni del redne serije istovrstnih pošiljk in

- blaga ne prevažajo neodvisni prevozniki kot del večje komercialne prevozne operacije;

(d) blago iz člena 230(b) in (c).

Člen 226

Ustno carinsko deklaracijo za izvoz se lahko da za:

(a) blago nekomercialne narave, ki:

- je v potnikovi osebni prtljagi,

- ga pošiljajo fizične osebe;

(b) blago iz člena 225(b);

(d) drugo blago manjšega ekonomskega pomena, če carinski organi to odobrijo.

Člen 227

1. Carinski organi lahko določijo, da se člena 225 in 226 ne uporabljata, če oseba, ki začne postopek carinjenja, kot carinski agent deluje za račun druge osebe.

2. Če carinski organi dvomijo o pravilnosti ali popolnosti navedb, lahko zahtevajo pisno carinsko deklaracijo.

Člen 228

Če je za blago, za katero se da ustna carinska deklaracija, v skladu s členoma 225 in 226 treba plačati dajatve ob uvozu ali izvozu, carinski organi izdajo udeleženemu potrdilo o plačilu dolgovanih dajatev.

Člen 229

1. V skladu s pogoji določb člena 696 je možna ustna carinska deklaracija za začasni uvoz naslednjega blaga:

(a) - živih živali in opreme v skladu s členom 685,

- embalaže v skladu s členom 679,

- opreme za radijsko in televizijsko produkcijo in oddajanje ter vozil, posebej opremljenih za radijsko ali televizijsko oddajanje, in njihove opreme, ki jih uvažajo javne ali zasebne organizacije s sedežem zunaj carinskega območja Skupnosti in so jih carinski organi, ki so izdali dovoljenje za postopek, pooblastili za uvoz te opreme in vozil,

- instrumentov in aparatov, ki jih potrebujejo zdravniki za dajanje pomoči bolnikom, ki čakajo na presaditev organa, v skladu s členom 671(2)(c);

(b) blaga iz člena 232;

2. Za blago iz odstavka 1 se lahko da ustna deklaracija za ponovni izvoz ob zaključku postopka začasnega uvoza.

Oddelek 2

Prijavljanje s konkludentnim dejanjem

Člen 230

Šteje se, da je bilo naslednje blago prijavljeno za sprostitev v prosti promet s konkludentnim dejanjem iz člena 233, tudi če se izrecno ne prijavi:

(a) blago nekomercialne narave, ki je v potnikovi osebni prtljagi in je oproščeno v skladu z naslovom XI poglavja I Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83 [12] ali kot vrnjeno blago;

(b) blago, ki je oproščeno v skladu z naslovoma IX in X poglavja I Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83;

(d) blago, uvoženo v okviru uvoza manjšega pomena in oproščeno obveznosti prevoza do carinskega urada v skladu s členom 38(4) zakonika, pod pogojem, da ni zavezano plačilu uvoznih dajatev.

Člen 231

Šteje se, da je naslednje blago prijavljeno za izvoz s konkludentnim dejanjem iz člena 233(b), tudi če se izrecno ne prijavi:

(a) blago nekomercialne narave, ki je v potnikovi osebni prtljagi in ni zavezano plačilu izvoznih dajatev;

(b) prevozna sredstva, registrirana na carinskem območju Skupnosti in namenjena za ponovni uvoz;

(d) drugo blago manjšega ekonomskega pomena, če carinski organi to odobrijo.

Člen 232

1. Šteje se, da je naslednje blago prijavljeno za začasni uvoz s konkludentnim dejanjem iz člena 233 v skladu z določbami členov 698 in 735, tudi če ni izrecno pisno ali ustno prijavljeno:

(a) osebni predmeti potnikov in blago, ki se uvozi v športne namene v skladu s členom 684;

(b) prevozna sredstva v skladu s členi 718 do 725.

2. Šteje se, da je blago iz odstavka 1 prijavljeno za ponovni izvoz ob zaključku postopka začasnega uvoza s konkludentnim dejanjem iz člena 233, tudi če ni izrecno pisno ali ustno prijavljeno.

Člen 233

Za namene členov 230 do 232 se naslednja dejanja štejejo kot carinska deklaracija:

(a) v primeru, pri katerem je blago prepeljano do carinskega urada ali drugega mesta, ki je določeno ali odobreno v skladu s členom 38(1)(a) zakonika:

- uporaba zelenega ("ničesar za prijavo") izhoda v carinskih uradih, kjer obstaja dvojni kontrolni izhod,

- prehod skozi urad, ki nima dvojnega kontrolnega izhoda brez spontane oddaje carinske deklaracije,

- namestitev vinjete carinske deklaracije ali nalepke "ničesar za prijavo" na vetrobransko steklo osebnega vozila, če je ta možnost predvidena v notranjih predpisih;

(b) pri oprostitvi obveznosti prevoza blaga do carinskega urada v skladu z določbami za izvajanje člena 38(4) zakonika, pri izvozu v skladu s členom 231 in ponovnem izvozu v skladu s členom 232(2):

- sam prestop meje carinskega območja Skupnosti.

Člen 234

1. Če so izpolnjeni pogoji iz členov 230 do 232, se šteje, kakor da je bilo blago predloženo carinskemu organu v skladu s členom 63 zakonika, da je bila deklaracija sprejeta in blago prepuščeno v trenutku, ko je bilo izvedeno dejanje iz člena 233.

2. Če se pri kontroli ugotovi, da je dejanje iz člena 233 izvršeno, ne da bi blago, ki je bilo vneseno ali izneseno, izpolnjevalo pogoje iz členov 230 do 232, se šteje, kakor da je to blago vneseno ali izvoženo nezakonito.

Oddelek 3

Skupne določbe k oddelkoma 1 in 2

Člen 235

Določbe členov 225 do 232 se ne uporabljajo za blago, za katero se zahteva ali zaprosi odobritev nadomestil ali drugih zneskov oziroma povračilo dajatev, ali za blago, ki je predmet kakršnih koli prepovedi ali omejitev oziroma drugih posebnih formalnosti.

Člen 236

Za namene oddelkov 1 in 2 se za "potnika" šteje:

A. pri uvozu:

1. vsaka oseba, ki začasno prihaja na carinsko območje Skupnosti, kjer nima običajnega bivališča, in

2. vsaka oseba, ki se vrne na carinsko območje Skupnosti, kjer ima običajno bivališče, potem ko je začasno bivala na ozemlju tretje države;

B. pri izvozu:

1. vsaka oseba, ki začasno zapusti carinsko območje Skupnosti, kjer ima običajno bivališče, in

2. vsaka oseba, ki po začasnem bivanju zapusti carinsko območje Skupnosti, kjer nima običajnega bivališča.

Oddelek 4

Poštni promet

Člen 237

1. V poštnem prometu se naslednje blago šteje, da je prijavljeno:

A. za sprostitev v prosti promet:

(a) ob njegovem vnosu na carinsko območje Skupnosti:

- razglednice in pisma, ki vsebujejo le osebna sporočila,

- braillova pisma,

- tiskovine, ki niso zavezane plačilu dajatev ob uvozu, in

- vse druge poštne pošiljke (pisma in poštni paketi), ki so v skladu z določbami za izvajanje člena 38(4) zakonika oproščene obveznosti prevoza do carinskega urada;

(b) ob njegovi predložitvi carinskim organom:

- poštne pošiljke (pisma in poštni paketi), ki niso navedeni v točki (a), pod pogojem, da se jim priloži deklaracija C1 in/ali C2/CP3;

B. za izvoz:

(a) ko jih prevzamejo poštni organi, poštne pošiljke (pisma in poštni paketi), ki niso zavezane plačilu izvoznih dajatev;

(b) ob njihovi predložitvi carinskemu organu poštne pošiljke (pisma in poštni paketi), ki so zavezane plačilu izvoznih dajatev, če jim je priložena deklaracija C1 in/ali deklaracija C2/CP3.

2. Za deklaranta in po potrebi dolžnika se v primerih iz odstavka 1A šteje prejemnik, v primerih iz točke B pa pošiljatelj. Carinski organi lahko predvidijo, da se poštna uprava šteje za deklaranta in po potrebi za dolžnika.

3. Za izvajanje odstavka 1 se blago, ki ni zavezano plačilu dajatev, šteje, da je bilo predloženo carinskim organom v skladu s členom 63 zakonika, carinska deklaracija sprejeta in prepustitev odobrena:

(a) ko je blago izročeno prejemniku, če gre za uvoz;

(b) ko blago prevzamejo poštni organi, če gre za izvoz.

4. Če se poštna pošiljka (pismo ali poštni paketi), ki ni oproščena obveznosti predložitve na carinskem uradu v skladu z določbami za izvajanje člena 38(4) zakonika, predloži brez deklaracije C1 in/ali deklaracije C2/CP3 ali če je ta deklaracija nepopolna, carinski organi odločijo, kako je treba vložiti carinsko deklaracijo oziroma jo dopolniti.

Člen 238

Člen 237 se ne uporablja:

- za pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago komercialne narave, katerega skupna vrednost presega statistični prag, predviden v veljavnih predpisih Skupnosti; carinski organi lahko določijo višje mejne vrednosti,

- za pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago komercialne narave, ki so del redne serije istovrstnih operacij,

- če je carinska deklaracija oddana v pisni obliki, dana ustno ali pa z računalniško obdelavo podatkov,

- pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago iz člena 235.

NASLOV VIII

PREGLED BLAGA, UGOTOVITVE CARINSKEGA URADA IN DRUGI UKREPI, KI JIH SPREJME CARINSKI URAD

Člen 239

1. Blago se pregleda na kraju, ki je za ta namen določen, in v času, ki je za to predviden.

2. Vendar lahko carinski organi na zahtevo deklaranta dovolijo, da se pregled blaga opravi na kraju ali v času, ki nista predviden v odstavku 1.

Stroške, ki tako nastanejo, nosi deklarant.

Člen 240

1. Če se carinski organi odločijo opraviti pregled blaga, o tem obvestijo deklaranta ali njegovega zastopnika.

2. Če se carinski organi odločijo le za delni pregled prijavljenega blaga, deklaranta ali njegovega zastopnika obvestijo, katero blago želijo pregledati, pri čemer deklarant ne more nasprotovati izbiri.

Člen 241

1. Carinski deklarant ali oseba, ki jo ta imenuje, da prisostvuje pregledu blaga, mora carinskim organom za olajšanje njihove naloge nuditi potrebno pomoč. Če carinski organi menijo, da nudena pomoč ne zadošča, lahko od deklaranta zahtevajo, da določi drugo osebo, ki bi jim bila sposobna dati potrebno pomoč.

2. Če deklarant zavrne sodelovanje pri pregledu blaga ali ne določi druge osebe, ki bi carinskim organom pri pregledu lahko dala potrebno pomoč, carinski organi določijo rok za izpolnitev obveznosti, razen če menijo, da lahko pregled opustijo.

Če deklarant ob izteku roka ni izpolnil zahtev carinskih organov, ti zaradi izvajanja člena 75(a) zakonika po uradni dolžnosti opravijo pregled blaga na deklarantov riziko in stroške ter povabijo k sodelovanju, če menijo, da je to potrebno, tudi strokovnjaka ali vsako drugo osebo, določeno v skladu z veljavnimi predpisi.

3. Ugotovitve carinskih organov o pregledu blaga, ki ga izvedejo pod pogoji iz prejšnjega odstavka, so enako veljavne, kakor če bi se pregled opravil v navzočnosti deklaranta.

4. Carinski organi lahko namesto ukrepov iz odstavkov 2 in 3 štejejo carinsko deklaracijo za neveljavno, če deklarantova odklonitev sodelovanja pri pregledu blaga oziroma imenovanju osebe, ki bi carinskim organom lahko dala potrebno pomoč, ni imela za namen ali cilj preprečiti ugotovitve, da so bili predpisi, ki urejajo prepustitev blaga v zadevni carinski postopek, kršeni, ali izogniti se uporabi določb člena 66(1) ali člena 80(2) zakonika.

Člen 242

1. Če se carinski organi odločijo opraviti odvzem vzorcev, o tem obvestijo deklaranta ali njegovega zastopnika.

2. Carinski organi sami opravijo odvzem vzorcev. Vendar lahko ti zahtevajo, da odvzem vzorcev pod njihovim nadzorom opravi deklarant ali oseba, ki jo ta določi.

Odvzem vzorcev se opravi po metodah, ki so za ta namen predvidene v veljavnih predpisih.

3. Vzorce se vzame le v takšni količini, ki je nujno potrebna za analizo ali natančen pregled, vključno z morebitno testno analizo.

Člen 243

1. Deklarant ali oseba, ki jo ta imenuje, da prisostvuje odvzemu vzorcev, mora carinskim organom zaradi olajšanja izvajanja postopka nuditi vso potrebno pomoč.

2. Če deklarant zavrne sodelovanje pri odvzemu vzorcev ali za to ne določi druge osebe oziroma carinskim organom ne zagotovi vse potrebne pomoči za olajšanje izvajanja postopka, se uporabijo določbe člena 241(1) in (2) ter (3).

Člen 244

Če so carinski organi zaradi analize ali natančnega pregleda vzeli vzorce, odobrijo prepustitev zadevnega blaga, preden so znani rezultati te analize ali pregleda, če prepustitvi sicer nič ne nasprotuje in pod pogojem, da so bili v primeru nastanka ozroma možnega nastanka carinskega dolga zneski za dajatve predhodno vknjiženi in plačani ali zavarovani.

Člen 245

1. Količine, ki jih carinski urad odvzame kot vzorce, se ne odštevajo od prijavljene količine.

2. V primeru deklaracije za izvoz ali deklaracije za pasivno oplemenitenje lahko deklarant, če to dovoljujejo okoliščine, zaradi izpopolnitve pošiljke nadomesti odvzeto vzorčno količino blaga z enakim blagom.

Člen 246

1. Odvzeti vzorci se, razen če se pri analizi ali natančnem pregledu uničijo, vrnejo deklarantu na njegovo zahtevo in stroške, takoj ko postane njihova hramba nepotrebna, predvsem ko so izčrpana že vsa pravna sredstva, ki jih ima deklarant na razpolago zoper odločbo carinskih organov, sprejeto na podlagi rezultatov te analize ali natančnega pregleda.

2. Vzorce, za katere deklarant ni zahteval, da se mu vrnejo, lahko carinski organi uničijo ali shranijo. Vendar lahko carinski organi v določenih primerih od udeleženega zahtevajo, da preostanek vzorcev umakne.

Člen 247

1. Ko carinski organi preverijo carinsko deklaracijo in spremne dokumente ali opravijo pregled blaga, vsaj na izvodu deklaracije, ki ga zadržijo, ali na spremnem dokumentu zabeležijo razloge in izide preverjanja ali pregleda. Pri delnem pregledu blaga je treba zabeležiti tudi podatke o pregledani pošiljki.

Carinski organi po potrebi v deklaraciji navedejo tudi odsotnost deklaranta ali njegovega zastopnika.

2. Če se izidi preverjanja carinske deklaracije in spremnih dokumentov ali pregleda blaga ne ujemajo s podatki iz carinske deklaracije, carinski organi vsaj na izvodu deklaracije, ki ga zadržijo, ali na spremnem dokumentu navedejo podatke, ki jih je treba upoštevati pri izračunu dajatev v zvezi z zadevnim blagom in pri morebitnem obračunu povračil in drugih zneskov pri izvozu ter za uporabo drugih predpisov, ki urejajo carinski postopek, v katerega je bilo blago dano.

3. Iz izidov preverjanja carinskih organov morajo biti po potrebi vidni sprejeti načini ugotavljanja istovetnosti. V njih morajo poleg tega biti navedeni datum in podatki, potrebni za prepoznavo uradnika, ki je izvedel preverjanje.

4. Carinskim organom na deklaracijo ali spremni dokument iz odstavka 1 ni treba vpisati nobenega zaznamka, če ne preverijo deklaracije ali opravijo pregleda blaga.

Člen 248

1. Ko se odobri prepustitev blaga, se vknjižijo uvozne dajatve, ugotovljene na podlagi navedb v carinski deklaraciji. Če carinski organi ocenjujejo, da je na podlagi preverjanj, ki so jih opravili, znesek dajatev lahko višji, kakor izhaja iz navedb v deklaraciji, poleg tega zahtevajo predložitev ustreznega zavarovanja za pokritje razlike med zneskom, navedenim v deklaraciji, in tistim, ki se lahko nazadnje obračuna za to blago. Vendar lahko deklarant namesto predložitve tega zavarovanja zahteva takojšnje vknjiženje zneska dajatev, ki se lahko nazadnje zaračuna za blago.

2. Če carinski organi na podlagi opravljenega preverjanja določijo drugačen znesek dajatev, kakor je naveden v deklaraciji, se tako določeni znesek s prepustitvijo blaga takoj vknjiži.

3. Če carinski organi niso prepričani, ali se za prijavljeno blago uporabljajo ukrepi prepovedi ali omejevanja, in na to vprašanje pred prejemom rezultatov preverjanj, ki jih opravijo, ne morejo odgovoriti, se blago ne more prepustiti.

Člen 249

1. Način prepustitve blaga deklarantu določijo carinski organi ob upoštevanju kraja, na katerem blago ne, in posebnih načinov, po katerih izvajajo njegov nadzor.

2. Če je za blago vložena pisna carinska deklaracija, se prepustitev in datum prepustitve navede na deklaraciji ali po potrebi na dokumentu, ki se ji priloži, njena kopija pa se vroči deklarantu.

Člen 250

1. Če se prepustitev blaga zaradi enega od razlogov iz druge in tretje alinee člena 75(a) zakonika ne more odobriti, carinski organi deklarantu določijo rok za ureditev položaja blaga.

2. Če deklarant v primerih iz druge alinee člena 75(a) zakonika ne predloži zahtevanih dokumentov pred iztekom roka iz odstavka 1, se zadevna carinska deklaracija šteje za neveljavno in jo carinski organi odpravijo. Uporabljajo se določbe člena 66(3) zakonika.

3. Če deklarant v primerih iz tretje alinee člena 75(a) zakonika in brez poseganja v morebitno uporabo prvega pododstavka člena 66(1) ali člena 182 zakonika ne plača oziroma predloži ustreznega zavarovanja za dolgovani znesek dajatev pred iztekom roka iz odstavka 1, lahko carinski organi uvedejo predhodne ukrepe za prodajo blaga. V tem primeru sledi prodaja blaga, če zahtevani pogoji medtem niso bili izpolnjeni, po potrebi na podlagi prisile, če to dovoljuje zakonodaja države članice, ki ji pripadajo ti organi. Carinski organi o tem obvestijo deklaranta.

Carinski organi lahko na riziko in stroške deklaranta prenesejo zadevno blago na poseben kraj, ki je pod njihovim nadzorom.

Člen 251

Z odstopanjem od člena 66(2) zakonika se lahko carinska deklaracija po odobritvi prepustitve pod naslednjimi pogoji razveljavi:

1. če se ugotovi, da je bilo blago pomotoma prijavljeno za carinski postopek, ki vključuje obveznost plačila uvoznih dajatev, namesto da bi bilo prijavljeno za drug carinski postopek, carinski organi razveljavijo deklaracijo, če je zahtevek vložen v treh mesecih po dnevu prejema carinske deklaracije in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- blago ni bilo uporabljeno pod drugačnimi pogoji, kakršne predvideva carinski postopek, v katerega bi moralo biti prepuščeno,

- blago je bilo v trenutku, ko je bilo prijavljeno, namenjeno prepustitvi v drug carinski postopek, za katerega je izpolnjevalo vse zahtevane pogoje, in

- blago je takoj prijavljeno za carinski postopek, za katerega je bilo dejansko namenjeno.

Carinska deklaracija o prepustitvi blaga v drug carinski postopek velja od dneva prejema razveljavljene carinske deklaracije.

V utemeljenih izjemnih primerih lahko carinski organi dovolijo prekoračitev navedenega roka;

2. če je bilo blago prijavljeno za izvoz ali pasivno oplemenitenje, se carinska deklaracija razveljavi, če:

(a) pri blagu, ki je bodisi predmet izvoznih dajatev ali pa je bilo predmet zahtevka za povračilo uvoznih dajatev, nadomestil ali drugih zneskov ob izvozu ali kakšnega drugega posebnega izvoznega ukrepa:

- deklarant predloži organom carinskega urada izvoza dokazilo, da blago ni zapustilo carinskega območja Skupnosti,

- deklarant ponovno predloži tem carinskim organom vse izvode carinske deklaracije skupaj z vsemi drugimi dokumenti, ki so mu bili izročeni po prejemu carinske deklaracije,

- deklarant po potrebi organom carinskega urada izvoza predloži dokazilo, da so bila nadomestila in drugi zneski, odobreni na podlagi prijavljanja blaga za izvoz, povrnjeni oziroma da so pristojni organi sprejeli potrebne ukrepe, da se ti zneski ne izplačajo,

- deklarant po potrebi in v skladu z veljavnimi predpisi izpolni vse druge obveznosti, ki jih lahko določijo organi carinskega urada izvoza za ureditev položaja blaga.

Razveljavitev carinske deklaracije po potrebi povzroči, da se prilagoditve, ki so bile opravljene na izvoznih potrdilih ali potrdilih o vnaprejšnji določitvi, priloženih tej carinski deklaraciji, prekličejo.

Če mora blago, ki je prijavljeno za izvoz, v določenem roku zapustiti carinsko območje Skupnosti, lahko neupoštevanje tega roka povzroči razveljavitev zadevne carinske deklaracije;

(b) v primeru drugega blaga so organi carinskega urada izvoza v skladu s členom 796 obveščeni, da prijavljeno blago ni zapustilo carinskega območja Skupnosti;

3. če je treba zaradi ponovnega izvoza blaga vložiti deklaracijo, se smiselno uporablja točka 2;

4. če je bilo skupnostno blago prepuščeno v postopek carinskega skladiščenja v skladu s členom 98(1)(b) zakonika, se lahko razveljavitev carinske deklaracije za vnos v postopek zahteva in opravi takoj, ko so bili sprejeti ukrepi, predvideni v posebnih predpisih za primere neupoštevanja predvidene rabe ali uporabe.

Če ob izteku roka, ki je bil določen za carinsko skladiščenje navedenega blaga, za to blago ni bil vložen zahtevek za pridobitev ene od predvidenih rab ali uporab v zadevnih posebnih predpisih, sprejmejo carinski organi ukrepe, predvidene v teh predpisih.

Člen 252

Če carinski organi prodajo blago v skladu s členom 75 zakonika, se uporabljajo določbe člena 188.

NASLOV IX

POENOSTAVLJENI POSTOPKI

POGLAVJE 1

Opredelitve

Člen 253

1. Postopek nepopolne deklaracije omogoča carinskim organom, da v upravičenih primerih sprejmejo deklaracijo, ki ne vsebuje vseh zahtevanih navedb ozroma ji niso priloženi vsi dokumenti, ki so potrebni za zadevni carinski postopek.

2. Poenostavljeni postopek prijavljanja omogoča, da se blago predloži v zadevni carinski postopek na podlagi predložitve poenostavljene deklaracije in naknadne predložitve dopolnilne deklaracije, ki je lahko glede na okoliščine primera splošna, periodična ali zbirna.

3. Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja omogoča, da se blago predloži v zadevni carinski postopek v prostorih udeleženega ali na drugem kraju, ki ga določijo ali odobrijo carinski organi.

POGLAVJE 2

Deklaracija za sprostitev blaga v prosti promet

Oddelek 1

Nepopolna deklaracija

Člen 254

Deklaracije za sprostitev v prosti promet, ki jih carinski organi na zahtevo deklaranta lahko sprejmejo, kljub temu da ne vsebuje določenih navedb iz Priloge 37, morajo vsebovati vsaj navedbe v poljih št. 1 (prvo in drugo podpolje), 14, 21, 31, 37, 40 in 54 enotne upravne listine, pa tudi:

- poimenovanje blaga, ki mora biti tako natančno, da omogoča carinskim organom takoj in nedvoumno ugotoviti tarifno številko ali tarifno podštevilko kombinirane nomenklature, pod katero se uvršča blago,

- če gre za blago, ki je zavezano plačilu dajatev ad valorem, carinsko vrednost blaga ali, če deklarant ne more prijaviti carinske vrednosti, začasno navedbo vrednosti, ki je sprejemljiva za carinske organe ob upoštevanju predvsem informacij, ki so na razpolago deklarantu,

- vse druge navedbe, ki so potrebne za prepoznavanje blaga in uporabo predpisov o njegovi sprostitvi v prosti promet ter za določitev zavarovanja, z zagotovitvijo katerega se pogojuje prepustitev blaga.

Člen 255

1. Deklaracijam za sprostitev v prosti promet, ki jih carinski organi na zahtevo deklaranta lahko sprejmejo, kljub temu da jim niso priloženi vsi predpisani dokumenti, morajo biti priloženi vsaj tisti dokumenti, katerih predložitev je potrebna za sprostitev blaga v prosti promet.

2. Z odstopanjem od določb odstavka 1 se carinska deklaracija, ki ji niso priloženi vsi dokumenti, s predložitvijo katerih se pogojuje sprostitev v prosti promet, lahko sprejme takoj, ko se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(a) zadevni dokument obstaja in je veljaven;

(b) ta dokument ni mogel biti priložen deklaraciji zaradi razlogov, na katere carinski deklarant ni mogel vplivati; in da

(c) bi zamuda pri sprejemu carinske deklaracije preprečila sprostitev blaga v prosti promet ali povzročila zaračunanje dajatve po višji stopnji.

Podatki, ki se nanašajo na manjkajoče dokumente, morajo biti vsekakor navedeni na deklaraciji.

Člen 256

1. Rok, ki ga carinski organi deklarantu odobrijo za predložitev manjkajočih navedb ali dokumentov ob sprejemu deklaracije, ne sme biti daljši od enega meseca, ki se šteje od dneva prejema deklaracije.

Če gre za dokument, s predložitvijo katerega se pogojuje uporaba znižane uvozne dajatve ali stopnje "nič", in če carinski organi utemeljeno domnevajo, da bi blago, na katero se nanaša nepopolna deklaracija, dejansko lahko bilo upravičeno do znižane dajatve ali stopnje "nič", lahko na zahtevo deklaranta odobrijo dodatni rok za predložitev tega dokumenta. Dodatni rok ne sme biti daljši od treh mesecev.

Če gre za predložitev manjkajočih navedb ali dokumentov v zvezi s carinsko vrednostjo, lahko carinski organi, kolikor je to nujno potrebno, določijo daljši rok ali podaljšajo predhodno določeni rok. Pri odobrenem celotnem obdobju je treba upoštevati predpisane veljavne roke.

2. Če se znižana uvozna dajatev ali stopnja "nič" lahko uporabi samo za blago, sproščeno v prosti promet v okviru tarifnih kvot in plafonov, se lahko upoštevanje znotraj odobrenih količin opravi šele po dejanski predložitvi dokumenta, s katerim se pogojuje odobritev te znižane dajatve ali stopnje "nič". Dokument mora biti v vsakem primeru predložen:

- pri tarifnem plafonu pred datumom uveljavitve ukrepa Skupnosti o ponovni uvedbi običajnih uvoznih dajatev,

- pri tarifni kvoti pa, preden so predvidene količine dosežene.

3. Ob upoštevanju odstavkov 1 in 2 se lahko dokument, s predložitvijo katerega se pogojuje odobritev znižane uvozne dajatve ali stopnje "nič", predloži po izteku obdobja, za katero je bila določena ta znižana uvozna dajatev ali stopnja "nič", če je bila deklaracija, ki se nanaša na zadevno blago, sprejeta pred tem datumom.

Člen 257

1. Sprejem nepopolne carinske deklaracije ne more preprečiti ali odložiti prepustitve blaga, ki se nanaša na to deklaracijo, če prepustitvi sicer nič ne nasprotuje. Brez poseganja v določbe člena 248 se prepustitev opravi v skladu s pogoji iz odstavkov 2 do 5.

2. Če naknadna predložitev manjkajoče navedbe iz deklaracije ali dokumenta ob njenem prejemu ne more vplivati na višino dajatev, ki se zaračunajo za blago, na katero se nanaša ta deklaracija, carinski organi takoj vknjižijo znesek teh dajatev, ki se določi na podlagi običajnih pogojev.

3. Če v skladu z določbami člena 254 deklaracija vsebuje začasno navedbo vrednosti, carinski organi:

- takoj vknjižijo znesek dajatev, izračunanih na podlagi te navedbe,

- po potrebi zahtevajo predložitev zavarovanja v višini razlike med tem zneskom in zneskom, ki bi se lahko nazadnje zaračunal za blago.

4. Če v primerih, ki niso navedeni v odstavku 3, naknadna predložitev manjkajoče navedbe iz deklaracije ali dokumenta ob njenem prejemu lahko vpliva na višino dajatev, ki se zaračunajo za blago, na katero se nanaša deklaracija, se ravna takole:

(a) če naknadna predložitev manjkajoče navedbe ali dokumenta lahko povzroči uporabo znižane dajatve, carinski organi:

- takoj vknjižijo znesek dajatev, izračunanih na podlagi te znižane dajatve,

- zahtevajo predložitev zavarovanja v višini razlike med tem zneskom in tistim, ki bi izhajal iz uporabe dajatev za to blago, izračunanih na podlagi običajne stopnje;

(b) če naknadna predložitev manjkajoče navedbe ali dokumenta lahko povzroči odobritev popolne oprostitve plačila dajatev, carinski organi zahtevajo predložitev zavarovanja za morebitno zaračunanje zneska dajatev, izračunanega po običajni stopnji.

5. Brez poseganja v kakršne koli morebitne naknadne spremembe, predvsem zaradi dokončne določitve carinske vrednosti, lahko carinski deklarant namesto predložitve zavarovanja, zahteva, da se takoj vknjiži:

- če se uporablja druga alinea odstavka 3 ali druga alinea odstavka 4(a), znesek dajatev, ki bi se lahko nazadnje zaračunal za blago,

- pri uporabi odstavka 4(b) pa znesek dajatev, izračunanih po običajni stopnji.

Člen 258

Če do poteka roka iz člena 256 deklarant ni predložil podatkov, ki so potrebni za dokončno določitev carinske vrednosti blaga, oziroma ni predložil manjkajoče navedbe ali dokumenta, carinski organi nemudoma vknjižijo kot dajatve, ki se uporabljajo za zadevno blago, znesek zavarovanja, predloženega v skladu z določbami druge alinee člena 257(3) ali druge alinee člena 257(4)(a) ali člena 257(4)(b).

Člen 259

Deklarant lahko nepopolno deklaracijo, ki so jo carinski organi sprejeli v skladu s členi 254 do 257, dopolni ali s soglasjem carinskih organov nadomesti z drugo carinsko deklaracijo, ki ustreza pogojem iz člena 62 zakonika.

V obeh primerih se kot odločilni datum za določitev dajatev, ki se po potrebi zaračunajo, in uporabo drugih predpisov o sprostitvi blaga v prosti promet šteje datum prejema nepopolne deklaracije.

Oddelek 2

Poenostavljeni postopek prijavljanja

Člen 260

1. Deklarant lahko na podlagi pisnega zahtevka, ki vsebuje vse potrebne podatke, pod pogoji in v skladu s postopki iz členov 261 in 262 predloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v poenostavljeni obliki, ko se blago predloži carini.

2. Poenostavljena carinska deklaracija je lahko v obliki:

- nepopolne carinske deklaracije, izpolnjene na obrazcu enotne upravne listine,

- ali drugega upravnega ali komercialnega dokumenta, ki ga spremlja zahteva za sprostitev v prosti promet.

Deklaracija mora vsebovati vsaj podatke, potrebne za prepoznavanje blaga.

3. Če okoliščine to dovoljujejo, lahko carinski organi odobrijo, da zahtevo za sprostitev v prosti promet iz druge alinee odstavka 2 nadomesti splošna zahteva, ki zajema operacije za sprostitev v prosti promet, opravljene v danem obdobju. Dovoljenje na podlagi splošne zahteve je treba zabeležiti v komercialnem ali upravnem dokumentu, ki se mora predložiti v skladu z odstavkom 1.

4. Poenostavljeni deklaraciji morajo biti priloženi vsi dokumenti, s predložitvijo katerih se po potrebi pogojuje sprostitev v prosti promet. Uporablja se člen 255(2).

5. Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 278.

Člen 261

1. Dovoljenje iz člena 260 se deklarantu izda, če je zagotovljena učinkovita kontrola spoštovanja uvoznih prepovedi ali omejitev ter kontrola drugih predpisov, ki urejajo sprostitev v prosti promet.

2. Dovoljenja praviloma ni mogoče izdati, če je oseba, ki zanj zaprosi:

- huje oziroma večkrat kršila carinske predpise,

- prijavila blago za sprostitev v prosti promet samo priložnostno.

Dovoljenje se lahko zavrne tudi, če oseba deluje za račun druge osebe, ki prijavi blago za sprostitev v prosti promet samo priložnostno.

3. Brez poseganja v člen 9 zakonika se lahko dovoljenje prekliče, če nastopi eden od primerov iz odstavka 2.

Člen 262

1. Dovoljenje iz člena 260:

- določa carinski/carinske urad/-e, ki je/so pristojen/-ni za sprejemanje poenostavljenih deklaracij,

- določa obliko in vsebino poenostavljenih deklaracij,

- določa vrste blaga, na katero se poenostavljena deklaracija nanaša, in podatke, ki jih mora poenostavljena deklaracija vsebovati zaradi prepoznavanje blaga,

- navaja zavarovanje, ki ga mora zagotoviti udeleženi za morebitni primer nastanka dolga.

Dovoljenje določa tudi obliko in vsebino dopolnilnih deklaracij in roke, v katerih je treba te predložiti v ta namen imenovanemu carinskemu organu.

2. Carinski organi lahko opustijo predložitev dopolnilne deklaracije, če se poenostavljena deklaracija nanaša na blago, katerega vrednost je nižja od statističnega praga, predvidenega v veljavnih predpisih Skupnosti, in če poenostavljena deklaracija že vsebuje vse navedbe, potrebne za sprostitev v prosti promet.

Oddelek 3

Prijavljanje na podlagi knjigovodskih vpisov

Člen 263

Dovoljenje za uporabo hišnega carinjenja se lahko v skladu s pogoji in postopki iz členov 264, 265 in 266 izda vsaki osebi, ki želi, da se postopek sprostitve blaga v prosti promet opravi v njenih lastnih prostorih ali na drugih krajih iz člena 253, in ki carinskim organom za to predloži pisni zahtevek z vsemi potrebnimi podatki za podelitev dovoljenja:

- za blago, ki je predmet skupnostnega tranzitnega postopka ali skupnega tranzitnega postopka in za katero je navedena oseba v skladu s členi 406 do 409 upravičena do poenostavljenih postopkov pri namembnem carinskem uradu;

- brez poseganja v člen 278 za blago, ki je bilo predhodno prepuščeno v postopek z ekonomskim učinkom,

- za blago, ki je bilo po predložitvi carinskim organom v skladu s členom 40 zakonika prepeljano v te prostore ali na te kraje v skladu s tranzitnim postopkom, ki ni naveden v prvi alinei,

- za blago, ki je bilo pripeljano na carinsko območje Skupnosti, vendar v skladu s členom 41(b) zakonika ni zavezano predložitvi na carinskem uradu.

Člen 264

1. Dovoljenje iz člena 263 se izda:

- če knjigovodstvo vložnika zahtevka omogoča carinskim organom izvajanje učinkovite kontrole, zlasti naknadne kontrole,

- če je zagotovljena učinkovita kontrola spoštovanja uvoznih prepovedi ali omejitev ter drugih predpisov o sprostitvi v prosti promet.

2. Dovoljenja praviloma ni mogoče izdati, če je oseba, ki zanj zaprosi:

- huje oziroma večkrat kršila carinske predpise,

- prijavila blago za sprostitev v prosti promet samo priložnostno.

Člen 265

1. Brez poseganja v člen 9 zakonika lahko carinski organi odločijo, da dovoljenja ne bodo preklicali, če:

- imetnik dovoljenja izpolni svoje obveznosti v roku, ki ga po potrebi določijo carinski organi, ali

- kršitev nima resnih posledic za pravilno izvajanje postopka.

2. Dovoljenje se načelno prekliče, če nastopi eden od primerov iz prve alinee člena 264(2).

3. Dovoljenje se lahko prekliče, če nastopi eden od primerov iz druge alinee člena 264(2).

Člen 266

1. Da lahko carinski organi zagotovijo pravilnost izvajanja postopkov, mora imetnik dovoljenja iz člena 263 takoj po prispetju blaga na kraj, določen v ta namen:

(a) carinske organe v obliki in na način, ki ga ti določijo, obvestiti o prispetju blaga, zato da bi mu blago lahko bilo prepuščeno;

(b) vpisati blago v svoje evidence. Ta vpis se lahko nadomesti z vsako drugo obličnostjo, ki jo predvidijo carinski organi in predstavlja enako zavarovanje. Vsebovati mora datum vpisa in potrebne navedbe za prepoznavanje blaga;

(c) dati carinskim organom na razpolago vse dokumente, s predložitvijo katerih se po potrebi pogojuje uporaba predpisov o sprostitvi v prosti promet.

2. Če s tem preverjanje pravilnosti postopkov ni ovirano, lahko carinski organi:

(a) dovolijo, da se sporočilo iz odstavka 1(a) opravi tik pred nameravanim prispetjem blaga;

(b) v nekaterih posebnih okoliščinah, ki jih upravičujeta narava zadevnega blaga in pospešeni tempo postopkov, dovolijo, da imetniku dovoljenja ni treba sporočati pristojnemu carinskemu uradu vsakega prispetja blaga, pod pogojem, da imetnik dovoljenja temu carinskemu uradu predloži vse podatke, ki mu omogočajo, da lahko po potrebi izvaja svojo pravico pregleda blaga.

V tem primeru se vpis blaga v evidence udeleženega šteje za prepustitev blaga.

Člen 267

Dovoljenje iz člena 263 predpisuje praktične podrobnosti izvajanja postopka in določa zlasti:

- blago, na katero se nanaša,

- obliko obveznosti iz člena 266 in navedbo zavarovanja, ki ga mora udeleženi predložiti,

- rok za prepustitev blaga,

- rok, v katerem je treba vložiti dopolnilno carinsko deklaracijo pri za to pristojnem carinskem uradu,

- pogoje, v katerih se za blago po potrebi predložijo splošne, periodične ali zbirne deklaracije.

POGLAVJE 3

Prijavljanje za carinski postopek z ekonomskim učinkom

Oddelek 1

Vnos blaga v carinski postopek z ekonomskim učinkom

Pododdelek 1

Vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja

A. Nepopolna deklaracija

Člen 268

1. Deklaracije za vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja, ki jih lahko carinski urad vnosa na zahtevo deklaranta sprejme, kljub temu da ne vsebujejo nekaterih navedb iz Priloge 37, morajo vsebovati vsaj tiste navedbe, ki so potrebne za prepoznavanje blaga, na katero se deklaracija nanaša, vključno s količino blaga.

2. Členi 255, 256 in 259 se smiselno uporabljajo.

3. Ta člen se ne uporablja za deklaracije za vnos kmetijskih izdelkov Skupnosti iz členov 529 do 534 v postopek.

B. Poenostavljeni postopek prijavljanja

Člen 269

1. Deklarantu se na zahtevo dovoli, da v skladu s pogoji in na način, določen v členu 270, vloži carinsko deklaracijo za vnos blaga v postopek s predložitvijo poenostavljene carinske deklaracije, ko je blago predloženo carinskemu organu.

Poenostavljena carinska deklaracija je lahko v obliki:

- nepopolne carinske deklaracije v skladu s členom 268,

- ali upravnega oziroma komercialnega dokumenta, ki ga spremlja zahtevek za prepustitev blaga v postopek.

Deklaracija mora vsebovati navedbe iz člena 268(1).

2. Če se ta postopek uporablja za carinsko skladišče tipa D, mora poenostavljena deklaracija vsebovati tudi tako natančne podatke o naravi blaga, da omogočajo takojšnjo in nedvoumno uvrstitev blaga, in carinsko vrednost blaga.

3. Postopek iz odstavka 1 se ne uporablja za carinska skladišča tipov B in F ter za vnos kmetijskih izdelkov Skupnosti iz členov 529 do 534 v postopek v kateri koli tip carinskega skladišča.

Člen 270

1. Zahtevek iz člena 269(1) se mora predložiti v pisni obliki in vsebovati vse podatke, potrebne za izdajo dovoljenja.

Če okoliščine to dopuščajo, se lahko zahtevek iz člena 269(1) nadomesti s splošno zahtevo, ki zajema vse, v danem obdobju opravljene operacije.

V tem primeru se zahtevek vloži v skladu s pogoji, določenimi v členih 497 do 502, in predloži skupaj z zahtevkom za odobritev vodenja carinskega skladišča ali v obliki zahtevka za spremembo prvotnega dovoljenja pri carinskem organu, ki je izdal dovoljenje za postopek.

2. Dovoljenje iz člena 269(1) se udeleženemu izda samo, če ni ogrožena pravilna izvedba postopkov.

3. Dovoljenje se načelno zavrne, če:

- niso zagotovljena vsa potrebna jamstva za pravilen potek postopkov,

- udeleženi samo priložnostno da blago v postopek,

- je udeleženi huje oziroma večkrat kršil carinske predpise.

4. Brez poseganja v člen 9 zakonika se lahko dovoljenje prekliče, če nastopijo primeri iz odstavka 3.

Člen 271

Dovoljenje iz člena 269(1) določa praktične podrobnosti izvajanja postopka in zlasti:

- carinski urad ali carinske urade za vnos v postopek,

- obliko in vsebino poenostavljenih deklaracij.

Dopolnilne deklaracije ni treba vložiti.

C. Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja

Člen 272

1. Dovoljenje za prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja se izda pod pogoji in na način, določen v odstavku 2 ter v členih 273 in 274.

2. Člena 269(2) in 270 se smiselno uporabljata.

Člen 273

1. Da lahko carinski organi zagotovijo pravilnost izvajanja operacij, mora imetnik dovoljenja takoj po prispetju blaga na kraj, določen v ta namen:

(a) sporočiti nadzornemu carinskemu uradu prihod blaga v obliki in na način, ki ga ta določi;

(b) opraviti vpise v evidence blaga;

Vpis v evidence blaga iz točke (b) mora vsebovati vsaj nekatere navedbe, ki se v trgovinski praksi uporabljajo za prepoznavanje blaga, vključno z njegovo količino.

2. Uporablja se člen 266(2).

Člen 274

Dovoljenje iz člena 272(1) predpisuje praktične podrobnosti izvajanja postopka in določa zlasti:

- blago, na katero se nanaša,

- obliko obveznosti iz člena 273,

- trenutek prepustitve blaga.

Vložitev dopolnilne carinske deklaracije ni potrebna.

Pododdelek 2

Vnos v postopek aktivnega oplemenitenja, predelavo pod carinskim nadzorom ali začasni uvoz

A. Nepopolna deklaracija

Člen 275

1. Deklaracije za začetek carinskega postopka z ekonomskim učinkom, razen pasivnega oplemenitenja in carinskega skladiščenja, ki jih lahko carinski urad za vnos v postopek na zahtevo deklaranta sprejme, kljub temu da ne vsebujejo nekaterih navedb iz Priloge 37 ali jim niso priloženi nekateri dokumenti iz člena 220, morajo vsebovati vsaj navedbe v poljih št. 14, 21, 31, 37, 40 in 54 enotne upravne listine ter v polju št. 44 navedbo dovoljenja ali:

- pri uporabi drugega pododstavka člena 556(1) navedbo zahtevka ali

- podatkov, predvidenih v členih 568(3), 656(3) ali 695(3), če se lahko vpišejo v to polje in če se uporabljajo poenostavljeni postopki izdaje dovoljenja.

2. Členi 255, 256 in 259 se smiselno uporabljajo.

3. Prav tako se v primerih začetka postopka aktivnega oplemenitenja (sistem povračila) smiselno uporabljata člena 257 in 258.

B. Poenostavljeni postopek prijavljanja in prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja

Člen 276

Določbe členov 260 do 267 in člena 270 se smiselno uporabljajo za blago, ki se prijavi za začetek postopka z ekonomskim učinkom iz tega pododdelka.

Pododdelek 3

Blago, ki se prijavi za pasivno oplemenitenje

Člen 277

Določbe členov 279 do 289, ki se uporabljajo za blago, prijavljeno za izvoz, se smiselno uporabljajo za blago, prijavljeno za izvoz v okviru postopka pasivnega oplemenitenja.

Oddelek 2

Zaključek carinskega postopka z ekonomskim učinkom

Člen 278

1. Za zaključek postopka z ekonomskim učinkom, razen postopkov pasivnega oplemenitenja in carinskega skladiščenja, se lahko dovoli uporaba poenostavljenih postopkov, predvidenih za sprostitev v prosti promet, izvoz ali ponovni izvoz. Pri ponovnem izvozu se smiselno uporabljajo določbe členov 279 do 289.

2. V primerih sprostitve blaga v prosti promet v okviru postopka pasivnega oplemenitenja se lahko uporabijo poenostavljeni postopki, predvideni v členih 254 do 267.

3. Za zaključek postopka carinskega skladiščenja se lahko dovoli uporaba poenostavljenih postopkov, predvidenih za sprostitev v prosti promet, izvoz ali ponovni izvoz.

Vendar:

(a) za blago, ki je bilo dano v postopek v carinskem skladišču tipa F, ni mogoče dovoliti nobenega poenostavljenega postopka;

(b) se lahko za blago, ki je bilo dano v postopek v carinskem skladišču tipa B, dovoli le uporaba nepopolnih deklaracij ali poenostavljeni postopek prijavljanja;

(c) izdaja dovoljenja za carinsko skladišče tipa D vključuje tudi avtomatsko uporabo postopka prijavljanja blaga na podlagi hišnega carinjenja za sprostitev blaga v prosti promet.

Vendar se ta postopek ne more uporabiti, če želi udeleženi zahtevati uporabo podlag za izračun dajatev, ki se ne morejo preveriti brez pregleda blaga. V tem primeru se lahko dovolijo drugi postopki, ki vključujejo predložitev blaga carinskemu organu;

(d) se noben poenostavljeni postopek ne more uporabljati za kmetijske izdelke Skupnosti, ki so bili v skladu s členi 529 do 534 dani v postopek carinskega skladiščenja.

POGLAVJE 4

Prijavljanje za izvoz

Člen 279

Formalnosti, ki jih je treba izpolniti na carinskem uradu izvoza v skladu s členom 792, se lahko v skladu z določbami tega poglavja poenostavijo.

Za to poglavje se uporabljajo določbe členov 793 in 796.

Oddelek 1

Nepopolna deklaracija

Člen 280

1. Deklaracije za izvoz, ki jih carinski urad na zahtevo deklaranta lahko sprejme, kljub temu da ne vsebujejo nekaterih navedb iz Priloge 37, morajo vsebovati vsaj navedbe v poljih št. 1 (prvo podpolje), 2, 14, 17, 31, 33, 38, 44 in 54 enotne upravne listine, pa tudi:

- vse podatke, ki omogočajo pravilno uporabo teh dajatev ali ukrepov, če gre za blago, ki je zavezano plačilu izvoznih dajatev ali je predmet drugih ukrepov skupne kmetijske politike,

- vse druge navedbe, ki so potrebne za prepoznavanje blaga in uporabo predpisov o izvozu ter za določitev zavarovanja, z zagotovitvijo katerega se lahko pogojuje izvoz blaga.

2. Carinski organi lahko deklarantu dovolijo, da mu ni treba izpolniti polj št. 17 in 33, pod pogojem njegove izjave, da za izvoz zadevnega blaga ne veljajo ukrepi omejevanja ali prepovedi, da carinski organi glede tega nimajo nobenih dvomov in da poimenovanje blaga omogoča takojšnjo in nedvoumno uvrstitev blaga v kombinirano nomenklaturo.

3. Izvod št. 3 mora v polju št. 44 vsebovati eno od naslednjih navedb:

- Exportación simplificada

- Forenklet udførsel

- Vereinfachte Ausfuhr

- Απλουστευμένη εξαγωγή

- Simplified exportation

- Exportation simplifiée

- Esportazione semplificata

- Vereenvoudigde uitvoer

- .

4. Členi 255 do 259 se smiselno uporabljajo za izvozno deklaracijo.

Člen 281

Če se uporabi člen 789, se dopolnilna ali nadomestna deklaracija lahko vloži pri carinskem uradu, ki je glede sedeža izvoznika krajevno pristojen. Če ima podizvajalec sedež v drugi državi članici kot izvoznik, se ta možnost uporablja samo, če so se uprave zadevnih držav članic o tem dogovorile.

V nepopolni deklaraciji mora biti naveden carinski urad, pri katerem se vloži dopolnilna ali nadomestna deklaracija. Carinski urad, pri katerem se vloži nepopolna deklaracija, pošlje izvoda 1 in 2 carinskemu uradu, pri katerem se vloži dopolnilna ali nadomestna carinska deklaracija.

Oddelek 2

Poenostavljeni postopek prijavljanja

Člen 282

1. Deklarant lahko na podlagi pisnega zahtevka, ki vsebuje vse potrebne podatke za izdajo dovoljenja, pod pogoji in v skladu s postopki iz členov 261 in 262, ki se smiselno uporabljata, ob predložitvi blaga na carinskemu organu vloži izvozno carinsko deklaracijo v poenostavljeni obliki.

2. Poenostavljena deklaracija je brez poseganja v določbe člena 288 sestavljena iz nepopolne enotne upravne listine, ki vsebuje vsaj podatke, potrebne za prepoznavanje blaga. Odstavka 3 in 4 člena 280 se smiselno uporabljata.

Oddelek 3

Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja

Člen 283

Dovoljenje za prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja se na pisni zahtevek v skladu s pogoji in načinom iz člena 284 izda vsaki osebi (v nadaljevanju "pooblaščeni izvoznik"), ki želi izvesti izvozne formalnosti v svojih prostorih oziroma na drugih krajih, ki so jih določili ali odobrili carinski organi.

Člen 284

Člena 264 in 265 se smiselno uporabljata.

Člen 285

1. Da lahko carinski organi zagotovijo pravilnost izvajanja operacij, mora pooblaščeni izvoznik pred odstranitvijo blaga iz krajev, navedenih v členu 283:

(a) carinske organe v obliki in na način, ki ga ti določijo, obvestiti o odstranitvi blaga, da bi mu bilo blago lahko prepuščeno;

(b) vpisati blago v svoje evidence. Ta vpis se lahko nadomesti z vsako drugo formalnostjo, ki jo predvidijo carinski organi in predstavlja podobno zavarovanje. Vsebovati mora datum vpisa in potrebne navedbe za prepoznavanje blaga;

(c) dati carinskim organom na razpolago vse dokumente, s predložitvijo katerih se po potrebi pogojuje uporaba predpisov o izvozu.

2. V nekaterih posebnih okoliščinah, ki jih upravičujeta narava zadevnega blaga in pospešeni tempo izvoznih operacij, lahko carinski organi pooblaščenemu izvozniku dovolijo, da pristojnemu carinskemu uradu ni treba sporočati vsakega iznosa blaga, pod pogojem, da temu carinskemu uradu predloži vse podatke, ki mu omogočajo, da po potrebi lahko izvaja svojo pravico pregleda blaga.

V tem primeru se vpis blaga v evidence izvoznika šteje za prepustitev blaga.

Člen 286

1. Za preverjanje, da je blago dejansko zapustilo carinsko območje Skupnosti, se kot dokaz uporablja izvod št. 3 enotne upravne listine.

Dovoljenje predvideva, da je treba izvod 3 enotne upravne listine vnaprej overiti.

2. Predhodna overitev se lahko opravi tako, da:

(a) pristojni carinski urad vnaprej odtisne žig v polje A in ga carinski uradnik tega urada podpiše;

(b) pooblaščeni izvoznik odtisne poseben žig po vzorcu iz Priloge 62.

Odtis žiga se lahko na obrazce odtisne vnaprej, če se tiskanje zaupa za to pooblaščeni tiskarni.

3. Pred odpremo blaga mora pooblaščeni izvoznik:

- izpolniti formalnosti iz člena 285,

- na izvodu 3 enotne upravne listine navesti vpis blaga v evidence in njegov datum.

4. Izvod 3, ki se izpolni v skladu z določbami odstavka 2, mora v polju št. 44 vsebovati:

- številko dovoljenja in ime carinskega urada, ki ga je izdal,

- eno od navedb iz člena 280(3).

Člen 287

1. Dovoljenje iz člena 283 določa podrobna pravila izvajanja postopka in zlasti:

- blago, na katero se nanaša,

- obliko obveznosti iz člena 285,

- rok za prepustitev blaga,

- vsebino izvoda 3 in način njegove potrditve;

- postopke predložitve dopolnilne deklaracije in rok, v katerem mora biti vložena.

2. Dovoljenje mora vsebovati obveznost pooblaščenega izvoznika, da bo sprejel vse potrebne ukrepe za zagotovitev hrambe posebnega žiga oziroma obrazcev, ki vsebujejo odtisnjeni žig carinskega urada izvoza ali odtis posebnega žiga.

Oddelek 4

Skupne določbe k oddelkoma 2 in 3

Člen 288

1. Namesto enotne upravne listine lahko države članice predvidijo uporabo komercialnega ali upravnega dokumenta oziroma vsakega drugega nosilca podatkov, če se celotni izvozni postopek opravi na ozemlju iste države članice ali če je takšna možnost predvidena v dogovorih, sklenjenih med upravami zadevnih držav članic.

2. Dokumenti ali nosilci podatkov iz odstavka 1 morajo vsebovati vsaj podatke, potrebne za prepoznavanje blaga, in eno od navedb iz člena 280(3) ter priloženi zahtevek za izvoz.

Če okoliščine to dopuščajo, lahko carinski organi dovolijo, da se ta zahtevek nadomesti s splošno zahtevo, ki zajema vse, v danem obdobju opravljene izvozne operacije. Na dovoljenje, izdano na podlagi splošne zahteve, se je treba sklicevati v zadevnih dokumentih ali na zadevnih nosilcih podatkov.

3. Komercialni ali upravni dokument se uporabi kot dokazilo za iznos blaga s carinskega območja Skupnosti na enak način kakor izvod 3 enotne upravne listine. Pri uporabi drugih nosilcev podatkov se podrobnosti o zaznamku iznosa blaga po potrebi določijo v dogovoru, sklenjenim med upravami zadevnih držav članic.

Člen 289

Če se celotna operacija izvoza opravi na ozemlju iste države članice, lahko ta poleg postopkov iz oddelkov 2 in 3 ob upoštevanju politik Skupnosti predvidi druge poenostavitve.

DEL II

CARINSKO DOVOLJENA RABA ALI UPORABA

NASLOV I

SPROSTITEV V PROSTI PROMET

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 290

1. Če se skupnostno blago izvozi na podlagi zvezka ATA v skladu s členom 797, se lahko to blago sprosti v prosti promet na podlagi zvezka ATA.

2. V tem primeru carinski urad, kjer se blago sprosti v prosti promet, opravi naslednje formalnosti:

(a) preveri podatke v poljih od "A" do "G" kupona ponovnega uvoza;

(b) izpolni talon in polje "H" kupona ponovnega uvoza;

3. Če se formalnosti za zaključek začasnega izvoza skupnostnega blaga ne opravijo v carinskem uradu, prek katerega je to blago prispelo na carinsko območje Skupnosti, se prevoz blaga iz tegacarinskega urada v carinski urad, kjer se opravijo te formalnosti, opravi brez formalnosti.

POGLAVJE 2

Pripustitev blaga z ugodnejšo tarifno obravnavo zaradi njegove posebne uporabe

Oddelek 1

Blago razen klavnih konjev

Člen 291

1. Pripustitev blaga, ki se da v prosti promet z ugodnejšo tarifno obravnavo zaradi njegove posebne uporabe, se pogojuje z izdajo pisnega dovoljenja osebi, ki blago uvozi ali naroči njegov uvoz za sprostitev v prosti pomet.

2. To dovoljenje izdajo na pisni zahtevek udeleženega carinski organi države članice, v kateri se blago prijavi za sprostitev v prosti pomet.

3. Pri blagu, naštetem v Prilogi 39, mora zahtevek vsebovati zlasti naslednje navedbe:

(a) kratek opis obratov za predvideno obdelavo;

(b) naravo predvidene obdelave;

(d) pri uporabi dodatnih opomb 4, točka (n), in 5 k Poglavju 27 kombinirane nomenklature vrsto in količino pridobljenega blaga ter njegovega tarifnega poimenovanja.

4. Udeleženi mora carinskim organom v enem ali več obratih podjetja omogočiti nadzor nad blagom skozi celoten postopek obdelave.

Člen 292

1. Carinski organi lahko omejijo čas veljavnosti dovoljenja iz člena 291.

2. Ob preklicu dovoljenja mora njegov imetnik za blago, ki še ni bilo dano v predpisano posebno uporabo, nemudoma plačati uvozne dajatve, določene v skladu s členom 208 zakonika.

Člen 293

Imetnik dovoljenja je dolžan:

(a) dati blago v predpisano posebno uporabo;

(b) voditi in hraniti evidenco, ki carinskim organom omogoča izvajanje kontrol, za katere ti menijo, da so potrebne, glede dejanske uporabe blaga za predpisano posebno uporabo.

Člen 294

1. Vse blago mora biti dano v predpisano posebno uporabo pred iztekom roka enega leta, ki se šteje od dneva, ko so carinski organi prejeli deklaracijo za sprostitev v prosti promet.

2. Pri blagu, naštetem v delu II Priloge 40, znaša navedeni rok iz odstavka 1 pet let.

3. Carinski organi lahko roke iz prejšnjih odstavkov podaljšajo, če blago ni bilo dano v predpisano posebno uporabo zaradi nepredvidljivih okoliščin, ali višje sile, ali zaradi zahtev, ki izhajajo iz postopka obdelave ali predelave blaga.

4. Pri blagu, naštetem v Prilogi 39, se uporabljajo določbe odstavkov 1 in 3, če v dodatnih opombah 4, točka (n), in 5 k Poglavju 27 kombinirane nomenklature ni določeno drugače.

Člen 295

1. Blago se šteje, da je dano v posebno uporabo:

1. v primeru blaga za enkratno uporabo, če je bilo vse blago dano v predpisano posebno uporabo v skladu s predpisanimi roki;

2. v primeru blaga za večkratno uporabo, dve leti potem, ko je bilo prvič dano v predpisano posebno uporabo; začetek prve uporabe je treba zabeležiti v evidenci iz člena 293(b); vendar velja:

(a) pri blagu, navedenem v delu I Priloge 40, ki ga uporabljajo letalske družbe za vzdrževanje ali popravilo svojih letal v okviru sporazumov o izmenjavi ali za lastne potrebe, dan, ko je bilo prvič dano v predpisano uporabo;

(b) pri avtomobilskih delih za montažno industrijo dan prenosa teh vozil na druge osebe;

(c) pri blagu iz dela I Priloge 40, namenjenem za izdelavo, vzdrževanje, predelavo in opremo nekaterih letal, dan prenosa letala na osebo, ki ni imetnik dovoljenja, ali dan ponovne prepustitve njegovemu lastniku zlasti po vzdrževanju, popravilu ali predelavi;

(d) pri blagu iz dela II Priloge 40, namenjenem izdelavi, popravilu, vzdrževanju, predelavi ali opremi nekaterih vrst ladij, vrtalnih ploščadi in ploščadi za predelavo, dan prenosa ladje ali ploščadi na osebo, ki ni imetnik dovoljenja, ali dan ponovne prepustitve njenemu lastniku zlasti po vzdrževanju, popravilu ali predelavi;

(e) pri blagu iz dela II Priloge 40, dobavljenem neposredno na krov zaradi opreme, dan dobave;

(f) pri civilnih letalih: dan vpisa v za to predvideni javni register.

2. Odpadki in ostanki, nastali v postopku obdelave ali predelave blaga, ter izgube zaradi naravnega kala se štejejo za blago, dano v posebno uporabo.

Člen 296

1. Carinski organi lahko odobrijo hrambo blaga iz tega oddelka skupaj z blagom enake vrste, kakovosti ter z enakimi tehničnimi in fizičnimi lastnostmi, če imetnik dovoljenja dokaže, da je potrebna.

V primeru takšne hrambe se uporabljajo določbe tega oddelka za količino blaga, ki ustreza količini, sproščeni v prosti promet v skladu z določbami tega oddelka.

2. Z odstopanjem od določb odstavka 1 lahko carinski organi dovolijo hrambo blaga iz Priloge 39, danega v prosti promet v skladu z določbami tega oddelka, skupaj z drugim blagom iz iste priloge ali s surovo nafto tarifne podštevilke 27090000 kombinirane nomenklature.

3. Mešana hramba blaga iz drugega odstavka, ki ni iste vrste, kakovosti ter nima enakih, tehničnih in fizičnih lastnosti, se lahko dovoli samo, če je celotna mešanica namenjena enemu od postopkov, predvidenih v dodatnih opombah 4 in 5 k poglavju 27 kombinirane nomenklature.

Člen 297

1. V primeru prenosa blaga v Skupnosti mora imeti prejemnik dovoljenje, ki se izda v skladu s členom 291.

2. Z odstopanjem od določb člena 294 mora biti vse blago dano v predpisano posebno uporabo pred iztekom enega leta, ki se šteje od dneva prenosa. Vendar se lahko navedeni rok podaljša pod pogoji, predvidenimi v členu 294(3).

Člen 298

1. Odprema blaga iz člena 297 iz ene države članice v drugo poteka na podlagi kontrolnega izvoda T5, predvidenega v členih 471 do 495, ob upoštevanju podrobnosti postopka iz odstavkov 2 do 8.

2. Pošiljatelj izpolni kontrolni izvod T5 v enem izvirniku in petih kopijah. Kopije morajo biti ustrezno oštevilčene.

Kontrolni izvod T5 mora vsebovati naslednje navedbe:

- v polju A "carinski urad odhoda" pristojni carinski urad države članice odpreme,

- v polju št. 2 ime osebe ali podjetja in popoln naslov pošiljatelja,

- v polju št. 8 ime osebe ali podjetja in popoln naslov prejemnika,

- v polju "pomembna opomba" (pod poljem št. 14 "Deklarant/Zastopnik") se med obstoječi alinei vstavi tretja z naslednjim besedilom: "v primeru blaga, odposlanega v skladu z režimom "posebna uporaba" prejemniku, navedenemu zgoraj",

- v poljih št. 31 in 33 poimenovanje blaga, kakršno je ob odpremi, vključno s številom kosov, in ustrezno tarifno oznako kombinirane nomenklature,

- v polju št. 38 neto maso blaga,

- v polju št. 103 neto količino blaga z besedo,

- v polju št. 104 se označi polje "drugi (navedi)" in z velikimi tiskanimi črkami vpiše eno od naslednjih opomb:

- DESTINO ESPECIAL: MERCANCÍAS QUE DEBEN PONERSE A DISPOSICIÓN DEL CESIONARIO [REGLAMENTO (CEE) No 2454/93, ARTÍCULO 298],

- SÆRLIGT ANVENDELSESFORMÅL: SKAL STILLES TIL RÅDIGHED FOR ERHVERVEREN (FORORDNING (EØF) Nr. 2454/93, ARTIKEL 298),

- BESONDERE VERWENDUNG: WAREN SIND DEM ÜBERNEHMER ZUR VERFÜGUNG ZU STELLEN (ARTIKEL 298 DER VERORDNUNG (EWG) Nr. 2454/93),

- ΕΙΔΙΚΟΣ ΠΡΟΟΡΙΣΜΟΣ: ΕΜΠΟΡΕΥΜΑΤΑ ΠΟΥ ΠΡΕΠΕΙ ΝΑ ΤΕΘΟΥΝ ΣΤΗ ΔΙΑΘΕΣΗ ΤΟΥ ΕΚΔΟΧΕΑ [ΚΑΝΟΝΙΣΜΟΣ (ΕΟΚ) αριθ. 2454/93, ΑΡΘΡΟ 298],

- END-USE: GOODS TO BE PLACED AT THE DISPOSAL OF THE TRANSFEREE (REGULATION (EEC) No 2454/93, ARTICLE 298),

- DESTINATION PARTICULIÈRE: MARCHANDISES À METTRE À LA DISPOSITION DU CESSIONNAIRE [RÈGLEMENT (CEE) No 2454/93, ARTICLE 298],

- DESTINAZIONE PARTICOLARE: MERCI DA METTERE A DISPOSIZIONE DEL CESSIONARIO [REGOLAMENTO (CEE) N. 2454/93, ARTICOLO 298],

- BIJZONDERE BESTEMMING: GOEDEREN TER BESCHIKKING TE STELLEN VAN DE CESSIONARIS (VERORDENING (EEG) Nr. 2454/93, ARTIKEL 298),

- DESTINO ESPECIAL: MERCADORIAS A PÔR À DISPOSIÇÃO DO CESSIONÁRIO [REGULAMENTO (CEE) N.o 2454/93, ARTIGO 298.o];

- v polju št. 106,

(a) v primerih, pri katerih je bilo blago obdelano ali predelano po sprostitvi v prosti promet, poimenovanje blaga v stanju, v kakršnem je ob sprostitvi v prosti promet, in ustrezno tarifno oznako kombinirane nomenklature;

(b) vpisno številko in datum carinske deklaracije za sprostitev blaga v prosti promet ter ime in naslov zadevnega carinskega urada,

- v polju E na hrbtni strani "za državo članico odpreme":

- pristojni carinski urad namembne države članice,

- datum odpreme blaga.

3. Pošiljatelj zadrži prvo kopijo v evidenci, predvideni v členu 293(b), in pred odpremo blaga pošlje drugo in tretjo kopijo pristojnemu carinskemu uradu odpremne države članice, pod pogoji, ki jih ta določi. Poleg tega prejemniku skupaj z blagom pošlje četrto in peto kopijo ter izvirnik. Navedeni carinski urad zadrži drugo kopijo in posreduje tretjo kopijo pristojnemu carinskemu uradu namembne države članice.

4. Prejemnik zabeleži blago takoj po njegovem prispetju v evidenco iz člena 293(b), h kateri priloži izvirnik, ter pristojnemu carinskemu uradu namembne države članice nemudoma pošlje četrto kopijo pod pogoji, ki jih ta določi, in mu sporoči datum prispetja. O katerem koli presežku, primanjkljaju, zamenjavi ali drugi nepravilnosti nemudoma obvesti urad. Poleg tega pošlje peto kopijo pošiljatelju.

5. Z datumom, navedenim v odstavku 4, se obveznosti iz tega poglavja s pošiljatelja prenesejo na prejemnika. Do tega trenutka je obveznosti dolžan izpolniti pošiljatelj.

6. Blago, ki se odpošlje v skladu s postopkom, določenim v tem členu, se ne predloži niti carinskemu uradu odhoda niti namembnemu carinskemu uradu.

7. Določbe tega člena se uporabljajo tudi za blago, ki se prevaža med dvema krajema v Skupnosti prek območja držav Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) in ki se v eni od teh držav ponovno odpremi.

8. Carinski organi odpremne države članice in namembne države članice opravljajo priložnostne kontrole pri pošiljatelju oziroma prejemniku. Slednji jim morajo pri izvajanju kontrol pomagati in jim zagotoviti zahtevane informacije.

Člen 299

1. Z odstopanjem od določb člena 298 izdaja kontrolnega izvoda T5 ni potrebna za prevoz blaga, ki ga letalske družbe za mednarodni promet uporabijo za vzdrževanje ali popravilo letal v okviru sporazumov o izmenjavi ali za lastne potrebe.

V tem primeru poteka prevoz na podlagi letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta pod pogoji iz člena 298(6).

2. Letalski tovorni list ali drug ustrezen dokument mora vsebovati vsaj naslednje navedbe:

(a) ime odpremne letalske družbe;

(b) ime letališča odpreme;

(d) ime namembnega letališča;

(e) poimenovanje blaga;

(f) število kosov.

Te navedbe so lahko opravljene tudi v obliki oznak ali s sklicevanjem na spremni dokument.

3. Letalski tovorni list ali drug ustrezen dokument mora na sprednji strani s tiskanimi črkami vsebovati eno od naslednjih navedb:

- DESTINO ESPECIAL,

- SÆRLIGT ANVENDELSESFORMÅL,

- BESONDERE VERWENDUNG,

- ΕΙΔΙΚΟΣ ΠΡΟΟΡΙΣΜΟΣ,

- END-USE,

- DESTINATION PARTICULIÈRE,

- DESTINAZIONE PARTICOLARE,

- BIJZONDERE BESTEMMING,

- DESTINO ESPECIAL.

4. Vsaka letalska družba, ki blago iz odstavka 1 odpremi ali prejme, mora v vsaki državi članici pristojnim carinskim organom zaradi izvajanja kontrol dati na razpolago evidenco iz člena 293(b).

5. Odpremna letalska družba zadrži en izvod letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta kot del svoje evidence in ima na način, ki ga predpišejo carinski organi države članice, v kateri ima sedež odpremna letalska družba, na razpolago še en izvod za pristojni carinski urad.

Namembna letalska družba zadrži en izvod letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta kot del svoje evidence in na način, ki ga predpišejo carinski organi namembne države članice, predloži še en izvod pristojnemu carinskemu uradu.

6. Nepoškodovano blago in izvodi letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta se morajo predložiti namembni letalski družbi na kraju, ki ga določijo carinski organi države članice, v kateri ima ta sedež. Poleg tega je treba to blago zabeležiti v evidenci iz člena 293(b).

Prenos blaga, izvodov letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta in vpis, naveden v prejšnjem pododstavku, morata biti opravljena najpozneje pet dni po odhodu letala, ki prevaža to blago.

7. Obveznosti iz tega člena se iz odpremne letalske družbe prenesejo na namembno letalsko družbo v trenutku, ko se nepoškodovano blago in izvodi letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta prenesejo na slednjo.

Člen 300

Vsak prenos blaga znotraj države članice se mora priglasiti carinskim organom. Obliko, rok in druge pogoje za sporočilo določijo ti organi. V sporočilu mora biti natančno naveden datum prenosa blaga.

Od tega trenutka prejemnik za prevzeto blago prevzame obveznosti, ki izhajajo iz tega oddelka.

Člen 301

1. Carinski organi na zahtevo imetnika dovoljenja, izdanega v skladu s členom 291, pod pogoji, ki jih sami določijo, odobrijo kraje, v nadaljevanju imenovane "delovne baze na kopnem", v katerih se lahko skladišči ali predeluje blago iz dela II oddelka B Priloge 40.

2. Brez poseganja v določbe člena 298 se za prenos blaga iz odstavka 1:

(a) med delovno bazo na kopnem in ploščadmi v teritorialnih vodah ali zunaj njih in obratno;

(b) eventualno med delovno bazo na kopnem in krajem natovarjanja izdelkov za ploščadi in med krajem raztovarjanja izdelkov, ki prihajajo s ploščadi, in delovno bazo na kopnem;

(c) med krajem natovarjanja in ploščadmi v teritorialnih vodah ali zunaj njih, če se izdelki za ploščadi natovorijo, ne da bi šli skozi delovne baze na kopnem in obratno;

(d) med ploščadmi samimi v teritorialnem morju ali zunaj njega,

ne opravijo nobene druge formalnosti razen ustreznega vpisa v evidenco, predvideno v členu 293(b).

Člen 302

1. Carinski organi dovolijo uporabo blaga za namen, ki ni predpisan za ugodnejšo tarifno obravnavo iz člena 291 samo, če imetnik dovoljenja tem organom zadovoljivo dokaže, da se blago zaradi razlogov, povezanih z imetnikom dovoljenja ali z blagom samim, ni moglo dati v predpisano posebno uporabo.

2. Z odstopanjem od določb odstavka 1 carinski organi za izdelke iz delov I in II Priloge 40 dovolijo uporabo za namen, ki ni predviden za ugodnejšo tarifno obravnavo, če to po njihovem mnenju opravičujejo ekonomski razlogi.

3. Ugodnost iz prejšnjih dveh odstavkov se pogojuje s plačilom imetnika dovoljenja za uvozno dajatev, določeno v skladu s členom 208 zakonika.

Člen 303

1. Carinski organi dovolijo izvoz blaga zunaj carinskega območja Skupnosti ali njegovo uničenje pod carinskim nadzorom samo, če imetnik dovoljenja tem organom zadovoljivo dokaže, da se blago zaradi razlogov, povezanih z imetnikom dovoljenja ali blagom samim, ni moglo dati v predpisano posebno uporabo.

Če se odobri izvoz tega blaga zunaj carinskega območja Skupnosti, se to blago takoj po prejemu izvozne deklaracije šteje za neskupnostno blago.

Pri kmetijskih pridelkih se mora v polje 44 enotne upravne listine s tiskanimi črkami vpisati ena od naslednjih navedb:

- DESTINO ESPECIAL: MERCANCÍAS PREVISTAS PARA LA EXPORTACIÓN [REGLAMENTO (CEE) No 2454/93, ARTÍCULO 303]: APLICACIÓN DE LOS MONTANTES COMPENSATORIOS MONETARIOS Y RESTITUCIONES AGRARIAS EXCLUIDA,

- SÆRLIGT ANVENDELSESFORMÅL: VARER BESTEMT TIL UDFØRSEL I (FORORDNING (EØF) Nr. 2454/93, ARTIKEL 303): ANVENDELSE AF MONETÆRE UDLIGNINGSBELØB OG LANDBRUGSRESTITUTIONER ER UDELUKKET,

- BESONDERE VERWENDUNG: ZUR AUSFUHR VORGESEHENE WAREN (ARTIKEL 303 DER VERORDNUNG (EWG) Nr. 2454/93): ANWENDUNG DER WÄHRUNGSAUSGLEICHSBETRÄGE UND LANDWIRTSCHAFTLICHEN AUSFUHRERSTATTUNGEN AUSGESCHLOSSEN,

- ΕΙΔΙΚΟΣ ΠΡΟΟΡΙΣΜΟΣ: ΕΜΠΟΡΕΥΜΑΤΑ ΠΟΥ ΠΡΟΟΡΙΖΟΝΤΑΙ ΓΙΑ ΕΞΑΓΩΓΗ [ΚΑΝΟΝΙΣΜΟΣ (ΕΟΚ) αριθ. 2454/93, ΑΡΘΡΟ 303]: ΑΠΟΚΛΕΙΕΤΑΙ Η ΕΦΑΡΜΟΓΗ ΤΩΝ ΝΟΜΙΣΜΑΤΙΚΩΝ ΕΞΙΣΩΤΙΚΩΝ ΠΟΣΩΝ ΚΑΙ ΤΩΝ ΓΕΩΡΓΙΚΩΝ ΕΠΙΣΤΡΟΦΩΝ,

- END-USE: GOODS DESTINED FOR EXPORTATION (REGULATION (EEC) No 2454/93, ARTICLE 303). MONETARY COMPENSATORY AMOUNTS AND AGRICULTURAL REFUNDS NOT APPLICABLE,

- DESTINATION PARTICULIÈRE: MARCHANDISES PRÉVUES POUR L'EXPORTATION [RÈGLEMENT (CEE) No 2454/93, ARTICLE 303]: APPLICATION DES MONTANTS COMPENSATOIRES MONÉTAIRES ET RESTITUTIONS AGRICOLES EXCLUE,

- DESTINAZIONE PARTICOLARE: MERCI PREVISTE PER L'ESPORTAZIONE [REGOLAMENTO (CEE) N. 2454/93, ARTICOLO 303]: APPLICAZIONE DEI MONTANTI COMPENSATORI MONETARI E RESTITUZIONI AGRICOLE ESCLUSA,

- BIJZONDERE BESTEMMING: VOOR UITVOER BESTEMDE GOEDEREN (VERORDENING (EEG) Nr. 2454/93, ARTIKEL 303): TOEKENNING VAN MONETAIRE COMPENSERENDE BEDRAGEN EN LANDBOUWRESTITUTIES UITGESLOTEN,

- DESTINO ESPECIAL: MERCADORIAS PREVISTAS PARA A EXPORTAÇÃO [REGULAMENTO (CEE) N.o 2454/93, ARTIGO 303.o]: APLICAÇÃO DOS MONTANTES COMPENSATÓRIOS MONETARIOS E RESTITUIÇÕES AGRÍCOLAS EXCLUÍDA.

2. Z odstopanjem od določb prvega odstavka carinski organi za blago iz delov I in II Priloge 40 dovolijo izvoz blaga zunaj carinskega območja Skupnosti, če to opravičujejo ekonomski razlogi.

3. Določbe iz odstavka 1 se ne uporabljajo za blago, ki se hrani kot mešanica iz člena 296(3), razen če se celotna mešanica izvozi ali uniči.

Člen 304

1. Blago, namenjeno za posebno uporabo in za katero uvozne dajatve, predvidene v okviru posebne uporabe, niso nižje od tistih, ki bi sicer veljale za to blago, se mora brez uporabe določb tega oddelka uvrstiti pod tarifno podštevilko kombinirane nomenklature, ki se nanaša na posebno uporabo.

2. Določbe tega oddelka se ne uporabljajo za blago iz Priloge 41.

Oddelek 2

Klavni konji

Člen 305

1. Za sprostitev klavnih konjev pod tarifno podštevilko 01011910 kombinirane nomenklature v prosti promet je treba izpolniti naslednja pogoja:

(a) plačilo zavarovanja v višini zneska carinskega dolga, ki lahko nastane v skladu s členom 208 zakonika, in

(b) vsakega konja je treba ob sprostitvi v prosti promet z jasno čitljivo oznako označiti na način, s katerim se strinja carinski urad. To označevanje poteka tako, da se s škarjami ali drugače odstrani dlaka na levih plečih in vtisne oznaka "X", ki pomeni, da je konj namenjen za zakol, ter številka za omogočanje prepoznave v času od njegove sprostitve v prosti promet do zakola.

2. Podrobnosti glede označevanja je treba navesti v carinski deklaraciji za sprostitev zadevnih konjev v prosti promet. Kopijo te deklaracije, ki spremlja konje, mora prejeti tudi organ iz člena 308(1).

3. Obveznosti deklaranta so razvidne iz člena 293.

Člen 306

1. Konji morajo biti po sprostitvi v prosti promet s prevoznimi sredstvi, ki jim brez poseganja v notranje predpise o poškodovanju in zamenjavi zalivk v sili pristojni carinski urad pravilno namesti zalivko, prepeljani v klavnico, ki jo priznajo carinski organi, in tam zaklani.

2. Ob prispetju v klavnico poteka odstranitev zalivke na prevoznem sredstvu in raztovarjanje konjev v navzočnosti pristojnega carinskega organa.

3. Določbe iz odstavkov 1 in 2 se ne uporabljajo, če je carinski urad, ki je odobril sprostitev, v klavnici in če konje nemudoma prevzame organ iz člena 308(1).

Poleg tega, če je carinski urad, ki odobri sprostitev, v neposredni bližini klavnice, lahko carinski organi nadomestijo zalivke s svojimi nadzornimi ukrepi in tako zagotovijo, da so konji neposredno prepeljani v klavnico in jih tam prevzame organ iz člena 308(1).

Člen 307

Če se konja ob prihodu v klavnico ne da identificirati ali če se določbe člena 306 niso upoštevale, pristojni organ o tem nemudoma obvesti pristojni carinski urad, ki uvede potrebne ukrepe.

Člen 308

1. Dokaz o zakolu konja je treba predložiti s certifikatom, ki ga izda za to pristojni organ, ali s potrdilom, ki ga ta organ priloži kopiji deklaracije iz člena 305(2), iz katerih je razvidno, da so zaklani konji tisti, na katere se nanaša deklaracija o prostem prometu.

2. Organ iz odstavka 1 ali deklarant morata v skladu z odločitvijo posamezne države članice dokaz o zakolu konjev v tridesetih dneh po sprejemu deklaracije o sprostitvi konjev v prosti promet predložiti carinskemu uradu, kjer je bila ta deklaracija predložena.

NASLOV II

TRANZIT

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 309

V tem naslovu:

(a) prevozna sredstva pomenijo predvsem:

- cestna vozila, priklopnike ali polpriklopnike,

- železniške potniške ali tovorne vagone,

- plovila,

- zrakoplove,

- zabojnike, opredeljene v skladu s členom 670 (g);

(b) urad odhoda pomeni:

carinski urad, pri katerem se začne skupnostni tranzit;

- carinski urad na izstopu s carinskega območja Skupnosti, kadar pošiljka med skupnostnim tranzitom zapušča to območje s prečkanjem meje med državo članico in tretjo državo,

- carinski urad pri vstopu na carinsko območje Skupnosti, kadar je blago med skupnostnim tranzitom prečkalo ozemlje tretje države;

(d) namembni urad pomeni:

carinski urad, ki mu je treba predložiti blago, ki je dano v skupnostni tranzitni postopek, zaradi zaključka skupnostnega tranzita;

(e) urad zavarovanja pomeni:

carinski urad, kjer se predloži skupno ali pavšalno zavarovanje.

POGLAVJE 2

Področje uporabe

Člen 310

1. Skupnostno blago:

- ki je opravilo izvozne carinske formalnosti zato, da se v skladu s skupno kmetijsko politiko odobrijo nadomestila za izvoz v tretje države,

ali

- pri katerem sta povračilo ali odpustitev uvoznih dajatev pogojena s tem, da se blago ponovno izvozi s carinskega območja Skupnosti, ali vnese v carinsko skladišče, v prosto carinsko cono ali prosto skladišče, ali se prepusti v drug carinski postopek razen v postopek sprostitve v prosti promet,

ali

- ki je bilo v postopku aktivnega oplemenitenja v sistemu povračila carine sproščeno v prosti promet zaradi izvoza pridobljenih proizvodov in za katero se lahko vloži zahtevek za povračilo v skladu s členom 128 zakonika, tako da ima udeleženec namen vložiti takšen zahtevek,

ali

- ki je zavezano plačilu izvoznih dajatev in davkov ter je opravilo carinske formalnosti za izvoz v tretje države v skladu s skupno kmetijsko politiko,

ali

- ki je iz intervencijskih zalog, podrejeno kontrolnim ukrepom glede uporabe in/ali destinacije, in ki je opravilo carinske formalnosti za izvoz v tretje države v skladu s skupno kmetijsko politiko,

se v skladu s členom 91(1)(b) zakonika prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka.

2. Blago iz odstavka 1, ki ni zapustilo carinskega območja Skupnosti, se obravnava kot skupnostno blago, če se dokaže, da so bili izvozna deklaracija in carinske formalnosti v zvezi z ukrepi Skupnosti, zaradi katerih je bilo treba blago iznesti z navedega carinskega območja, ter učinki teh carinskih formalnosti odpravljeni.

Člen 311

Brez poseganja v člen 310(1) se skupnostno blago, ki se odpremi:

(a) z ene točke na carinskem območju Skupnosti do druge prek ozemlja ene ali več držav EFTE;

(b) v okviru upravnega sodelovanja, katerega namen je v prehodnem obdobju zagotavljati prosti pretok blaga, ki v menjavi med Skupnostjo, v sestavi z dne 31. decembra 1985, in Španijo ali Portugalsko ter v menjavi med tema državama članicama še ne uživa popolne odprave carinskih dajatev ali drugih ukrepov, določenih v Aktu o pristopu;

(c) - iz dela carinskega območja Skupnosti, kjer se uporabljajo določbe Direktive Sveta 77/388/EGS, v drug del carinskega območja Skupnosti, kjer se navedene določbe ne uporabljajo, ali

- iz dela carinskega območja Skupnosti, kjer se določbe Direktive Sveta 77/388/EGS ne uporabljajo, v drug del carinskega območja Skupnosti, kjer se navedene določbe uporabljajo, ali

- iz dela carinskega območja Skupnosti, kjer se določbe Direktive Sveta 77/388/EGS ne uporabljajo, v drug del carinskega območja Skupnosti, kjer se navedene določbe tudi ne uporabljajo,

prevaža v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka.

Člen 312

Prevoz blaga, za katero velja skupnostni tranzitni postopek, sme potekati v okviru skupnostnega tranzitnega postopka med dvema točkama na carinskem območju Skupnosti prek ozemlja tretje države, ki ni članica EFTE, če se prek te tretje države prevaža na podlagi enotne prevozne listine, sestavljene v državi članici; v takem primeru se izvajanje postopka na ozemlju tretje države ustavi.

POGLAVJE 3

Skupnostni status blaga

Člen 313

1. Ob upoštevanju izjem, naštetih v odstavku 2, se vse blago, ki se prevaža med dvema točkama na carinskem območju Skupnosti, šteje za skupnostno blago, razen če se ugotovi, da nima skupnostnega statusa.

2. Naslednje blago se ne šteje za skupnostno blago, razen če se v skladu s členi 314 do 323 ugotovi, da ima skupnostni status:

(a) blago, ki se prevaža na podlagi enega od dokumentov iz člena 163(2)(b) do (e) zakonika;

(b) blago, ki se prevaža med dvema točkama na carinskem območju Skupnosti prek ozemlja tretje države;

- po zraku z letališča v tretji državi na letališče na carinskem območju Skupnosti,

- po morju iz pristanišča v tretji državi v pristanišče na carinskem območju Skupnosti,

- po morju iz proste carinske cone v pristanišču, ki leži na carinskem območju Skupnosti, kjer je bilo vkrcano ali pretovorjeno za prevoz v drugo pristanišče na tem območju, razen če se iz zapisa carinskih organov v ladijske listine ugotovi, da navedeno plovilo prihaja iz dela pristanišča, ki ni vključeno v prosto carinsko cono;

(d) blago v pošiljkah, ki se pošilja s pošte na carinskem območju Skupnosti, kadar je na tovorkih ali spremnih listinah nalepljena etiketa, ki ustreza vzorcu iz Priloge 42. Carinski organi države članice odpreme morajo nalepiti ali zahtevati, da se taka etiketa nalepi na tovorke in na spremne listine, če je to neskupnostno blago;

(e) blago, ki se prevaža po morju iz pristanišča na carinskem območju Skupnosti v drugo pristanišče na tem območju, če je bil prevoz opravljen:

- na krovu plovila, ki prihaja iz tretje države in nosi tam natovorjeno blago ter ki je pristalo v enem ali več pristaniščih Skupnosti, ali

- na krovu plovila, ki pluje v tretjo državo in nosi blago, natovorjeno v pristanišču Skupnosti za raztovarjanje v tretji državi, in ki je pristalo v enem ali več pristaniščih Skupnosti, ali

- na krovu plovila, ki je med pristaniščem odhoda v Skupnosti in namembnim pristaniščem Skupnosti pristalo v enem ali več pristaniščih tretjih držav, ali

- na krovu plovila, ki je prispelo naravnost v prosto carinsko cono, ali

- na krovu plovila, ki je pristalo v pristanišču s prosto carinsko cono, razen če se iz zapisa carinskih organov v ladijske listine ugotovi, da navedena ladja prihaja iz dela pristanišča zunaj proste carinske cone.

3. (a) Brez poseganja v člen 170 zakonika je kapitan plovila ali njegov zastopnik dolžan o prihodu plovila obvestiti carinske organe v pristanišču, kjer se blago raztovarja, in navesti pristanišče, iz katerega je plovilo odplulo z začetnim tovorom, pa tudi vsa pristanišča, v katerih je pristalo ali nameravalo pristati, preden je doseglo namembno pristanišče Skupnosti. Kapitan plovila na poziv predloži dokumente, npr. ladijski dnevnik, da potrdi dane podatke.

Če zahtevani podatki ne ustrezajo zahtevam carinskih organov v namembnem pristanišču, se vse blago, ki ga plovilo prevaža, šteje za neskupnostno blago, razen če se v skladu s členi 314 do 323 ugotovi, da ima skupnostni status.

(b) Kapitan plovila ali njegov zastopnik lahko za izpolnitev obveznosti iz pododstavka (a) carinskim organom v pristaniščih Skupnosti, kjer se blago raztovarja, predloži en izvod obvestila, overjenega pri carinskih organih v pristanišču odhoda na carinskem območju Skupnosti, na katerem je navedeno načrtovano namembno pristanišče in vsa pristanišča, v katerih bo plovilo predvidoma pristalo.

Obvestilo pa je obvezno, če plovilo prevaža blago, na katero se nanaša člen 91(1) zakonika.

- ki na primer zaradi narave in geografskega obsega svojih prevozov nedvomno plujejo le med pristanišči Skupnosti in ne pristajajo v tretjih državah ali

- jih upravljajo ladjarske družbe, ki imajo dovoljenje za uporabo poenostavljenega postopka, opisanega v členu 448(11).

Člen 314

1. V primerih iz člena 313(2)(a) do (c) in (e) se skupnostni status blaga ugotavlja z enim od dokumentov, predvidenih v členih 315 do 318, ali v skladu z natanko določenimi postopki, predvidenimi v členih 319 do 323.

2. Dokumenti ali natanko določeni postopki, navedeni v odstavku 1, se ne uporabljajo za blago:

(a) ki je namenjeno za izvoz;

ali

(b) ki je zajeto v prvi alinei člena 310(1);

ali

(d) ki se ne prevaža neposredno iz ene države članice v drugo.

Šteje se, da se neposredno prevaža iz ene države članice v drugo:

- blago, ki pri prevozu ne prečka ozemlja tretje države,

- blago, ki se prevaža prek ozemlja ene ali več tretjih držav pod pogojem, da se prevaža prek teh držav na podlagi enotne prevozne listine, sestavljene v državi članici.

Člen 315

1. Skupnostni status se v skladu s tem členom dokaže s predložitvijo dokumenta T2L.

2. Dokument T2L se izpolni na obrazcu, ki ustreza izvodu 4 ali 4/5 vzorca iz Priloge 31 oziroma 32.

Navedeni obrazec se dopolni z enim ali več obrazci, ki ustrezajo izvodu 4 ali 4/5 vzorca iz Priloge 33 oziroma 34.

Kadar države članice ne dovolijo uporabe dopolnilnih obrazcev, kadar se deklaracije izdelujejo z računalniškim sistemom izmenjave podatkov, je treba obrazec dopolniti z enim ali več obrazci, ki ustrezajo izvodu 4 ali 4/5 vzorca iz Priloge 31 oziroma 32.

3. Udeleženec vpiše kratico "T2L" na obrazec v desno podpolje polja 1 in kratico "T2L bis" na vsak uporabljen dopolnilni obrazec v desno podpolje polja 1.

4. Kadar je treba izpolniti dokument T2L za pošiljko, ki je sestavljena iz dveh ali več vrst blaga, se podatki o blagu lahko vpišejo v eno ali več nakladnic v skladu s členi 341(2) do 344(2) in ne v polja 31 "Tovorki in poimenovanje blaga", 32 "Zaporedna številka postavke", 35 "Bruto masa v kg" in, kjer pride v poštev, 33 "Tarifna oznaka", 38 "Neto masa v kg" in 44 "Dodatni podatki/predložene listine, potrdila in dovoljenja" na obrazcu za dokument T2L.

Pri uporabi nakladnic se navedena polja na obrazcu za dokument T2L prečrtajo.

5. Zgornji del polja iz člena 342(b) se uporablja za kratico "T2L"; spodnji del tega polja je namenjen za zaznamek carinskih organov, predviden v členu 316(2).

Stolpca "Država odpreme/izvoza" na nakladnici se ne izpolni.

6. Nakladnica se predloži v enakem številu izvodov kakor dokument T2L, na katerega se nanaša.

7. Kadar sta k enemu dokumentu T2L priloženi dve nakladnici ali več, jih mora udeleženec označiti z zaporednimi številkami; število priloženih nakladnic se vpiše v polje 4 "Nakladnice" obrazca, ki se uporablja za dokument T2L.

Člen 316

1. Ob upoštevanju določb člena 394 se sestavi samo en izvirnik dokumenta T2L.

2. Carinski organi države članice odhoda na zahtevo udeleženca vpišejo zaznamek na dokument T2L in, po potrebi, na dokument/-e T2L bis. Tak zaznamek vsebuje naslednje podatke, ki morajo biti, če je le mogoče, navedeni v polju C (urad odhoda) teh dokumentov:

(a) pri dokumentu T2L ime in žig urada odhoda, podpis pristojnega uradnika, datum zaznamka in bodisi evidenčno številko ali številko odpremne deklaracije, kadar je potrebna;

(b) pri dokumentu T2L bis številko, ki je navedena na dokumentu T2L. Ta številka se vpiše z žigom, na katerem je tudi ime urada odhoda, ali pa z roko. V zadnjem primeru jo mora spremljati uradni žig navedenega urada.

Dokumenti se vrnejo udeležencu takoj po končanih formalnostih za odpremo blaga namembni državi članici.

Člen 317

1. Brez poseganja v člena 315 in 316 se skupnostni status blaga dokaže v skladu s tem členom s predložitvijo računa ali prevozne listine za to blago.

2. Račun ali prevozna listina iz odstavka 1 mora vsebovati vsaj polno ime in naslov dobavitelja ali deklaranta, kadar dobavitelj in deklarant nista ista oseba, število in vrsto ter oznake in številke tovorkov, poimenovanje blaga, bruto maso v kg in po potrebi številke zabojnikov.

Deklarant na navedeni dokument razločno vpiše kratico "T2L" in se zraven lastnoročno podpiše.

3. Račun ali prevozna listina, ki jo deklarant pravilno izpolni in podpiše, na njegovo zahtevo overijo carinski organi države članice odhoda. Taka overitev vključuje ime in žig urada odhoda, podpis pristojnega uradnika, datum overitve ter bodisi evidenčno številko ali številko odpremne ali izvozne deklaracije, če je taka deklaracija potrebna.

4. Če celotna vrednost blaga Skupnosti na računu ali prevozni listini, izpolnjeni in podpisani v skladu z odstavkom 2 ali členom 224(1), ni večja od 10000 ECU, deklarantu te listine ali računa ni treba predložiti carinskim organom države članice odhoda za vnos zaznamka.

V primeru iz prejšnjega odstavka morata račun in prevozna listina poleg podatkov iz odstavka 2 vsebovati tudi podatke o uradu odhoda.

5. Ta člen se uporablja le, kadar se račun ali prevozna listina nanaša izključno na skupnostno blago.

Člen 318

Kadar je dokument, ki se uporablja kot dokazilo skupnostnega statusa blaga, izdan z veljavnostjo za nazaj, vsebuje eno od naslednjih z rdečo zapisanih besedil:

- Expedido a posteriori,

- Udstedt efterfølgende,

- Nachträglich ausgestellt,

- Εκδοθέν εκ των υστέρων,

- Issued retroactively,

- Délivré a posteriori,

- Rilasciato a posteriori,

- Achteraf afgegeven,

- Emitido a posteriori.

Člen 319

1. Kadar se blago prevaža na podlagi zvezka TIR ali ATA, sme deklarant za dokaz skupnostnega statusa blaga in ob upoštevanju člena 314(2) razločno vpisati kratico "T2L" skupaj s svojim podpisom v prostor, predviden za poimenovanje blaga, na vse ustrezne kupone uporabljenega zvezka, preden ga predloži uradu odhoda v overitev. Kratica "T2L" se na vseh kuponih, kjer je vpisana, overi z žigom urada odhoda, ki ga spremlja podpis pristojnega uradnika.

2. Kadar zvezek TIR ali ATA hkrati zajema skupnostno blago in blago nečlanice, se ti dve kategoriji blaga navedeta ločeno, kratica "T2L" pa se vnese tako, da se jasno nanaša samo na skupnostno blago.

Člen 320

Če je treba ugotoviti skupnostni status motornih cestnih vozil, registriranih v državi članici, se šteje, da imajo taka vozila skupnostni status:

(a) kadar jih spremljajo registrske tablice in dokumenti, registrski podatki na navedenih tablicah in dokumenti pa nedvoumno dokazujejo njihov skupnostni status;

(b) v drugih primerih v skladu s členi 315 do 323.

Člen 321

Če je treba ugotoviti skupnostni status tovornih vagonov, ki pripadajo železniški družbi države članice, se šteje, da imajo taki vagoni skupnostni status:

(a) kadar na njih napisana številka in oznaka lastništva (kratica) nedvoumno dokazujeta skupnostni status;

(b) v drugih primerih, ob predložitvi enega od dokumentov iz členov 315 do 318.

Člen 322

1. Če je treba ugotoviti skupnostni status embalaže, ki se uporablja za prevoz blaga v okviru trgovine znotraj Skupnosti in se lahko ugotovi, da pripada osebi s sedežem v državi članici, in ki se po uporabi prazna vrača iz druge države članice, se šteje, da ima ta embalaža skupnostni status:

(a) kadar je prijavljena kot skupnostno blago in ni dvoma o verodostojnosti take deklaracije;

(b) v drugih primerih v skladu s členi 315 do 323.

2. Ugodnost, predvidena v odstavku 1, se odobri za posode, ovojnine, palete in drugo podobno opremo, ne pa za zabojnike v smislu iz člena 670.

Člen 323

Če je treba ugotoviti skupnostni status blaga v spremni potniški prtljagi, ki se ne uporablja v komercialne namene, se šteje, da ima to blago skupnostni status:

(a) kadar je prijavljeno kot skupnostno blago in ni dvoma o resničnosti take deklaracije;

(b) v drugih primerih v skladu s členi 315 do 322.

Člen 324

Carinski organi držav članic si medsebojno pomagajo pri preverjanju verodostojnosti in točnosti dokumentov ter pravilnosti podrobnih postopkov, s katerimi se v skladu s tem poglavjem dokazuje skupnostni status blaga.

Člen 325

Ta uredba uvaja dokument T2M kot enega od načinov upravnega sodelovanja, navedenega v prvem pododstavku člena 10(2) Pogodbe. Služi za dokaz, da ribe, ulovljene s plovili držav članic, ki se vnesejo na carinsko območje Skupnosti v nespremenjenem stanju ali potem, ko se predelajo na krovu plovila države članice tako, da pridobljeni izdelki niso izključeni iz poglavja 3 ali oznak KN 1504 ali 2301, izpolnjujejo pogoje, določene v členu 9(2) navedene Pogodbe.

Člen 326

Ulovi rib in iz njih nastali izdelki, navedeni v členu 325, morajo biti zajeti v dokumentu T2M, izpolnjenem v skladu s členi 329 do 333, kadar:

(a) plovilo, ki je izvedlo in na krovu po potrebi predelalo ulov, slednjega prepelje naravnost v državo članico, ki ni država navedenega plovila;

(b) plovilo, ki pripada državi članici in je bil nanj pretovorjen ulov s plovila iz točke (a), predela ulov na krovu in prepelje nastale izdelke naravnost na carinsko območje Skupnosti;

(c) drugačno plovilo od navedenega v točki (a) ali (b), ki pripada državi članici, na katero je bil pretovorjen ulov ali na krovu nastali izdelki, le-te prepelje naravnost na carinsko območje Skupnosti;

(d) eno od plovil iz točk (a), (b) ali (c) prepelje ulov ali na krovu nastale izdelke naravnost v državo ali na ozemlje zunaj Skupnosti, od koder se prepeljejo na carinsko območje Skupnosti.

Člen 327

1. Obrazec za dokument T2M mora ustrezati vzorcu iz Priloge 43.

2. Izvirnik mora biti natisnjen na brezlesnem pisalnem papirju s težo najmanj 55 g/m2. Papir je treba na obeh straneh pretiskati z zeleno giljošo, da se vidi vsako mehansko ali kemično ponarejanje.

3. Obrazec T2M je formata 210 × 297 mm z dovoljenim odstopanjem po dolžini - 5 in + 8 mm.

4. Obrazec je natisnjen v uradnem jeziku Skupnosti, ki ga določijo pristojni organi države članice, ki ji plovilo pripada.

5. Obrazci T2M so vezani v zvezke po 10 primerkov, to je po en izvirnik, ki se iztrga, in njegova kopija, ki ostane v zvezku. Stran 2 platnice zvezka vsebuje opombe, prikazane v Prilogi 44.

6. Vsak obrazec T2M ima svojo zaporedno številko. Ta številka je na izvirniku in na kopiji enaka.

7. Države članice lahko same tiskajo obrazce T2M in jih vežejo v zvezke ali pa to naložijo tiskarjem, ki jih same pooblastijo. V slednjem primeru mora biti na strani 1 platnice vsakega zvezka in na izvirniku vsakega obrazca navedeno sklicevanje na pooblastilo. Na strani 1 in na izvirniku morata biti napisana tudi ime in naslov tiskarja ali oznaka, s katero je lahko prepoznan.

8. Obrazec T2M se izpolni v enem od uradnih jezikov Skupnosti s pisalnim strojem ali čitljivo ročno; v slednjem primeru s črnilom in tiskanimi črkami. Brisanje in spreminjanje ni dovoljeno. Popravlja se s prečrtavanjem napačnih besed in dodajanjem potrebnih sprememb. Vsako takšno spremembo mora parafirati tista oseba, ki je deklaracijo s popravki podpisala.

Člen 328

Zvezek obrazcev T2M na zahtevo ladjarja ali njegovega zastopnika izdajo carinski organi v pristanišču vpisa ali matičnem pristanišču plovila. Izda se šele, ko v jeziku, v katerem je napisan obrazec, ladjar ali njegov zastopnik izpolnita polji 1 in 2 na vseh izvirnikih in kopijah vseh obrazcev v zvezku. Carinski organi pri izdaji zvezka izpolnijo polje 3 na vseh izvirnikih in kopijah vseh obrazcev v zvezku.

Člen 329

Poveljnik plovila, ki je izvedlo ulov, vedno izpolni polja 4, 5 in 8 na izvirniku ter na kopiji enega od obrazcev v zvezku:

(a) kadar so ulovi izkrcani v državi članici, ki ni država, ki ji pripada njegovo plovilo;

(b) kadar so ulovi pretovorjeni na drugo plovilo, ki pripada državi članici;

Člen 330

Kadar je ulov predelan na krovu plovila, ki ga je opravilo, in se nastali izdelki uvrščajo pod oznako KN 1504 ali 2301, poveljnik navedenega plovila izpolni polja 4 do 8 na izvirniku in na kopiji ustreznega dokumenta T2M ter vpiše predelavo v dnevnik svojega plovila.

Člen 331

Pri pretovarjanju ulova iz člena 329(b) ali na krovu nastalih izdelkov iz člena 330 se izpolni tudi polje 9 na izvirniku in na kopiji dokumenta T2M, oba udeležena poveljnika pa podpišeta pretovorno deklaracijo. Izvirnik dokumenta T2M se izroči poveljniku plovila, na katero se pretovori ulov ali na krovu nastali izdelki, pretovor pa se vpiše v dnevnika obeh plovil.

Člen 332

Kadar se predelava iz člena 330 izvede na krovu drugega plovila, ki pripada državi članici in na katero je bil ulov pretovorjen, poveljnik tega plovila izpolni polja 6, 7 in 10 izvirnika dokumenta T2M, ki ga je prejel ob pretovoru ulova, in vpiše predelavo v dnevnik svojega plovila.

Člen 333

Pri drugem pretovoru ulova iz člena 329(b) ali na krovu nastalih izdelkov iz člena 330 ali pri pretovoru na krovu nastalih izdelkov iz člena 332 se izpolni tudi polje 11 na izvirniku dokumenta T2M, oba udeležena poveljnika pa podpišeta pretovorno deklaracijo.

Izvirnik dokumenta T2M se izroči poveljniku plovila, na katero se pretovori ulov ali na krovu nastali izdelki, pretovor pa se vpiše v dnevnika obeh plovil.

Člen 334

1. Izvirnik dokumenta T2M, izpolnjen v skladu s členom 329 in po potrebi s členi 330 do 333, se predloži carinskemu uradu, kjer se na krovu nastali izdelki iz člena 325, na katere se nanaša, prijavijo za vnos v carinski postopek. Organi imajo pravico zahtevati prevod. Zaradi preverjanja vnosov v dokument T2M lahko zahtevajo še predložitev vseh drugih dokumentov, zlasti ladijskih listin plovil iz člena 326(a), (b) in (c).

2. Kadar je ulov ali so na krovu nastali izdelki iz člena 325, na katerega se nanaša dokument T2M, izkrcani v državi ali na ozemlju zunaj Skupnosti, je navedeni dokument veljaven samo skupaj s potrdilom carinskih organov te države ali območja.

To potrdilo:

(a) vsebuje izjavo, da je bil ulov ali na krovu nastali izdelki, na katere se nanaša dokument, pod carinskim nadzorom ves čas zadrževanja v tej državi ali na tem območju in je bil predmet samo potrebnih postopkov vzdrževanja;

(b) navaja datum prihoda in odhoda ulova ali na krovu nastalih izdelkov ter prevozno sredstvo, s katerim se je pošiljka vrnila v Skupnost.

Če tega potrdila ni, lahko carinski organi države članice, v katero se ulov ali na krovu nastali izdelki prepeljejo, sprejmejo vsak drug dokument, ki mu priznajo enak učinek.

Člen 335

1. Kadar se ulov ali na krovu nastali izdelki iz člena 325 prepeljejo v državo ali na ozemlje zunaj carinskega območja Skupnosti pred pošiljanjem na carinsko območje Skupnosti v delnih pošiljkah, poveljnik ali njegov zastopnik izvirnik dokumenta T2M, ki je izpolnjen v skladu s členom 329 in po potrebi s členi 330 do 333, zadrži v navedeni državi ali na navedenem ozemlju. Kopija dokumenta se takoj pošlje carinskemu uradu v pristanišču vpisa ali v matičnem pristanišču ribiškega plovila.

2. Za vsako delno pošiljko poveljnik ali njegov zastopnik naredi izpisek iz dokumenta T2M in v ta namen uporabi obrazec iz zvezka obrazcev T2M, izdanega v skladu s členom 328.

Vsak izpisek se mora sklicevati na izvirni dokument ter v polju 4 navajati količino in vrsto izdelkov, ki tvorijo delno pošiljko.

Vsak izpisek je razločno označen z eno od naslednjih besed:

- Extracto,

- Udskrift,

- Auszug,

- Απόσπασμα,

- Extract,

- Extrait,

- Estratto,

- Uittreksel,

- Extracto.

3. Za vsako delno pošiljko se izvirnik izpiska dokumenta T2M, ki ga spremlja potrdilo, predvideno v členu 334(2), predloži carinskemu uradu države članice, kjer se izdelki iz delne pošiljke prijavijo za vnos v carinski postopek.

4. Carinski urad iz odstavka 3 takoj pošlje potrjeno kopijo izpiska dokumenta T2M carinskemu organu v pristanišču vpisa ali v matičnem pristanišču ribiškega plovila. Navedena kopija se sklicuje tudi na carinsko deklaracijo glede carinskega postopka.

5. Izvirni dokument T2M je treba hraniti, dokler ni vsem izdelkom, na katere se nanaša, dodeljena carinsko dovoljena raba ali uporaba.

Poveljnik ali njegov zastopnik za vsako tako rabo ali uporabo vpiše v polje "Opombe" na izvirnik T2M število in vrsto tovorkov, bruto težo v kg in rabo ali uporabo, ki je dodeljena blagu. Če taka raba pomeni delno pošiljko, ki se pošilja v Skupnost v skladu z odstavkom 2, je treba navesti tudi številko in datum ustreznega izpiska. Ko je vsem ribiškim izdelkom, zajetim v izvirniku dokumenta T2M, dodeljena carinsko dovoljena raba ali uporaba, se ta dokument takoj vrne carinskemu uradu v pristanišču vpisa ali v matičnem pristanišču ribiškega plovila.

6. Carinski organi urada iz odstavka 3 dovolijo carinjenje ribiških izdelkov s skupnostnim statusom le s predložitvijo zavarovanja, da zagotovijo plačilo predpisanih carin in drugih dajatev. Tako zavarovanje se sprosti s soglasjem carinskega urada v pristanišču vpisa ali v matičnem pristanišču ribiškega plovila. Tako soglasje se izda najpozneje en mesec po prejemu izvirnega dokumenta T2M iz odstavka 5.

Člen 336

Za embalažo, predloženo sočasno z ulovom ali na krovu nastalimi izdelki iz člena 325, na katere se nanaša dokument T2M, se odobri postopek obravnave znotraj Skupnosti, samo če se carinskim organom predloži dokument, ki dokazuje njen skupnostni status.

Člen 337

Pri vsaki vrnitvi ribiškega plovila v pristanišče vpisa ali matično pristanišče mora lastnik ali njegov zastopnik, če je od odhoda uporabil zvezek dokumentov T2M, slednjega predložiti carinskemu uradu, ki ga je izdal, da lahko pregleda kopije.

Zvezek mora predložiti tudi ob vsaki zahtevi carinskih organov.

Zvezek se po vsakem pregledu vrne lastniku, dokler ne porabi vseh obrazcev.

Člen 338

Kadar plovilo, za katero je bil izdan zvezek obrazcev T2M iz člena 327, še pred porabo vseh obrazcev preneha izpolnjevati pogoje, ki njegovemu ulovu omogočajo v drugih državah članicah postopek obravnave znotraj Skupnosti, se zvezek takoj vrne carinskemu uradu, ki ga je izdal.

Člen 339

Za pravilno uporabo določb iz členov 325 do 340 si uprave držav članic dajejo medsebojno pomoč pri ugotavljanju verodostojnosti dokumentov T2M in točnosti vsebovanih podatkov.

Člen 340

1. Za namene členov 325 in 326 se plovila, stalno vpisana v registre pristojnih organov Ceute ali Melille na lokalni ravni (registros de base), ne štejejo za plovila države članice.

2. Carinski organi v pristanišču vpisa ali matičnem pristanišču ribiškega plovila s stalnim vpisom v registre pristojnih organov Ceute ali Melille na lokalni ravni (registros de base) niso upravičeni takim plovilom izdajati zvezkov obrazcev T2M.

3. Člen 334(2) velja za ribiške ulove in na krovu nastale izdelke iz člena 326, ki so izkrcani z dokumentom T2M v pristanišču Ceute ali Melille za pretovor in pošiljanje naprej na carinsko območje Skupnosti. Za izkrcanje, skladiščenje in pretovarjanje takih izdelkov se določijo tudi posebni pomoli, ki so ločeni od pomolov, namenjenih za pošiljanje na druga namembna območja.

POGLAVJE 4

Zunanji skupnostni tranzit

Oddelek 1

Postopek

Člen 341

1. Vse blago, namenjeno za prevoz v zunanjem skupnostnem tranzitnem postopku, mora biti v skladu s tem oddelkom predmet deklaracije T1. Deklaracija T1 pomeni izjavo na obrazcu, ki ustreza vzorcem iz prilog 31 do 34 in ki se uporablja v skladu z opombami k Prilogama 37 in 38.

2. Nakladnice, sestavljene po vzorcu iz Priloge 45, se lahko v skladu s členi 343 do 345 in členom 383 uporabljajo kot opisni del deklaracij za skupnostni tranzit. Njihova uporaba nikakor ne vpliva na obveznosti v zvezi s formalnostmi, ki veljajo za posamezne odpremne/izvozne postopke ali kakršne koli postopke v namembni državi članici, ali v zvezi z obrazci, ki se uporabljajo pri takih formalnostih.

Nakladnica pomeni vsak komercialni dokument, ki izpolnjuje člene 342 do 345 in člen 383 ter člene 386 do 388.

Člen 342

Nakladnica vsebuje:

(a) naslov "Nakladnica";

(b) polje velikosti 70 × 55 mm, razdeljeno v zgornji del velikosti 70 × 15 mm za vnos kratice "T", ki ji sledi eden od zaznamkov iz člena 346(1), in spodnji del velikosti 70 × 40 mm za sklicevanja iz člena 345(3);

- zaporedna št.,

- oznake, številke, število in vrsta tovorkov; poimenovanje blaga,

- država odpreme/izvoza,

- bruto teža (v kilogramih),

- prostor za uradne zaznamke.

Širina stolpcev se lahko prilagodi potrebam. Stolpec pod naslovom "Prostor za uradne zaznamke" pa mora biti širok najmanj 30 mm. Lahko se uporabi tudi prostor zunaj polj, navedenih v točkah (a), (b) in (c) prejšnjega odstavka.

Člen 343

1. Pri nakladnici se sme uporabiti le sprednja stran obrazca.

2. Vsaka, na nakladnici navedena postavka blaga mora imeti zaporedno številko.

3. Ob vsaki postavki blaga je treba po potrebi navesti vse posebne zaznamke, ki jih zahtevajo predpisi Skupnosti zlasti na področju skupne kmetijske politike, ter predložene dokumente, potrdila in dovoljenja.

4. Za zadnjim vpisom je treba potegniti vodoravno črto, preostala prazna polja pa prečrtati, tako da ni možno naknadno vpisovanje.

Člen 344

1. Carinski organi vsake države članice lahko dovolijo, da se kot nakladnice, opredeljene v členu 341(2), uporabljajo seznami, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev iz drugega pododstavka člena 341(2) in iz člena 342.

Takšni seznami so dovoljeni le, kadar:

(a) jih izdelajo podjetja, v katerih se dokumentacija izdeluje po postopku integrirane elektronske ali avtomatske obdelave podatkov;

(b) so oblikovani in izpolnjeni tako, da jih carinski organi lahko uporabljajo brez težav;

(c) so za vsako postavko blaga navedeni število, vrsta, oznake in številke tovorkov, poimenovanje blaga, država odpreme/izvoza ter bruto teža v kilogramih.

2. Kot nakladnice v skladu z odstavkom 1 tega člena se za izvajanje odpremnih/izvoznih formalnosti lahko uporabijo tudi seznami z opisom blaga, tudi če te sezname izdelajo podjetja, katerih dokumentacija ne temelji na postopku elektronske ali avtomatske obdelave podatkov.

3. Carinski organi vsake države članice lahko dovolijo podjetjem, ki svojo poslovno dokumentacijo izdelujejo po postopku elektronske ali avtomatske obdelave podatkov in ki imajo v skladu z odstavkoma 1 in 2 dovoljenje za uporabo posebnih vrst nakladnic, da take sezname uporabljajo tudi za skupnostne tranzitne operacije, ki obsegajo samo eno vrsto blaga, kadar je ta možnost potrebna zaradi računalniških programov, ki jih ta podjetja uporabljajo.

Člen 345

1. Če glavni zavezanec uporabi nakladnice za pošiljko, ki je sestavljena iz dveh ali več vrst blaga, se v obrazcu, uporabljenem za skupnostni tranzit, prečrtajo polja 15 "Država odpreme/izvoza", 33 "Tarifna oznaka", 35 "Bruto masa v kg", 38 "Neto masa v kg" in po potrebi 44 "Dodatni podatki, predložene listine, potrdila in dovoljenja", polje 31 tega obrazca "Tovorki in poimenovanje blaga" pa se ne sme uporabiti za navedbo oznake in številke, števila in vrste tovorkov ter poimenovanje blaga. V tem primeru se ne uporabljajo dopolnilni obrazci.

2. Nakladnico je treba predložiti v enakem številu izvodov kakor obrazec, ki se uporablja za skupnostni tranzit, na katerega se nanaša.

3. Pri vpisu deklaracije v evidence mora imeti nakladnica isto evidenčno številko kakor obrazec, ki se uporablja za skupnostni tranzit, na katerega se nanaša. Ta številka se vpiše z žigom, na katerem je tudi ime urada odhoda, ali pa z roko. V slednjem primeru jo mora spremljati uradni žig navedenega urada odhoda.

Podpis uradnika urada odhoda ni obvezen.

4. Če sta k enemu obrazcu za skupnostni tranzit priloženi dve ali več nakladnic, jih mora glavni zavezanec označiti z zaporednimi številkami: število priloženih nakladnic se vpiše v polje 4 "Nakladnice" navedenega obrazca.

5. Deklaracija, napisana na obrazcu za enotno upravno listino, ki ima v desnem podpolju polja 1 kratico "T1" ali "T2" in priloženo eno ali več nakladnic, se za namene člena 341(1) ali člena 381 obravnava kot dokument, enakovreden deklaraciji za zunanji oziroma notranji skupnostni tranzit.

Člen 346

1. Kadar je treba blago prevažati v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, glavni zavezanec vpiše kratico "T1" v desno podpolje polja 1 uporabljenega obrazca. Ob uporabi dopolnilnih obrazcev glavni zavezanec v desno podpolje polja 1 uporabljenih dopolnilnih obrazcev vpiše kratico "T1 bis".

Kadar države članice ne dovolijo uporabe dopolnilnih obrazcev pri izdelavi deklaracij z računalniškim sistemom izmenjave podatkov, je treba obrazec deklaracije za skupnostni tranzit dopolniti z enim ali več obrazci, ki ustrezajo vzorcem iz prilog 31 in 32. V tem primeru se kratica "T1 bis" vpiše na obrazec v desno podpolje polja 1.

2. Deklaracijo T1 mora podpisati glavni zavezanec in uradu odhoda predložiti vsaj tri izvode.

3. Kadar skupnostni tranzitni postopek v državi članici odhoda sledi drugemu carinskemu postopku, je treba ta postopek ali ustrezno carinsko dokumentacijo navesti v deklaraciji T1.

Člen 347

1. Isto prevozno sredstvo se lahko uporabi za natovarjanje blaga pri več kakor enem uradu odhoda in razkladanje blaga pri več kakor enem namembnem uradu.

2. Vsaka deklaracija T1 zajema le blago, ki je bilo ali bo natovorjeno na eno samo prevozno sredstvo ter je namenjeno za prevoz od enega urada odhoda do enega namembnega urada.

Za namene prvega pododstavka se kot eno samo prevozno sredstvo štejejo naslednja prevozna sredstva, pod pogojem, da se bo prevažano blago dobavljalo skupaj:

(a) cestno vozilo z enim ali več priklopniki ali polpriklopniki;

(b) več železniških vozov ali vagonov;

(d) zabojniki, ki so bili natovorjeni na eno prevozno sredstvo v smislu tega člena.

Člen 348

1. Urad odhoda sprejme deklaracijo T1 in jo vpiše v evidenco, predpiše rok, v katerem je treba blago predložiti namembnemu uradu, in sprejme take ukrepe za zagotovitev istovetnosti blaga, kakršni se mu zdijo potrebni.

2. Urad odhoda vpiše v deklaracijo T1 potrebne podatke, zadrži izvod, ki mu je namenjen, druge pa vrne glavnemu zavezancu ali njegovemu zastopniku.

Člen 349

1. Istovetnost blaga se praviloma zagotavlja z namestitvijo carinskih oznak.

2. Carinske oznake se namestijo na:

(a) tovorni prostor, kadar prevozno sredstvo že ima ustrezno dovoljenje na podlagi drugih predpisov ali če ga je urad odhoda priznal kot primernega za namestitev carinskih oznak;

(b) vsak posamezen tovorek v drugih primerih.

3. Prevozna sredstva se lahko štejejo kot primerna za namestitev carinskih oznak, če:

(a) je carinske oznake nanje mogoče namestiti enostavno in učinkovito;

(b) so zgrajena tako, da ni mogoče odvzeti ali dodati blaga, ne da bi ostale vidne sledi vloma ali brez poškodb carinskih oznak;

in,

(d) imajo pri carinski kontroli carinski organi enostaven dostop do tovornih prostorov.

4. Uradu odhoda ni treba namestiti carinskih oznak, če je ob upoštevanju morebitnih drugih ukrepov za zagotavljanje istovetnosti mogoče enostavno ugotoviti istovetnost blaga na podlagi poimenovanja blaga v dokumentu T1 ali v dopolnilnih dokumentih.

Člen 350

1. Blago se prevaža na podlagi izvodov dokumenta T1, ki jih urad odhoda vrne glavnemu zavezancu ali njegovemu zastopniku.

2. Izvode dokumenta T1 je treba predložiti carinskim organom, kadar zahtevajo.

Člen 351

Vsaka država članica predloži Komisiji seznam uradov, pristojnih za obravnavanje skupnostnih tranzitnih operacij, v katerem navede njihov delovni čas.

Komisija te informacije sporoči drugim državam članicam.

Člen 352

1. Pošiljka in izvodi dokumenta T1 se predložijo vsakemu uradu tranzita.

2. Prevoznik izroči vsakemu uradu tranzita potrdilo o prehodu, izpolnjeno na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 46.

3. Uradi tranzita blaga ne pregledujejo, če ni suma nepravilnosti, ki bi lahko vodila v zlorabo.

4. Kadar se blago prevaža prek urada tranzita, ki ni naveden na dokumentu T1, omenjeni urad nemudoma pošlje potrdilo o prehodu uradu, ki je naveden na dokumentu.

Člen 353

Kadar se blago natovarja ali raztovarja pri vmesnih carinskih organih, je treba tem predložiti izvode dokumenta T1, ki jih vrne(-jo) urad(-i) odhoda.

Člen 354

1. Blago, navedeno v dokumentu T1, je dovoljeno pretovoriti pod nadzorom carinskih organov države članice, na ozemlju katere se bo blago pretovarjalo, na drugo prevozno sredstvo brez nove deklaracije. Pristojni organi v tem primeru vnesejo ustrezne podatke v dokument T1.

2. Carinski organi lahko pod pogoji, ki jih sami določijo, dovolijo tako pretovarjanje blaga brez svojega nadzora. Pri takšnem pretovarjanju prevoznik v dokument T1 vnese ustrezne podatke in obvesti carinske organe države članice, kjer se blago pretovarja, da pridobi njihov zaznamek.

Člen 355

1. Če se med prevozom carinske oznake poškodujejo zaradi vzrokov, na katere prevoznik nima vpliva, prevoznik nemudoma zaprosi carinske organe v državi članici, v kateri je prevozno sredstvo, da o tem sestavijo zapisnik. Če je mogoče, ta carinski organ namesti nove carinske oznake.

2. Pri nesrečah, pri katerih je potrebno pretovarjanje na drugo prevozno sredstvo, se uporablja člen 354.

3. Če je zaradi neposredne nevarnosti takoj treba raztovoriti del tovora ali celoten tovor, lahko prevoznik ukrepa na lastno pobudo. Svoje dejanje mora vpisati v dokument T1. Pri tem se uporablja odstavek 1.

4. Če prevoznik ne more izpolniti roka iz člena 348 zaradi nesreče ali drugega dogodka, ki nastane med prevozom, mora o tem čimprej obvestiti carinski organ iz odstavka 1. Ta organ nato vnese ustrezne podatke v dokument T1.

Člen 356

1. Blago in dokument T1 je treba predložiti namembnemu uradu.

2. Namembni urad v izvode dokumenta T1 vnese podatke o opravljenih kontrolah in en izvod nemudoma pošlje uradu odhoda, drugi izvod pa zadrži.

3. Skupnostna tranzitna operacija se lahko zaključi pri drugem uradu, kakor je naveden v dokumentu T1. S tem postane ta carinski urad namembni urad.

4. Rok za predložitev blaga namembnemu uradu, ki ga predpiše urad odhoda, zavezuje carinske organe držav, prek katerih poteka skupnostna tranzitna operacija, ti pa ga ne smejo spremeniti.

5. Kadar je blago namembnemu uradu predloženo šele po preteku roka, ki ga je predpisal urad odhoda, se šteje, da je prevoznik ali glavni zavezanec spoštoval predpisani rok, če namembni urad dobi zadovoljivo razlago, da je bil rok prekoračen zaradi okoliščin, za katere ni odgovoren prevoznik ali glavni zavezanec.

Člen 357

1. Oseba, ki je namembnemu uradu predložila dokument za skupnostni tranzit skupaj s pošiljko, na katero se dokument nanaša, lahko zahteva potrdilo.

2. Obrazec potrdila o prejemu, s katerim se dokazuje, da sta bila dokument za skupnostni tranzit in v njem navedena pošiljka predložena namembnemu uradu, mora ustrezati vzorcu iz Priloge 47. Potrdilo o dokumentu za skupnostni tranzit pa se lahko izpolni na vzorcu na hrbtni strani tistega izvoda tega dokumenta, ki se vrne.

3. Potrdilo o prejemu mora udeleženec izpolniti vnaprej. Vsebuje lahko tudi druge podatke, ki se nanašajo na pošiljko, vendar ne v delu, ki je namenjen namembemu uradu, zaznamek namembnega urada pa velja le za podatke v tem delu.

Člen 358

Vsaka država članica ima pravico imenovati enega ali več centralnih uradov, ki jim pristojni uradi v namembnih državah članicah vračajo dokumente. Ko države članice imenujejo urade za ta namen, o tem obvestijo Komisijo in navedejo vrsto dokumentov, ki jim jih je treba vračati. Komisija pa obvesti druge države članice.

Oddelek 2

Zavarovanje

Pododdelek 1

Splošne določbe

Člen 359

1. Zavarovanje iz člena 94(1) zakonika velja po vsej Skupnosti.

2. Zavarovanje je lahko skupno in velja za več skupnostnih tranzitnih operacij ali posamezno in velja za eno samo skupnostno tranzitno operacijo.

3. Ob upoštevanju člena 373(2) zavarovanje pomeni solidarno jamstvo katere koli fizične ali pravne osebe, ki izpolnjuje pogoje iz člena 195 zakonika.

4. Instrument zavarovanja iz odstavka 3 mora ustrezati vzorcu iz:

- Priloge 48 pri skupnem zavarovanju,

- Priloge 49 pri posameznem zavarovanju,

- Priloge 50 pri pavšalnem zavarovanju.

5. Kadar je potrebno zaradi določb nacionalnih zakonov ali drugih predpisov oziroma poslovnih običajev, lahko vsaka država članica dovoli drugačno obliko zavarovanja pod pogojem, da ima instrument enak pravni učinek kakor vzorčni dokument.

Pododdelek 2

Skupno zavarovanje

Člen 360

Kadar zunanje skupnostne tranzitne operacije, v okviru katerih se na carinsko območje Skupnosti iz tretjih držav uvaža blago, ki je predmet ali mora biti predmet posebne informacije, predvsem zaradi določb Uredbe Sveta (EGS) št. 1468/81 [13], predstavljajo povečano nevarnost goljufije, carinske uprave držav članic v soglasju s Komisijo sprejmejo posebne ukrepe, da začasno prepovedo uporabo skupnega zavarovanja.

Sklep carinske uprave ene države članice o prepovedi uporabe skupnega zavarovanja velja tudi za carinske uprave drugih držav članic.

Carinske uprave držav članic se medsebojno obveščajo o sklepih, sprejetih v skladu s tem členom, o čemer obveščajo tudi Komisijo.

Komisija po šestih mesecih odloči, ali je treba nadaljevati izvajanje sprejetih ukrepov.

Člen 361

Brez poseganja v določbe člena 360 se višina skupnega zavarovanja določa na naslednji način:

1. Zavarovanje se po postopku, predpisanem v 4 spodaj, določi v višini najmanj 30 % plačljivih carin in drugih dajatev.

2. Skupno zavarovanje se določa v višini celotne vrednosti plačljivih carin in drugih dajatev po postopku iz 4 spodaj, kadar je pri zunanjih skupnostnih tranzitnih operacijah namenjeno za blago:

- uvoženo na carinsko območje Skupnosti,

- našteto v Prilogi 53 in

- ki je predmet posebne informacije Komisije o tranzitnih operacijah, ki pomenijo povečano nevarnost goljufije, predvsem v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS) št. 1468/81.

Carinski organi pa lahko določijo višino zavarovanja pri 50 % plačljivih carin in drugih dajatev:

za osebe:

- s sedežem v državi članici, v kateri je zavarovanje predloženo,

- ki redno uporabljajo skupnostni tranzitni sistem,

- ki imajo tak finančni položaj, da lahko izpolnijo svoje obveznosti, in

- ki še niso huje kršile carinskih in davčnih predpisov.

Če se uporabi ta pododstavek, urad zavarovanja vpiše v polje 7 potrdila o zavarovanju, predvidenem v členu 362(3), eno od naslednjih navedb:

- aplicación del punto 2 del artículo 361 del Reglamento (CEE) no 2454/93,

- anvendelse af artikel 361, nr. 2, i forordning (EØF) nr. 2454/93,

- Anwendung von Artikel 361 Nummer 2 der Verordnung (EWG) Nr. 2454/93,

- Εφαρμογή του άρθρου 361 σημείο 2 δεύτερο εδάφιο του κανονισμού (ΕΟΚ) αριθ. 2454/93,

- application of Article 361 (2) of Regulation (EEC) No 2454/93,

- application de l'article 361 point 2 du règlement (CEE) no 2454/93,

- applicazione dell'articolo 361, punto 2 del regolamento (CEE) n. 2454/93,

- toepassing van artikel 361, punt 2, van Verordening (EEG) nr. 2454/93,

- aplicação do ponto 2 do artigo 361.o do Regulamento (CEE) n.o 2454/93.

3. Kadar je v deklaraciji za skupnostni tranzit zajeto poleg blaga iz odstavka 2 tega člena še drugo blago, se določbe, ki se nanašajo na višino zavarovanja, uporabljajo tako, kakor da bi bila vsaka vrsta blaga zajeta v samostojni deklaraciji.

Vendar pa se ne upošteva blago ene ali druge kategorije, če je njegova količina ali vrednost razmeroma neznatna.

4. Za uporabo tega člena je treba oceniti:

- pošiljke enega tedna,

- plačljive carine in druge dajatve, pri čemer se upoštevajo najvišje dajatve, ki veljajo v eni od udeleženih držav.

Ocena se izvede na podlagi udeleženčevih komercialnih in finančnih dokumentov za prevoze blaga v prejšnjem letu, dobljeni rezultat pa se deli z 52.

Pri novih podjetjih urad zavarovanja v sodelovanju z udeležencem količino, vrednost in dajatve za blago, ki se prevaža v določenem obdobju, oceni na podlagi razpoložljivih podatkov. Urad zavarovanja z ekstrapolacijo ugotovi možno vrednost in dajatve za enotedenski obseg prevozov blaga.

Urad zavarovanja letno preveri višino skupnega zavarovanja, pri čemer predvsem upošteva podatke uradov odhoda, in po potrebi določi novo višino zavarovanja.

Člen 362

1. Skupno zavarovanje se vloži pri uradu zavarovanja.

2. Urad zavarovanja določi višino zavarovanja, sprejme izjavo garanta in izda dovoljenje, ki glavnemu zavezancu omogoča, da v mejah zavarovanja začne katero koli skupnostno tranzitno operacijo ne glede na urad odhoda.

3. Vsaka oseba, ki je pridobila dovoljenje, dobi pod pogoji iz členov 363 do 366 enega ali več izvodov potrdila o zavarovanju, izpolnjenega na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 51.

4. Sklicevanje na potrdilo o zavarovanju se vnese v vsak dokument T1.

5. Urad zavarovanja dovoljenje lahko prekliče, če niso več izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih je bilo izdano.

Člen 363

1. Glavni zavezanec ob izdaji potrdila o zavarovanju ali kadar koli pozneje med veljavnostjo potrdila na hrbtni strani na lastno odgovornost imenuje osebo ali osebe, ki so pooblaščene, da v njegovem imenu podpisujejo deklaracije za skupnostni tranzit. Podatki obsegajo priimek in ime posamezne pooblaščene osebe ter njen podpis. Vsako imenovanje pooblaščene osebe glavni zavezanec potrdi s svojim podpisom. Glavni zavezanec lahko po lastni presoji prečrta polja potrdila o zavarovanju, ki jih ne bo uporabljal.

2. Glavni zavezanec lahko kadar koli črta ime pooblaščene osebe s hrbtne strani potrdila.

Člen 364

Vsaka oseba, vpisana na hrbtni strani potrdila o zavarovanju, predloženega uradu odhoda, se šteje za pooblaščenega zastopnika glavnega zavezanca.

Člen 365

Potrdilo o zavarovanju ni veljavno več kakor dve leti. Veljavnost potrdila pa lahko urad zavarovanja enkrat podaljša, vendar največ za dve leti.

Člen 366

V primeru preklica zavarovanja je glavni zavezanec dolžan vsa pridobljena in še veljavna potrdila o skupnem zavarovanju takoj vrniti uradu zavarovanja.

Države članice pošljejo podatke o nevrnjenih veljavnih potrdilih Komisiji. Komisija o tem obvesti druge države članice.

Pododdelek 3

Pavšalno zavarovanje

Člen 367

1. Vsaka država članica lahko dovoli garantu, da za vsako deklaracijo posebej predloži zavarovanje v pavšalnem znesku 7000 ECU, s katerim zavaruje plačilo carin in drugih dajatev, ki bi lahko postale plačljive med skupnostnimi tranzitnimi operacijami, izvedenimi na njegovo odgovornost, ne glede na to, kdo je glavni zavezanec. Ta določba se uporablja brez poseganja v člen 368.

2. Pavšalno zavarovanje se vloži pri uradu zavarovanja.

Člen 368

1. Razen v primerih iz odstavkov 2 in 3 urad odhoda za posamezno deklaracijo za skupnostni tranzit ne sme zahtevati višjega zavarovanja od pavšalnega zneska 7000 ECU ne glede na višino carin in drugih dajatev za blago, ki se prevaža s posamezno deklaracijo.

2. Kadar pri prevozu obstaja povečano tveganje zaradi posebnih okoliščin in zato zavarovanje v višini 7000 ECU očitno ne zadostuje, urad odhoda lahko zahteva višje zavarovanje v višini večkratne vsote 7000 ECU, da se zavarujejo carine za celotno količino blaga, ki bo poslano.

3. Pri prevozu blaga, navedenega v Prilogi 52, se pavšalno zavarovanje zviša, kadar je količina blaga, ki se prevaža, večja od količine, ki ustreza pavšalnemu znesku 7000 ECU.

Pavšalni znesek se v tem primeru poveča na tolikokratno vsoto 7000 ECU, kolikor je potrebno za zavarovanje količine blaga, ki bo poslano.

4. V primerih iz odstavkov 2 in 3 mora glavni zavezanec uradu odhoda dostaviti tolikšno število kuponov za pavšalno zavarovanje, da ustrezajo večkratni vsoti 7000 ECU.

Člen 369

1. Kadar je v deklaraciji za skupnostni tranzit zajeto poleg blaga iz Priloge 52 še drugo blago, se določbe, ki se nanašajo na pavšalno zavarovanje, uporabljajo tako, kakor da bi bila vsaka vrsta blaga zajeta v samostojni deklaraciji.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se blago ene ali druge kategorije ne upošteva, če je njegova količina ali vrednost razmeroma nepomembna.

Člen 370

1. S tem ko urad zavarovanja sprejme izjavo garanta, ta dobi dovoljenje, da v skladu s pogoji iz zavarovanja izda potrebni kupon ali kupone za pavšalno zavarovanje osebam, ki nameravajo nastopati v vlogi glavnega zavezanca v skupnostni tranzitni operaciji, začeti pri izbranem uradu odhoda.

2. Obrazec kupona za pavšalno zavarovanje mora ustrezati vzorcu iz Priloge 54. Podatke s hrbtne strani vzorca je mogoče navesti tudi na sprednji strani nad podatki o posamezniku ali podjetju, ki je kupon izdalo; drugi deli besedila pa ostanejo nespremenjeni.

3. Garant za vsak kupon za pavšalno zavarovanje jamči do zneska 7000 ECU.

4. Brez poseganja v člene 368 do 371 lahko glavni zavezanec izvede po eno skupnostno tranzitno operacijo na vsak kupon za pavšalno zavarovanje. Kupon za pavšalno zavarovanje je treba dostaviti uradu odhoda, ki ga zadrži.

Člen 371

Garant lahko izdaja kupone za pavšalno zavarovanje:

- ki ne veljajo v skupnostnem tranzitu za blago, ki je našteto v Prilogi 52, in;

- ki se lahko uporabijo v sklopih do sedem kuponov na prevozno sredstvo iz člena 347(2) za blago, ki ni navedeno v prejšnji alinei.

Zato garant na takih kuponih za pavšalno zavarovanje z velikimi tiskanimi črkami diagonalno vpiše eno od naslednjih navedb:

- VALIDEZ LIMITADA; APLICACIÓN DEL ARTÍCULO 371 DEL REGLAMENTO (CEE) No 2454/93,

- BEGRÆNSET GYLDIGHED — ARTIKEL 371, I FORORDNING (EØF) Nr. 2454/93,

- BESCHRÄNKTE GELTUNG — ARTIKEL 371 DER VERORDNUNG (EWG) Nr. 2454/93,

- ΠΕΡΙΟΡΙΣΜΕΝΗ ΙΣΧΥΣ: ΕΦΑΡΜΟΓΗ ΤΟΥ ΑΡΘΡΟΥ 371 ΤΟΥ ΚΑΝΟΝΙΣΜΟΥ (ΕΟΚ) αριθ. 2454/93,

- LIMITED VALIDITY — APPLICATION OF ARTICLE 371 OF REGULATION (EEC) No 2454/93,

- VALIDITÉ LIMITÉE — APPLICATION DE L'ARTICLE 371 DU RÈGLEMENT (CEE) No 2454/93,

- VALIDITÀ LIMITATA — APPLICAZIONE DELL'ARTICOLO 371 DEL REGOLAMENTO (CEE) N. 2454/93,

- BEPERKTE GELDIGHEID — TOEPASSING VAN ARTIKEL 371 VAN VERORDENING (EEG) Nr. 2454/93,

- VALIDADE LIMITADA; APLICAÇÃO DO ARTIGO 371.o DO REGULAMENTO (CEE) N.o 2454/93.

Člen 372

Država članica, ki ji pripada ustrezni urad zavarovanja, o preklicu zavarovanja takoj obvesti druge države članice.

Pododdelek 4

Posamezno zavarovanje

Člen 373

1. Posamezno zavarovanje, predloženo za eno skupnostno tranzitno operacijo, se vloži pri uradu odhoda. Urad odhoda določi višino zavarovanja.

2. Zavarovanje iz odstavka 1 je lahko polog gotovine pri uradu odhoda. V tem primeru se denar vrne, ko urad odhoda zaključi dokument T1.

Pododdelek 5

Skupne določbe za pododdelke 1 do 4

Člen 374

Garant je oproščen svojih obveznosti, kakor je predvideno v členu 199(1) zakonika, oproščen pa jih je tudi po preteku roka dvanajstih mesecev od vpisa deklaracije T1, če ga carinski organi države odhoda članice niso obvestili, da dokument T1 ni bil zaključen.

Kadar carinski organi v roku, predvidenem v prvem pododstavku, obvestijo garanta, da dokument T1 ni bil zaključen, ga obvestijo tudi o tem, da mora plačati ali bo morebiti moral plačati znesek, ki ga je dolžan plačati za to skupnostno tranzitno operacijo. To obvestilo mora garant prejeti najpozneje v treh letih po vpisu deklaracije T1. Če garant ne prejme nobenega obvestila v zgoraj navedenem roku, je prav tako oproščen svojih obveznosti.

Pododdelek 6

Opustitev zavarovanja

Člen 375

1. Za pridobitev opustitve zavarovanja skupnostnih tranzitnih operacij udeleženec sestavi izjavo v skladu z vzorcem, prikazanim v Prilogi 55, ki jo mora dati skladno s členom 95(2)(e) zakonika.

2. Kadar je potrebno zaradi določb nacionalnih zakonov ali drugih predpisov oziroma poslovnih običajev, lahko vsaka država članica zahteva, da udeleženec sestavi izjavo v drugačni obliki, pod pogojem, da ima enako zavezujoč učinek kakor vzorčna izjava.

Člen 376

1. V skladu s členom 95(3) zakonika opustitev zavarovanja ne velja za blago:

(a) s skupno vrednostjo nad 100000 ECU na pošiljko;

ali

(b) ki je našteto v Prilogi 56, ker obstaja povečano tveganje.

2. Opustitev zavarovanja se ne uporabi, kadar je v skladu z določbami člena 360 prepovedana uporaba skupnega zavarovanja.

Člen 377

1. Kadar se opustitev zavarovanja uporabi, se mora ustrezna tranzitna deklaracija T1 sklicevati na potrdilo iz člena 95(4) zakonika.

2. Potrdilo o opustitvi zavarovanja mora ustrezati vzorcu iz Priloge 57.

3. Glavni zavezanec ob izdaji potrdila o opustitvi zavarovanja ali kadar koli med veljavnostjo potrdila na hrbtni strani na lastno odgovornost določi osebo ali osebe, ki so pooblaščene, da v njegovem imenu podpisujejo deklaracije za skupnostni tranzit. Podatki vsebujejo priimek in ime posamezne pooblaščene osebe ter njen podpis. Vsako imenovanje pooblaščene osebe glavni zavezanec potrdi s svojim podpisom. Glavni zavezanec lahko po lastni presoji prečrta polja potrdila o zavarovanju, ki jih ne bo uporabljal.

Glavni zavezanec lahko kadar koli črta ime pooblaščene osebe s hrbtne strani potrdila.

4. Oseba, ki je vpisana na hrbtni strani potrdila o opustitvi zavarovanja, predloženega uradu odhoda, se šteje za pooblaščenega zastopnika glavnega zavezanca.

5. Potrdilo o opustitvi zavarovanja ni veljavno več kakor dve leti. Veljavnost potrdila pa lahko organi, ki odobrijo opustitev, enkrat podaljšajo, vendar največ za dve leti.

6. V primeru razveljavitve opustitve zavarovanja je glavni zavezanec dolžan vsa pridobljena in še veljavna potrdila o opustitvi zavarovanja takoj vrniti organom, ki so opustitev odobrili.

Države članice pošljejo podatke o nevrnjenih veljavnih potrdilih Komisiji.

Komisija o tem obvesti druge države članice.

Oddelek 3

Nepravilnosti; dokazilo o pravilnosti

Člen 378

1. Kadar pošiljka ni bila predložena namembnemu uradu in kadar ni mogoče določiti kraja kršitve ali nepravilnosti, se brez poseganja v člen 215 zakonika šteje, da je kršitev ali nepravilnost nastala:

- v državi članici, ki ji pripada urad odhoda,

ali

- v državi članici, ki ji pripada urad tranzita na vstopu v Skupnost, ki je prejel potrdilo o prehodu,

če v roku, ki ga je treba določiti v skladu s členom 379(2), dokazilo o pravilnosti tranzitne operacije ali o kraju, kjer je kršitev ali nepravilnost dejansko nastala, ni predloženo v skladu z zahtevami carinskih organov.

2. Kadar tako dokazilo ni predloženo in se s tem šteje, da je navedena kršitev ali nepravilnost nastala v državi članici odhoda ali v vstopni državi članici iz druge alinee prvega odstavka, ta država članica za tako blago obračuna carino in druge dajatve v skladu s predpisi Skupnosti ali nacionalnimi predpisi.

3. Če se pred potekom triletnega obdobja od datuma vpisa deklaracije T1 ugotovi, v kateri državi članici je navedena kršitev ali nepravilnost dejansko nastala, ta država članica v skladu s predpisi Skupnosti ali nacionalnimi predpisi za tako blago izterja carino in druge dajatve (razen tistih, ki jih je v skladu z drugim pododstavkom obračunala kot lastne vire Skupnosti). V tem primeru se po predložitvi dokazila o taki pridobitvi plačila povrnejo na začetku obračunane carine in druge dajatve (razen tistih, ki so bile obračunane kot lastni viri Skupnosti).

4. Zavarovanje tranzitne operacije ne bo sproščeno do konca gornjega triletnega obdobja ali dokler niso plačane carine in druge dajatve, ki veljajo v državi članici, v kateri je navedena kršitev ali nepravilnost dejansko nastala.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za obravnavanje takih kršitev ali nepravilnosti in za učinkovito kaznovanje.

Člen 379

1. Če pošiljka ni bila predložena namembnemu uradu in kraja kršitve ali nepravilnosti ni mogoče določiti, urada odhoda o tem čim prej obvesti glavnega zavezanca, najpozneje pa pred iztekom enajstega meseca po vpisu deklaracije za skupnostni tranzit.

2. V obvestilu iz odstavka 1 navede predvsem rok, v katerem je treba uradu odhoda predložiti dokazilo o pravilnosti tranzitne operacije ali o kraju, v katerem je kršitev ali nepravilnost dejansko nastala, tako da ustreza zahtevam carinskih organov. Ta rok znaša tri mesece od dneva obvestila iz odstavka 1. Če navedeno dokazilo ni predloženo v roku, pristojna država članica ukrepa tako, da pridobi plačilo pripadajočih carin in drugih dajatev. Kadar ta država članica ni tista, v kateri je urad odhoda, jo ta o tem takoj obvesti.

Člen 380

Dokazilo o pravilnosti tranzitne operacije v pomenu iz člena 378(1) se predloži, tako da ustreza zahtevam carinskih organov, s tem da se med drugim:

(a) predloži dokument, ki ga overijo carinski organi in iz katerega je razvidno, da je bilo to blago predloženo namembnemu uradu ali, v primerih iz člena 406, pooblaščenemu prejemniku. Ta dokument mora vsebovati dovolj podatkov za ugotovitev istovetnosti navedenega blaga;

ali

(b) predloži carinski dokument, izdan v tretji državi, iz katerega je razvidna sprostitev v domačo porabo, oziroma izvod ali fotokopija tega dokumenta; izvod ali fotokopijo morajo kot točen prepis overiti organi, ki so potrdili izvirnik, organi tretje udeležene države ali organi ene od držav članic. Dokument mora vsebovati dovolj podatkov, da je možno ugotoviti istovetnost obravnavanega blaga.

POGLAVJE 5

Notranji skupnostni tranzit

Člen 381

1. Vse blago, ki se prevaža v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka, je predmet deklaracije T2. Deklaracija T2 pomeni izjavo na obrazcu, ki ustreza vzorcem iz prilog 31 do 34 in ki se uporablja v skladu z opombami k Prilogi 37.

2. Pri postopku za notranji skupnostni tranzit se smiselno uporablja poglavje 4.

POGLAVJE 6

Skupne določbe za poglavji 4 in 5

Člen 382

1. Pri pošiljkah, vsebujočih blago, ki ga je treba prevažati v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, in blago, ki ga je treba prevažati v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka, se lahko k obrazcu enotne deklaracije za skupnostni tranzit priložijo dodatni obrazci, označeni s kratico "T1 bis" oziroma "T2 bis".

Pri tem se kratica "T" vpiše v desno podpolje polja 1 navedenega obrazca; prazni prostor za kratico "T" se prečrta; poleg tega se prečrtajo polja 32 "Zaporedna številka postavke", 33 "Tarifna oznaka", 35 "Bruto masa v kg", 38 "Neto masa v kg" in 44 "Dodatni podatki, predložene listine, potrdila in dovoljenja". Sklicevanje na zaporedne številke dodatnih dokumentov, označenih s kratico "T1 bis", in dodatnih dokumentov, označenih s kratico "T2 bis", se vpiše v polje 31 "Tovorki in poimenovanje blaga" uporabljenega obrazca deklaracije za skupnostni tranzit.

2. Kadar v desnem podpolju polja 1 uporabljenega obrazca manjka ena od kratic "T1", "T1 bis" ali "T2", "T2 bis" ali kadar pri pošiljkah, vsebujočih blago, ki se prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, in blago, ki se prevaža v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka, niso izpolnjene določbe iz odstavka 1 in iz člena 383, se za blago, ki se prevaža na podlagi takih dokumentov, šteje, da se prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka.

Glede uporabe izvoznih dajatev ali ukrepov, predpisanih za izvoz v okviru skupne trgovinske politike, se za tako blago šteje, da se prevaža v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka.

Člen 383

Pri pošiljkah, vsebujočih blago, ki se prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, in blago, ki se prevaža v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka, se izpolnijo ločene nakladnice, ki se lahko priložijo obrazcu enotne deklaracije za skupnostni tranzit.

Pri tem se kratica "T" vpiše v desno podpolje polja 1 navedenega obrazca; prazni prostor za kratico "T" se prečrta; poleg tega se prečrtajo tudi polja 15 "Država odpreme/izvoza", 32 "Zaporedna številka postavke", 33 "Tarifna oznaka", 35 "Bruto masa v kg", 38 "Neto masa v kg" in, po potrebi, 44 "Dodatni podatki, predložene listine, potrdila in dovoljenja". Sklicevanje na zaporedne številke nakladnic za obe vrsti blaga se vpiše v polje 31 "Tovorki in poimenovanje blaga" uporabljenega obrazca.

Člen 384

Carinski organi držav članic si po potrebi izmenjujejo vse ugotovitve, dokumente, poročila, zapisnike in podatke v zvezi s prevoznimi operacijami v okviru skupnostnega tranzitnega postopka ter nepravilnostmi in kršitvami v zvezi s tem postopkom.

Člen 385

Tranzitne deklaracije in dokumenti se sestavijo v enem od uradnih jezikov Skupnosti, ki ga carinski organi države članice odhoda sprejmejo. Ta določba se ne uporablja pri kuponih za pavšalno zavarovanje.

Po potrebi lahko carinski organi države članice, v kateri je treba predložiti deklaracije in dokumente, zahtevajo prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov te države članice.

Jezik za potrdilo o zavarovanju določijo carinski organi tiste države članice, ki je pristojna za urad zavarovanja.

Jezik za potrdilo o opustitvi zavarovanja določijo carinski organi tiste države članice, ki odobri opustitev zavarovanja.

Člen 386

1. Za nakladnice, potrdila o prehodu in potrdila o prejemu se uporablja pisalni papir s težo najmanj 40 g na kvadratni meter; biti mora dovolj trden, da se pri normalni uporabi ne strga ali mečka.

2. Za kupone za pavšalno zavarovanje se uporablja brezlesni pisalni papir s težo najmanj 55 g/m2. Papir je treba pretiskati z rdečo giljošo, da se vidi vsako mehansko ali kemično ponarejanje.

3. Za potrdilo o zavarovanju in potrdilo o opustitvi zavarovanja se uporablja brezlesni papir s težo najmanj 100 g/m2. Papir je treba na obeh straneh pretiskati z giljošo, da se vidi vsako mehansko ali kemično ponarejanje. Ta podlaga je:

- zelena za potrdila o zavarovanju,

- bledo modra za potrdila o opustitvi zavarovanja.

4. Papir iz odstavkov 1, 2 in 3 je bel, razen za nakladnice iz člena 341(2), pri katerih barvo izberejo udeleženci.

Člen 387

Obrazci so formata:

(a) 210 × 297 mm za nakladnice, z dovoljenim odstopanjem po dolžini - 5 in + 8 mm;

(b) 210 × 148 mm za potrdilo o prehodu, potrdilo o zavarovanju in potrdilo o opustitvi zavarovanja;

Člen 388

1. Na kuponih za pavšalno zavarovanje je navedeno ime in naslov tiskarja ali oznaka, po kateri ga je mogoče prepoznati. Vsak kupon za pavšalno zavarovanje ima svojo zaporedno številko.

2. Države članice so odgovorne za tiskanje ali organiziranje tiskanja potrdil o zavarovanju in potrdil o opustitvi zavarovanja. Vsako potrdilo ima zaradi razlikovanja svojo zaporedno številko.

3. Obrazci potrdila o zavarovanju, potrdila o opustitvi zavarovanja in kuponov za pavšalno zavarovanje se izpolnijo s pisalnim strojem ali po drugem mehanografskem ali podobnem postopku.

4. Nakladnice, potrdila o prehodu in potrdila o prejemu se lahko izpolnijo s pisalnim strojem, po drugem mehanografskem ali podobnem postopku ali čitljivo ročno; v slednjem primeru se izpolnijo s črnilom in tiskanimi črkami.

5. Obrazec ne sme vsebovati nobenih izbrisov ali sprememb. Popravlja se tako, da se prečrta napačne besede in doda potrebne spremembe. Popravke parafira oseba, ki jih je vnesla, carinski organi pa jih izrecno overijo.

POGLAVJE 7

Poenostavitve

Oddelek 1

Poenostavljeni postopek izdaje dokumenta za določanje skupnostnega statusa blaga

Člen 389

Brez poseganja v uporabo člena 317(4) carinski organi vsake države članice lahko dovolijo kateri koli osebi, v nadaljevanju: "pooblaščeni pošiljatelj", ki izpolnjuje pogoje iz člena 390 in ki namerava dokazovati skupnostni status blaga z dokumentom T2L v skladu s členom 315(1) ali z enim od dokumentov, določenih v členu 317, v nadaljnjem besedilu "komercialni dokumenti", da uporablja te dokumente, ne da bi jih morala predložiti carinskim organom države odhoda članice v overitev.

Člen 390

1. Dovoljenje, predvideno v členu 389, dobijo samo osebe:

(a) ki redno pošiljajo blago;

(b) ki z evidencami omogočajo carinskim organom nadzor nad svojimi prevozi;

2. Carinski organi lahko prekličejo dovoljenje, če pooblaščeni pošiljatelj ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 1 ali ne spoštuje zahtev iz tega oddelka ali dovoljenja.

Člen 391

1. Carinski organi v izdanih dovoljenjih navedejo zlasti:

(a) urad, pristojen za predhodno overitev obrazcev za obravnavane dokumente, kakor je predpisano v členu 392(1)(a);

(b) način, na katerega mora pooblaščeni pošiljatelj dokazati, da je obrazce pravilno uporabil.

2. Pooblaščeni pošiljatelj mora v roku in na način, ki ju določijo pristojni organi, obvestiti pristojni urad, da ta lahko izvede potrebne kontrole pred odpremo blaga.

Člen 392

1. Dovoljenje določa, da mora biti polje C "Urad odhoda" na sprednji strani obrazca, ki se uporablja za dokument T2L in za dokument(-e) T2L bis, če pride v poštev, ali na sprednji strani komercialnih dokumentov:

(a) vnaprej opremljeno z žigom urada iz člena 391(1)(a) in s podpisom uradnika tega urada;

ali

(b) opremljeno s strani pooblaščenega pošiljatelja z odtisom posebnega kovinskega žiga, ki ga odobrijo carinski organi in ustreza vzorcu iz Priloge 62; odtis tega žiga je na obrazce mogoče vtisniti vnaprej, kadar je tiskanje naloženo tiskarju, ki ima za to ustrezno dovoljenje.

2. Pooblaščeni pošiljatelj mora obrazec izpolniti in podpisati najpozneje ob odpremi blaga. Poleg tega vpiše v polje, predvideno za kontrolo urada odhoda na dokumentu T2L, ali na dobro vidno mesto na uporabljenem komercialnem dokumentu ime pristojnega carinskega urada, datum izdaje dokumenta in eno od naslednjih besedil:

- Procedimiento simplificado,

- Forenklet fremgangsmåde,

- Vereinfachtes Verfahren,

- Απλουστευμένη διαδικασία,

- Simplified procedure,

- Procédure simplifiée,

- Procedura semplificata,

- Vereenvoudigde regeling,

- Procedimento simplificado.

3. Izpolnjeni obrazec, opremljen z besedilom iz odstavka 2 in podpisom pooblaščenega pošiljatelja, je enakovreden dokumentu, ki potrjuje skupnostni status blaga.

Člen 393

1. Carinski organi lahko pooblaščenemu pošiljatelju dovolijo, da ne podpisuje dokumentov T2L ali komercialnih dokumentov, ki so opremljeni s posebnim žigom iz Priloge 62 in izpolnjeni po postopku elektronske ali avtomatske obdelave podatkov. Pogoj za tako dovoljenje je pisna izjava, ki jo je pooblaščeni pošiljatelj predhodno dal tem organom in tako prevzel odgovornost za pravne posledice v zvezi z izdajo dokumentov T2L ali komercialnih dokumentov, opremljenih s posebnim žigom.

2. Dokumenti T2L ali komercialni dokumenti, izpolnjeni v skladu z odstavkom 1, na mestu podpisa pooblaščenega pošiljatelja vsebujejo eno od naslednjih besedil:

- Dispensa de firma,

- Fritaget for underskrift,

- Freistellung von der Unterschriftsleistung,

- Δεν απαιτείται υπογραφή,

- Signature waived,

- Dispense de signature,

- Dispensa dalla firma,

- Van ondertekening vrijgesteld,

- Dispensada a assinatura.

Člen 394

Pooblaščeni pošiljatelj naredi kopijo vsakega dokumenta T2L ali vsakega komercialnega dokumenta, izdanega v skladu s tem oddelkom. Carinski organi določijo pogoje, pod katerimi se kopija dokumenta predloži zaradi kontrole in hrani najmanj dve leti.

Člen 395

1. Pooblaščeni pošiljatelj mora:

(a) izpolnjevati določbe tega oddelka in dovoljenja;

(b) sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovi varno hranjenje posebnega žiga ali obrazcev, opremljenih z odtisom žiga urada iz člena 391(1)(a) ali odtisom posebnega žiga.

2. Če nekdo zlorabi obrazce dokumenta T2L ali komercialne dokumente, ki so vnaprej opremljeni z žigom urada iz člena 391(1)(a) ali posebnim žigom, je brez poseganja v kazenske postopke pooblaščeni pošiljatelj odgovoren za plačilo carin in drugih dajatev, ki zaradi take zlorabe niso plačane v nobeni državi članici, razen če dokaže carinskim organom, ki so mu dali dovoljenje, da je sprejel zahtevane ukrepe iz odstavka 1(b).

Člen 396

Carinski organi države članice odpreme lahko izvzamejo nekatere kategorije blaga in vrste prometa iz ugodnosti, predvidenih v tem oddelku.

Oddelek 2

Poenostavitev tranzitnih formalnosti pri uradu odhoda in namembnem uradu

Člen 397

Kadar pride v poštev skupnostni tranzitni postopek, se formalnosti v zvezi s tem postopkom poenostavijo v skladu z določbami tega oddelka.

Vendar se ta oddelek ne uporablja za blago, za katero veljajo členi 463 do 470.

Pododdelek 1

Formalnosti pri uradu odhoda

Člen 398

Carinski organi vsake države članice lahko dovolijo kateri koli osebi, ki izpolnjuje pogoje iz člena 399 in ki namerava izvajati skupnostne tranzitne operacije (v nadaljnjem besedilu "pooblaščeni pošiljatelj"), da uradu odhoda ne predloži tega blaga ne njegove deklaracije za skupnostni tranzit.

Člen 399

1. Dovoljenje, predvideno v členu 398, dobijo samo osebe:

(a) ki redno pošiljajo blago;

(b) ki z evidencami omogočajo carinskim organom nadzor nad svojimi prevozi;

(d) ki niso hudo ali večkrat kršile carinskih ali davčnih predpisov.

2. Carinski organi dovoljenje lahko prekličejo, kadar pooblaščeni pošiljatelj preneha izpolnjevati pogoje iz odstavka 1 ali spoštovati zahteve iz tega pododdelka ali iz dovoljenja.

Člen 400

Carinski organi v izdanih dovoljenjih navedejo:

(a) urad ali urade, pristojne za nastopanje v vlogi uradov odhoda za te pošiljke;

(b) rok, v katerem mora, in postopek, po katerem mora pooblaščeni pošiljatelj obvestiti urad odhoda o predvidenih pošiljkah, da ta lahko izvede potrebne kontrole pred odhodom blaga;

(d) potrebne ukrepe za zagotovitev istovetnosti. Zato carinski organi lahko predpišejo, da morajo biti prevozna sredstva ali tovorek oziroma tovorki opremljeni s posebnimi carinskimi oznakami, ki jih sprejmejo carinski organi in ki jih namesti pooblaščeni pošiljatelj.

Člen 401

1. Dovoljenje določa, da mora biti polje na sprednji strani obrazcev deklaracije za skupnostni tranzit, ki je predvideno za urad odhoda:

(a) vnaprej opremljeno z žigom urada odhoda in s podpisom uradnika tega urada;

ali

(b) opremljeno s strani pooblaščenega pošiljatelja z odtisom posebnega kovinskega žiga, ki ga odobrijo carinski organi in ustreza vzorcu iz Priloge 62. Odtis tega žiga je na obrazce mogoče vtisniti vnaprej, kadar je tiskanje naloženo tiskarju, ki ima za to ustrezno dovoljenje.

Pooblaščeni pošiljatelj izpolni polje z navedbo datuma odpreme blaga in opremi deklaracijo s številko v skladu s pravili, ki so v zvezi s tem določena v dovoljenju.

2. Carinski organi lahko predpišejo uporabo obrazcev, opremljenih s posebnim razpoznavnim znakom.

Člen 402

1. Najpozneje ob odpremi blaga pooblaščeni pošiljatelj na sprednjo stran izvodov št. 1 in 4 pravilno izpolnjene deklaracije za skupnostni tranzit v polje "Kontrola urada odhoda" vpiše rok za predložitev blaga namembnemu uradu, izvedene ukrepe za zagotovitev istovetnosti in eno od naslednjih besedil:

- Procedimiento simplificado,

- Forenklet fremgangsmåde,

- Vereinfachtes Verfahren,

- Απλουστευμένη διαδικασία,

- Simplified procedure,

- Procédure simplifiée,

- Procedura semplificata,

- Vereenvoudigde regeling,

- Procedimento simplificado.

2. Po odpremi se izvod št. 1 nemudoma pošlje uradu odhoda. Carinski organi imajo v dovoljenju pravico zahtevati, da se izvod št. 1 pošlje uradu odhoda, takoj ko se izpolni deklaracija za skupnostni tranzit. Drugi izvodi spremljajo blago v skladu s členi 341 do 380.

3. Kadar carinski organi države odhoda članice ob odpremi pošiljke opravijo kontrolo, to vpišejo v polje "Kontrola urada odhoda" na sprednji strani izvodov 1 in 4 deklaracije za skupnostni tranzit.

Člen 403

Pravilno izpolnjena deklaracija za skupnostni tranzit, ki vsebuje navedbe iz člena 402(1), je enakovredna dokumentu za zunanji oziroma notranji skupnostni tranzit, pooblaščeni pošiljatelj, ki je deklaracijo podpisal, pa je glavni zavezanec.

Člen 404

1. Carinski organi lahko pooblaščenemu pošiljatelju dovolijo, da ne podpisuje deklaracij za skupnostni tranzit, ki so opremljene s posebnim žigom iz Priloge 62 in izpolnjene po postopku elektronske ali avtomatske obdelave podatkov. Pogoj za tako dovoljenje je pisna izjava, ki jo je pooblaščeni pošiljatelj predhodno dal tem organom in se tako zavezal, da bo glavni zavezanec v vseh skupnostnih tranzitih operacijah, ki se izvajajo na podlagi dokumentov za skupnostni tranzit, opremljenih s posebnim žigom.

2. Dokumenti za skupnostni tranzit, izpolnjeni v skladu z odstavkom 1, vsebujejo v polju, predvidenem za podpis glavnega zavezanca, eno od naslednjih besedil:

- Dispensa de firma,

- Fritaget for underskrift,

- Freistellung von der Unterschriftsleistung,

- Δεν απαιτείται υπογραφή,

- Signature waived,

- Dispense de signature,

- Dispensa dalla firma,

- Van ondertekening vrijgesteld,

- Dispensada a assinatura.

Člen 405

1. Pooblaščeni pošiljatelj mora:

(a) izpolnjevati določbe tega pododdelka in dovoljenja; in

(b) sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovi varno hranjenje posebnega žiga ali obrazcev, opremljenih z odtisom žiga urada odhoda ali odtisom posebnega žiga.

2. Če nekdo zlorabi obrazce, ki so vnaprej opremljeni z žigom urada odhoda ali posebnim žigom, je brez poseganja v kazenske postopke pooblaščeni pošiljatelj odgovoren za plačilo carin in drugih dajatev, ki se plačujejo v posamezni državi članici za blago, prevažano na podlagi takih obrazcev, razen če dokaže carinskim organom, ki so ga pooblastili, da je sprejel zahtevane ukrepe iz odstavka 1(b).

Pododdelek 2

Formalnosti pri namembnem uradu

Člen 406

1. Carinski organi vsake države članice lahko izdajo dovoljenje, po katerem blaga, ki se prevaža v skupnostnem tranzitnem postopku, ni treba predložiti namembnemu uradu, kadar je namenjeno osebi, ki izpolnjuje pogoje iz člena 407 (v nadaljevanju: "pooblaščeni prejemnik") in ima ustrezno dovoljenje carinskih organov države članice, ki ji namembni urad pripada.

2. V primeru iz odstavka 1 glavni zavezanec izpolni svoje obveznosti iz člena 96(1)(a) zakonika takrat, ko izvode dokumentov za skupnostni tranzit, ki spremljajo pošiljko, dostavi skupaj z nedotaknjenim blagom pooblaščenemu prejemniku v predpisanem roku v njegove prostore ali na kraj, ki je določen v dovoljenju, pri čemer so bili upoštevani ukrepi za zagotavljanje istovetnosti.

3. Pooblaščeni prejemnik na zahtevo prevoznika izda potrdilo za vsako pošiljko, ki je bila dostavljena v skladu z odstavkom 2, v katerem navede, da sta bila dokument in blago dostavljena.

Člen 407

1. Dovoljenje iz člena 406 dobijo samo osebe:

(a) ki pogosto prejmejo pošiljke po skupnostnem tranzitnem postopku;

(b) ki z evidencami omogočajo carinskim organom nadzor nad svojimi prevozi;

2. Carinski organi dovoljenje lahko prekličejo, kadar pooblaščeni prejemnik preneha izpolnjevati pogoje iz odstavka 1 ali spoštovati zahteve iz tega pododdelka ali iz dovoljenja.

Člen 408

1. Carinski organi v izdanih dovoljenjih navedejo zlasti:

(a) urad ali urade, pristojne za nastopanje v vlogi namembnih uradov za pošiljke, ki jih prejema pooblaščeni prejemnik;

(b) rok, v katerem mora, in postopek, po katerem mora pooblaščeni prejemnik obvestiti namembni urad o prispetju blaga, da ta lahko izvede potrebne kontrole, ko blago prispe.

2. Brez poseganja v člen 410 carinski organi v dovoljenju določijo, ali je potreben kakšen ukrep namembnega urada, preden pooblaščeni prejemnik lahko razpolaga s prejetim blagom.

Člen 409

1. Pooblaščeni prejemnik v zvezi s pošiljkami, ki prispejo v njegove prostore ali na kraj, določen v dovoljenju:

(a) v skladu s postopkom, ki je določen v dovoljenju, takoj obvesti namembni urad o morebitnih presežkih, primanjkljajih, zamenjavah ali drugih nepravilnostih, kakršne so poškodovane carinske oznake;

(b) takoj pošlje namembnemu uradu izvode dokumenta za skupnostni tranzit, ki je spremljal pošiljko ter na katerem je naveden datum prispetja in stanje nameščenih carinskih oznak.

2. Namembni urad v navedene izvode dokumenta za skupnostni tranzit vpiše potrebne podatke.

Pododdelek 3

Druge določbe

Člen 410

Carinski organi države odhoda ali namembne države članice lahko izvzamejo nekatere kategorije blaga iz ugodnosti, predvidenih v členih 398 in 406.

Člen 411

1. Pri opustitvi predložitve deklaracije za skupnostni tranzit uradu odhoda, kadar se blago v skladu s členi 413 do 442 odpremlja na podlagi tovornega lista CIM ali predajnega lista TR, carinski organi določijo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so listi 1, 2 in 3 tovornega lista CIM ali listi 2, 3A in 3B predajnega lista TR označeni s kratico "T1" oziroma "T2".

2. Kadar je blago, ki se prevaža v skladu s členi 413 do 442, namenjeno pooblaščenemu prejemniku, lahko carinski organi z odstopanjem od člena 406(2) in člen 409(1)(b) določijo, da bo lista 2 in 3 tovornega lista CIM ali liste 1, 2 in 3A predajnega lista TR namembnemu uradu neposredno predložila železniška družba ali prevozno podjetje.

Oddelek 3

Poenostavitev formalnosti pri prevozu blaga po železnici

Pododdelek 1

Splošne določbe za prevoz po železnici

Člen 412

Člen 352 ne velja za prevoz blaga po železnici.

Kadar potrdilo o prehodu še ni predloženo v skladu s členom 352(2), ga nadomestijo evidence, ki jih vodijo železniške družbe.

Člen 413

Kadar se uporabi skupnostni tranzitni postopek, se formalnosti po tem postopku za prevoz blaga prek železniških družb na podlagi "tovornega lista CIM in za hitro pošto", v nadaljevanju: "tovorni list CIM", poenostavijo v skladu s členi 414 do 425, 441 in 442.

Člen 414

Tovorni list CIM je enakovreden:

(a) deklaraciji ali dokumentu T1 za blago, ki se prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka;

(b) deklaraciji ali dokumentu T2 za blago, ki se prevaža v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka.

Člen 415

Železniška družba vsake države članice daje evidence, ki se vodijo pri njihovih obračunskih službah, na razpolago carinskim organom svoje države v kontrolne namene.

Člen 416

1. Železniška družba, ki prevzame v prevoz blago s spremnim tovornim listom CIM, ki velja kot deklaracija ali dokument T1 ali T2, je glavni zavezanec pri takem prevozu.

2. Železniška družba države članice, prek ozemlja katere blago vstopi v Skupnost, je glavni zavezanec pri prevozih blaga, ki so ga v prevoz prevzele železnice tretje države.

Člen 417

Železniške družbe poskrbijo za označitev pošiljk v skupnostnem tranzitnem postopku z nalepko s piktogramom, ki ustreza vzorcu iz Priloge 58.

Nalepke se nalepijo na tovorni list CIM in na ustrezni vagon pri vagonskih pošiljkah, v drugih primerih pa na tovorek oziroma tovorke.

Člen 418

Kadar se prevozna pogodba spremeni, tako da se:

- prevoz, ki naj bi se končal zunaj carinskega območja Skupnosti, konča na njem,

- prevoz, ki naj bi se končal na carinskem območju Skupnosti, konča zunaj njega,

železniške družbe ne izpolnijo spremenjene pogodbe brez predhodnega soglasja urada odhoda.

V vseh drugih primerih lahko železniške družbe izpolnijo spremenjeno pogodbo; o spremembi pa nemudoma obvestijo urad odhoda.

Člen 419

1. Tovorni list CIM se predloži uradu odhoda pri prevozu, kjer se uporablja skupnostni tranzitni postopek in ki se začne na carinskem območju Skupnosti, kjer naj bi se tudi končal.

2. Urad odhoda v polje, predvideno za carino, na izvodih 1, 2 in 3 tovornega lista CIM razločno vpiše:

- kratico "T1", kadar se blago prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka,

- kratico "T2", "T2 ES" oziroma "T2 PT", kadar se blago prevaža v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka v skladu s členom 311(b) ali členom 165 zakonika.

Kratica "T2", "T2 ES" ali "T2 PT" se potrdi z žigom urada odhoda.

3. Vsi izvodi tovornega lista CIM se vrnejo udeležencu.

4. Blago iz člena 311(a) se, v skladu s pogoji, ki jih določa vsaka država članica, daje v notranji skupnostni tranzitni postopek za celotno pot od postaje odhoda v Skupnosti do namembne postaje na carinskem območju Skupnosti brez predložitve tovornega lista CIM za to blago uradu odhoda in brez namestitve nalepk iz člena 417. Ta opustitev pa ne velja za tovorne liste CIM, sestavljene za blago, ki je zajeto v določbah členov 463 do 470.

5. Pri blagu iz odstavka 2 carinski urad namembne postaje nastopa v vlogi namembnega urada. Če pa je blago na vmesni postaji sproščeno v prosti promet ali dano v drug carinski postopek, urad, ki je pristojen za to postajo, nastopa v vlogi namembnega urada.

Pri namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti za blago iz člena 311(a).

6. Železniške družbe za kontrolne namene iz člena 415 dajo v namembni državi v skladu z določbami iz medsebojnega dogovora carinskim organom na razpolago vse tovorne liste CIM, ki se nanašajo na prevoze iz odstavka 4.

7. Kadar se skupnostno blago prevaža po železnici z ene točke v državi članici do točke v drugi državi članici prek ozemlja tretje države, ki ni članica EFTE, se uporablja notranji skupnostni tranzitni postopek. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe odstavka 4, drugega pododstavka odstavka 5 in odstavka 6.

Člen 420

Kot splošno pravilo in glede na ukrepe železniških družb za zagotavljanje istovetnosti urad odhoda na prevozna sredstva in tovorke praviloma ne namešča carinskih oznak.

Člen 421

1. V primerih iz prvega pododstavka člena 419(5) železniška družba države članice, ki je pristojna za namembni urad, slednjemu predloži lista 2 in 3 tovornega lista CIM.

2. Namembni urad vrne list 2 železniški družbi, takoj ko ga žigosa, list 3 pa obdrži.

Člen 422

1. Člena 419 in 420 se uporabljata pri prevozu, ki se začne na carinskem območju Skupnosti, končal pa naj bi se zunaj tega območja.

2. Carinski urad mejne postaje, prek katere blago v tranzitu zapusti carinsko območje Skupnosti, nastopa v vlogi namembnega urada.

3. Pri namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.

Člen 423

1. Kadar se prevoz začne zunaj carinskega območja Skupnosti, končal pa naj bi se na njem, carinski urad mejne postaje, prek katere blago vstopi na carinsko območje Skupnosti, nastopa v vlogi urada odhoda.

Pri uradu odhoda ni treba opraviti nobenih formalnosti.

2. Carinski urad namembne postaje nastopa v vlogi namembnega urada. Vendar kadar je blago na vmesni postaji sproščeno v prosti promet ali dano v drug carinski postopek, carinski urad te postaje nastopa v vlogi namembnega urada.

Formalnosti, določene v členu 421, se opravijo pri namembnem uradu.

Člen 424

1. Kadar se prevoz začne zunaj carinskega območja Skupnosti, kjer naj bi se tudi končal, nastopata v vlogi urada odhoda oziroma namembnega urada tista carinska urada, ki sta navedena v členu 423(1) oziroma 422(2).

2. Pri urad u odhoda oziroma namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.

Člen 425

Šteje se, da se blago, ki se prevaža v skladu s členom 423(1) ali 424(1), prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, razen če se ugotovi skupnostni status tega blaga v skladu s členi 313 do 340.

Pododdelek 2

Določbe, nanašajoče se na blago, ki se prevaža v velikih zabojnikih

Člen 426

Kadar pride v poštev skupnostni tranzitni postopek, se formalnosti v zvezi s tem postopkom poenostavijo v skladu s členi 427 do 442 za blago, ki ga železniške družbe prevažajo v velikih zabojnikih s posredovanjem prevoznih podjetij na podlagi predajnih listov, za namene tega naslova imenovanih "predajni listi TR". Takšni prevozi lahko vključujejo načine odpreme pošiljk prevoznih podjetij, ki se do železniške postaje odhoda v državi odpreme in od namembne železniške postaje v namembni državi ne opravljajo po železnici, in prevoz po morju pri prevozih med tema postajama.

Člen 427

V členih 426 do 442:

1. "prevozno podjetje" pomeni podjetje, ki so ga ustanovile železniške družbe v obliki gospodarske družbe, katere člani so, za prevažanje blaga z velikimi zabojniki na podlagi predajnih listov TR;

2. "veliki zabojnik" pomeni zabojnik, opredeljen v členu 670(g), to je:

- oblikovan tako, da se lahko ustrezno namestijo carinske oznake, kadar je to potrebno zaradi uporabe člena 435,

- takšne velikosti, da znaša površina dna med štirimi zunanjimi koti najmanj 7 m2;

3. "predajni list TR" pomeni dokument, ki zajema prevozno pogodbo, s katero prevozno podjetje v mednarodnem prometu poskrbi za prevoz enega ali več velikih zabojnikov od pošiljatelja do prejemnika. Predajni list TR ima v desnem zgornjem kotu zaporedno številko, po kateri ga je mogoče prepoznati. Številka je sestavljena iz osmih števk, pred katerimi stojita črki TR.

Predajni list TR je sestavljen iz naslednjih listov po številčnem zaporedju:

— 1: list za upravo prevoznega podjetja,

— 2: list za nacionalnega zastopnika prevoznega podjetja na namembni postaji,

— 3A: list za carino,

— 3B: list za prejemnika,

— 4: list za upravo prevoznega podjetja,

— 5: list za nacionalnega zastopnika prevoznega podjetja na postaji odhoda,

— 6: list za pošiljatelja.

Vsak list predajnega lista TR, razen lista 3A, ima vzdolž desnega roba zelen pas širok približno 4 cm;

4. "seznam velikih zabojnikov", v nadaljevanju "seznam", pomeni dokument, priložen predajnemu listu TR, ki je njegov sestavni del, na podlagi katerega se prevaža več velikih zabojnikov od ene postaje odhoda do ene namembne postaje, na teh postajah pa se opravijo carinske formalnosti.

Seznam se predloži v enakem številu izvodov kakor predajni list TR, na katerega se nanaša.

Število seznamov se navede v polju v zgornjem desnem kotu predajnega lista TR, ki je predvideno za ta namen.

V zgornji desni kot vsakega seznama se vpiše tudi zaporedna številka ustreznega predajnega lista TR.

Člen 428

Predajni list TR, ki ga uporablja prevozno podjetje, je enakovreden:

(a) deklaraciji oziroma dokumentu T1 za blago, ki se prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka;

(b) deklaraciji oziroma dokumentu T2 za blago, ki se prevaža v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka.

Člen 429

1. Prevozno podjetje v vsaki državi članici daje na razpolago carinskim organom v kontrolne namene prek nacionalnega zastopnika ali zastopnikov evidence, ki jih vodi njihova obračunska služba ali službe ali pa službe nacionalnega zastopnika ali zastopnikov.

2. Prevozno podjetje ali njegov nacionalni zastopnik ali zastopniki carinskim organom na njihovo zahtevo pošljejo vse dokumente, računovodske evidence ali informacije, povezane z zaključenimi prevozi ali prevozi v teku, za katere ti organi menijo, da bi jih morali videti.

3. Kadar se v skladu s členom 428 predajni listi TR obravnavajo tako kakor deklaracije ali dokumenti T1 ali T2, prevozno podjetje ali njegov zastopnik ali zastopniki:

(a) obvestijo namembni carinski urad o vsakem prejetem predajnem listu TR, ki na listu 1 nima carinskega zaznamka;

(b) obvestijo carinski urad odhoda o vsakem predajnem listu TR, pri katerem ni bil vrnjen list 1 in pri katerem ne morejo ugotoviti, ali je bila pošiljka pravilno predložena namembnemu carinskemu uradu ali pa je bila izvožena s carinskega območja Skupnosti v tretjo državo v skladu s členom 437.

Člen 430

1. Pri prevozih iz člena 426, ki jih prevzame prevozno podjetje države članice, je glavni zavezanec železniška družba te države članice.

2. Pri prevozih iz člena 426, ki jih prevzame prevozno podjetje tretje države, je glavni zavezanec železniška družba države članice, prek katere blago vstopi na carinsko območje Skupnosti.

Člen 431

Če je treba opraviti carinske formalnosti med prevozom do postaje odhoda ali od namembne postaje, pa prevoz ne poteka po železnici, se posamezni predajni list TR lahko nanaša le na en veliki zabojnik.

Člen 432

Prevozno podjetje zagotovi za označitev prevozov, ki se izvajajo po skupnostnem tranzitnem postopku, nalepke s piktogramom, katerih vzorec je prikazan v Prilogi 58. Nalepke je treba nalepiti na predajni list TR in na ustrezni veliki zabojnik ali zabojnike.

Člen 433

Kadar se prevozna pogodba spremeni, tako da se:

- prevoz, ki naj bi se končal zunaj carinskega območja Skupnosti, konča na njem,

- prevozna operacija, ki naj bi se končala na carinskem območju Skupnosti, konča zunaj njega,

prevozno podjetje ne izpolni spremenjene pogodbe brez predhodnega soglasja urada odhoda.

V vseh drugih primerih lahko prevozno podjetje izpolni spremenjeno pogodbo; o spremembi pa nemudoma obvesti urad odhoda.

Člen 434

1. Kadar se prevoz, za katerega se uporablja skupnostni tranzitni postopek, začne na carinskem območju Skupnosti, kjer naj bi se tudi končal, se predajni list TR predloži uradu odhoda.

2. Urad odhoda v polje, predvideno za carino, na listih 2, 3A in 3B predajnega lista TR razločno vpiše:

- kratico "T1", kadar se blago prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka,

- kratico "T2", "T2 ES" ali "T2 PT", kadar se blago prevaža v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka v skladu s členom 311(b) in členom 165 zakonika.

- kratice "T2", "T2 ES" ali "T2 PT" se potrdijo z žigom urada odhoda.

3. Kadar se predajni list TR nanaša na zabojnike z blagom, ki se prevaža v skladu s členom 311(b) in s členom 165 zakonika v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, ter zabojnike z blagom, ki se prevaža v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka, urad odhoda v polje, predvideno za carino, na listih 2, 3A in 3B predajnega lista TR ločeno vpiše sklicevanje na zabojnik(-e), glede na vrsto vsebovanega blaga, ter zraven sklicevanja na ustrezni zabojnik(-e) vpiše kratico "T1" in kratico "T2", "T2 ES" oziroma "T2 PT".

4. V primerih iz odstavka 3 se pri uporabi seznamov velikih zabojnikov sestavi seznam za vsako kategorijo zabojnikov posebej, nanje pa se sklicuje z vpisom ene ali več zaporednih številk seznamov v polje, predvideno za carino, na listih 2, 3A in 3B predajnega lista TR. Kratica "T1" ali kratica "T2", "T2 ES" oziroma "T2 PT" se vpiše poleg ene ali več zaporednih številk seznamov za posamezno kategorijo zabojnikov, na katere se nanašajo.

5. Vsi listi predajnega lista TR se vrnejo udeležencu.

6. Blago iz člena 311(a) se, v skladu s pogoji, ki jih določa vsaka država članica, daje v notranji skupnostni tranzitni postopek za celotno pot brez predložitve predajnega lista TR za to blago uradu odhoda in brez namestitve nalepk iz člena 432. Ta opustitev pa ne velja za predajne liste TR, sestavljene za blago, ki je zajeto v določbah členov 463 do 470.

7. Predajni list TR za blago iz odstavka 2 je treba predložiti namembnemu uradu, kjer je blago prijavljeno za sprostitev v prosti promet ali za drug carinski postopek.

Pri namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti za blago iz člena 311(a).

8. Prevozno podjetje za kontrolne namene iz člena 429 da v namembni državi, v skladu z določbami iz medsebojnega dogovora, carinskim organom na razpolago vse predajne liste TR, ki se nanašajo na prevoze iz odstavka 6.

9. Kadar se skupnostno blago prevaža po železnici z ene točke v državi članici do točke v drugi državi članici prek ozemlja tretje države, ki ni članica EFTE, se uporablja notranji skupnostni tranzitni postopek. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe odstavkov 6, 7 drugi pododstavek in 8.

Člen 435

Istovetnost blaga se zagotavlja v skladu s členom 349. Urad odhoda pa običajno ne namešča carinskih oznak na velike zabojnike, kadar ukrepe za zagotovitev istovetnosti sprejmejo železniške družbe. Če se oznake namestijo, se to navede v polju, predvidenem za carino na listih 3A in 3B predajnega lista TR.

Člen 436

1. V primerih iz prvega pododstavka člena 434(7) prevozno podjetje predloži liste 1, 2 in 3A predajnega lista TR namembnemu uradu.

2. Namembni urad takoj vnese zaznamek na lista 1 in 2 ter ju vrne prevoznemu podjetju, list 3A pa obdrži.

Člen 437

1. Kadar se prevoz začne na carinskem območju Skupnosti, končal pa naj bi se zunaj njega, se uporabljata člena 434(1) do (5) in 435.

2. Carinski urad, ki je pristojen za mejno postajo, prek katere blago zapusti carinsko območje Skupnosti, nastopa v vlogi namembnega urada.

3. Pri namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.

Člen 438

1. Kadar se prevoz začne zunaj carinskega območja Skupnosti, končal pa naj bi se na njem, carinski urad, ki je pristojen za mejno postajo, prek katere blago vstopi na carinsko območje Skupnosti, nastopa v vlogi urada odhoda. Pri uradu odhoda ni treba opraviti nobenih formalnosti.

2. Carinski urad, pri katerem se predloži blago, nastopa v vlogi namembnega urada.

Formalnosti, predpisane v členu 436, se opravijo pri namembnem uradu.

Člen 439

1. Kadar se prevoz začne zunaj carinskega območja Skupnosti, kjer naj bi se tudi končal, nastopata v vlogi urada odhoda in namembnega urada tista carinska urada, ki sta navedena v členu 438(1) oziroma 437(2).

2. Pri uradu odhoda ali namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.

Člen 440

Šteje se, da se blago, ki se prevaža v skladu s členom 438(1) ali 439(1), prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, razen če se ugotovi skupnostni status tega blaga v skladu z določbami členov 313 do 340.

Pododdelek 3

Druge določbe

Člen 441

1. Drugi pododstavek člena 341(2) in členi 342 do 344 veljajo za vse nakladnice, ki so priložene tovornemu listu CIM ali predajnemu listu TR. Število priloženih nakladnic se vpiše v polje, predvideno na tovornem listu CIM oziroma predajnem listu TR za podatke o spremnih listinah.

Nakladnica poleg tega vsebuje številko vagona, na katerega se nanaša tovorni list CIM, ali po potrebi številko zabojnika, ki vsebuje blago.

2. Pri prevozih, ki se začnejo na carinskem območju Skupnosti in zajemajo blago, ki se prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, pa tudi blago, ki se prevaža v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka, se sestavijo ločene nakladnice; pri prevozu blaga v velikih zabojnikih na podlagi predajnega lista TR se ločene nakladnice sestavijo za vsak veliki zabojnik, ki vsebuje obe kategoriji blaga.

Zaporedne številke nakladnic, ki se nanašajo na eno od obeh kategorij blaga, se vpišejo v polje, ki je predvideno za poimenovanje blaga na tovornem listu CIM oziroma predajnem listu TR.

3. V primerih iz odstavkov 1 in 2 in za namene postopkov, predvidenih v členih 413 do 442, so nakladnice, ki so priložene tovornemu listu CIM ali predajnemu listu TR, njun sestavni del in imajo enak pravni učinek.

Izvirnik takih nakladnic postaja odpreme opremi z žigom.

Pododdelek 4

Obseg običajnih in poenostavljenih postopkov

Člen 442

1. Kadar se uporabi skupnostni tranzitni postopek, določbe členov 412 do 441 ne onemogočajo uporabe postopkov, določenih v členih 341 do 380, določbe členov 415 in 417 ali 429 in 432 pa se kljub temu uporabljajo.

2. V primerih iz odstavka 1 se pri izpolnjevanju tovornega lista CIM ali predajnega lista TR sklicevanje na uporabljeni(-e) dokument(-e) za skupnostni tranzit razločno vpiše v polje, predvideno za podatke o spremnih listinah. Sklicevanje vključuje vrsto dokumenta, urad, ki ga je izdal, ter datum in evidenčno številko vsakega uporabljenega dokumenta.

List 2 tovornega lista CIM ali lista 1 in 2 predajnega lista TR overi železniška družba, pristojna za zadnjo železniško postajo v skupnostni tranzitni operaciji. Družba overi dokument, potem ko ugotovi, da prevoz blaga poteka na podlagi dokumenta za skupnostni tranzit ali navedenih dokumentov.

3. Kadar se skupnostna tranzitna operacija izvaja na podlagi predajnega lista TR v skladu s členi 426 do 440, se za uporabljeni tovorni list CIM ne uporabljata odstavek 1 in 2 in členi 413 do 425. V tovornem listu CIM se v polju, predvidenem za podatke o spremnih listinah, razločno navede sklicevanje na predajni list TR. Sklicevanje vključuje besede "predajni list TR", ki jim sledi zaporedna številka.

POGLAVJE 8

Posebne določbe za nekatere načine prevoza

Oddelek 1

Prevoz po zraku

Člen 443

Skupnostni tranzitni postopek je obvezen samo za blago, ki se prevaža po zraku, če je naloženo ali pretovorjeno na letališču v Skupnosti.

Člen 444

1. Kadar je v skladu s členom 443 skupnostni tranzitni postopek obvezen za blago, ki se prevaža po zraku z letališča v Skupnosti, je manifest enakovreden deklaraciji za skupnostni tranzit, če vsebuje podatke, določene v Dodatku 3 Priloge 9 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalskem prometu.

2. Kadar prevoz zajema blago, ki ga je treba prevažati v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, ter blago, ki ga je treba prevažati v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka, se tako blago navede v ločenih manifestih.

3. Manifest ali manifesti, navedeni v odstavkih 1 in 2, imajo zaznamek, opremljen z datumom in podpisom letalske družbe, ki jih opredeljuje kot deklaracijo za skupnostni tranzit in določa carinski status blaga, na katero se nanašajo. Tako izpolnjeni in podpisani manifest ali manifesti se obravnavajo kot deklaracija T1 oziroma T2.

Manifest ali manifesti iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo naslednje:

- ime letalske družbe, ki prevaža blago,

- številko poleta,

- datum poleta,

- ime letališča, kjer se blago natovarja (letališče odhoda) in raztovarja (namembno letališče);

na manifestu pa mora biti za vsako pošiljko:

- številka letalskega tovornega lista,

- število tovorkov,

- zbirno poimenovanje blaga ali, po potrebi, oznaka "consolidated", če je potrebna okrajšava, (enakovredno zbirniku),

- bruto teža.

4. Letalska družba, ki prevaža blago s spremnimi manifesti iz odstavkov 1 do 3, je glavni zavezanec v takem postopku.

5. Manifesti iz odstavkov 1 do 3 se, razen kjer ima letalska družba status pooblaščenega pošiljatelja v pomenu iz člena 398, predložijo v overitev v dveh ali več izvodih carinskim organom na letališču odhoda, ki obdržijo en izvod.

Navedeni organi lahko zaradi kontrole zahtevajo predložitev vseh letalskih tovornih listov, ki se nanašajo na pošiljke, naštete v manifestu.

6. Letalska družba, ki prevaža blago, sporoči carinskim organom na namembnem letališču ime letališča ali letališč odhoda.

Carinski organi na namembnem letališču lahko opustijo to zahtevo pri letalskih družbah, pri katerih, med drugim, zaradi vrste letalskih poti ali območij, na katerih te letalske družbe opravljajo prevoze, ni nobenega dvoma glede letališča ali letališč odhoda.

7. Izvod manifestov, predvidenih v odstavkih 1 do 5, se predloži carinskim organom na namembnem letališču. Navedeni organi obdržijo en izvod takih manifestov.

8. Brez poseganja v odstavek 7 lahko carinski organi namembnega letališča zaradi kontrole zahtevajo predložitev manifestov, ki se nanašajo na vse blago, raztovorjeno na letališču.

Navedeni organi lahko zaradi kontrole zahtevajo tudi predložitev vseh letalskih tovornih listov, ki se nanašajo na pošiljke, naštete v manifestu.

9. Carinski organi na namembnem letališču mesečno pošiljajo carinskim organom vsakega letališča odhoda seznam manifestov iz odstavkov 1 do 3, sestavljen pri letalskih družbah, ki so bili predloženi tem organom v prejšnjem mesecu. Seznam overijo carinski organi na namembnem letališču.

Poimenovanje vsakega manifesta v navedenem seznamu obsega naslednje podatke:

- sklicno številko manifesta,

- ime (ki je lahko okrajšano) letalske družbe, ki je prevažala blago,

- številko poleta,

- datum poleta.

Carinski organi v skladu s prvim pododstavkom lahko pod pogoji, ki jih določijo z dvostranskimi ali večstranskimi dogovori, dajo dovoljenje letalskim družbam, da same pošiljajo podatke carinskim organom vsakega letališča odhoda. Carinski organi, ki dajo taka dovoljenja, o tem obvestijo carinske organe drugih držav članic.

Če se ugotovijo nepravilnosti v povezavi s podatki na manifestih, ki so navedeni na navedenem seznamu, namembni urad obvesti urad odhoda, pri čemer izrecno navede zlasti tiste letalske tovorne liste, ki se nanašajo na to blago.

10. Carinski organi v državah članicah namesto manifesta iz odstavka 1 na zahtevo udeleženih letalskih družb lahko z dvostranskimi ali večstranskimi dogovori dovolijo uporabo poenostavljenega skupnostnega tranzitnega postopka z uporabo tehnologije za izmenjavo podatkov, ki jo uporabljajo udeležene letalske družbe.

11. (a) Pri mednarodnih letalskih družbah, ki imajo svoj sedež ali območno predstavništvo na carinskem območju Skupnosti in:

- uporabljajo sistem izmenjave podatkov za prenos podatkov med letališči odhoda in namembnimi letališči na navedenem območju in

- izpolnjujejo pogoje iz pododstavka (b),

se skupnostni tranzitni postopek, opisan v odstavkih 1 do 9, poenostavi na zahtevo.

Ko carinski organi države članice, v kateri ima letalska družba svoj sedež, prejmejo zahtevek, obvestijo carinske organe tistih držav članic, na ozemlju katerih so letališča odhoda in namembna letališča, povezana s tehnologijo za izmenjavo podatkov.

Če carinski organi ne prejmejo ugovora v šestdesetih dneh od dneva obvestila, ob upoštevanju člena 97(2)(a) zakonika dovolijo poenostavljeni postopek, opisan v pododstavku (c).

To dovoljenje je veljavno v vseh udeleženih državah članicah in velja samo za tranzitne operacije med letališči, ki so v njem navedeni.

(b) Poenostavljeni postopek, predviden v pododstavku (c), se odobri samo tistim letalskim družbam:

- ki opravljajo pomembno število poletov znotraj Skupnosti,

- ki redno pošiljajo in prejemajo blago,

- ki s pisnimi in računalniškimi evidencami omogočajo carinskim organom preverjati svoje prevoze na kraju odhoda in namembnem kraju,

- ki niso hudo ali večkrat kršile carinskih ali davčnih predpisov,

- ki dajo carinskim organom na razpolago vse evidence,

- ki prevzamejo polno odgovornost do carinskih organov pri izpolnjevanju svojih obveznosti in sodelovanju pri razreševanju vseh kršitev in nepravilnosti.

- letalska družba zabeleži status vseh pošiljk v svoji poslovni dokumentaciji,

- manifest letališča odhoda, prenesen s tehnologijo za izmenjavo podatkov, postane manifest namembnega letališča,

- letalska družba poleg vsake postavke na manifestu navede ustrezen status T1, T2, TE (ustreza T2 ES), TP (ustreza T2 PT) in C (ustreza T2L),

- šteje se, da je skupnostni tranzitni postopek zaključen, kadar carinski organi na namembnem letališču dobijo na voljo manifest z izmenjavo podatkov in ko se jim predloži blago,

- na zahtevo se izpis manifesta, izdelanega z izmenjavo podatkov, predloži carinskim organom na letališču odhoda in namembnem letališču,

- carinski organi na letališču odhoda izvajajo naknadne sistemske revizije na podlagi ugotovljene stopnje tveganja,

- carinski organi na namembnem letališču izvajajo sistemske revizije na podlagi ugotovljene stopnje tveganja in, če je potrebno, pošljejo v preverjanje carinskim organom na letališču odhoda podatke o manifestih, izdelanih z izmenjavo podatkov,

- letalska družba je odgovorna za odkrivanje vseh kršitev in nepravilnosti na namembnem letališču ter za obveščanje carinskih organov o tem,

- carinski organi na namembnem letališču v primernem času obvestijo carinske organe na letališču odhoda o vseh kršitvah in nepravilnostih,

- te kršitve in nepravilnosti se lahko rešijo po postopkih, o katerih se dogovorijo letalske družbe in carinski organi z namembnih letališč in letališč odhoda.

Člen 445

Kadar je v skladu s členom 443 skupnostni tranzitni postopek obvezen za blago, ki se prevaža po zraku z letališča v Skupnosti, določbe člena 444 nobenemu udeležencu ne onemogočajo uporabe skupnostnega tranzitnega postopka, ki je določen v členih 341 do 380. V tem primeru se določbe iz člena 444 ne uporabljajo.

Oddelek 2

Prevoz po morju

Člen 446

Za blago, ki se prevaža po morju, je skupnostni tranzitni postopek obvezen le, če je natovorjeno ali pretovorjeno v pristanišču v Skupnosti.

Člen 447

Skupnostni tranzitni postopek se ne uporablja, kadar se blago iz člena 91(1) zakonika natovarja na plovilo v pristanišču, ki leži na carinskem območju Skupnosti:

- za izvoz v tretjo državo in se ne raztovarja ali pretovarja v drugem pristanišču, ki leži v carinskem območju Skupnosti, ali

- za prevoz v prosto carinsko cono, ki leži v pristanišču; v tem primeru je uporaba obvestila iz člena 313(3)(b) obvezna.

Člen 448

1. Kadar je v skladu s členom 446 skupnostni tranzitni postopek obvezen za blago, ki se prevaža po morju iz pristanišča v Skupnosti, carinski organi v državah članicah lahko na zahtevo udeleženih ladjarskih družb in pod pogoji iz odstavkov 2 do 10 poenostavijo skupnostni tranzitni postopek, tako da dovolijo uporabljati manifest za to blago kot deklaracijo ali dokument za skupnostni tranzit.

2. Ko carinski organi države članice, v kateri ima ladjarska družba svoj sedež, prejmejo zahtevek, obvestijo carinske organe tistih držav članic, na ozemlju katerih so predvidena pristanišča odhoda in namembna pristanišča.

Če carinski organi ne prejmejo ugovora v šestdesetih dneh od dneva obvestila, dajo tej ladjarski družbi dovoljenje. Dovoljenje v vseh udeleženih državah članicah velja kot dvostranski ali večstranski dogovor iz člena 97(2)(a) zakonika.

Kadar tako dovoljenje ni podeljeno, se uporablja skupnostni tranzitni postopek, določen v členih 341 do 380.

Določbe tega člena pa nobenemu udeležencu, vključno s tistimi ladjarskimi družbami, ki so dobile dovoljenje, ne onemogočajo uporabe skupnostnih tranzitnih postopkov, določenih v členih 341 do 380, kadar jim ustrezajo.

3. Dovoljenje iz odstavka 1 dobijo samo ladjarske družbe:

- ki z evidencami omogočajo carinskim organom nadzor nad svojimi prevozi,

- ki niso nikoli hudo ali večkrat kršile carinskih ali davčnih predpisov,

- ki uporabljajo manifeste:

- v taki obliki, da vsebujejo vsaj ime in polni naslov udeležene ladjarske družbe, oznako ladje, kraj natovarjanja, kraj raztovarjanja, sklicevanje na konosament ter številko vsake pošiljke, poimenovanje blaga, bruto težo v kilogramih in po potrebi številke zabojnikov,

- ki jih carinski organi lahko enostavno preverijo in uporabijo,

- ki se ustrezno izpolnjeni in podpisani lahko predložijo carinskim organom pred odhodom plovil, na katera se nanašajo.

4. Dovoljenje iz odstavka 1 določa, da kadar prevoz zajema blago, ki ga je treba prevažati v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, in blago, ki ga je treba prevažati v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka, se tako blago navede v ločenih manifestih.

5. Manifest ali manifesti, navedeni v odstavkih 1 in 3, imajo zaznamek, opremljen z datumom in podpisom ladjarske družbe, ki jih opredeljuje kot deklaracijo za skupnostni tranzit in določa carinski status blaga, na katero se nanašajo. Tako izpolnjeni in podpisani manifest ali manifesti so enakovredni deklaraciji T1 oziroma T2.

6. Ladjarska družba, ki prevaža blago, ki ga spremljajo manifesti iz odstavkov 1 do 4, je pri takem prevozu glavni zavezanec.

7. Razen v primeru, ko ima ladjarska družba status pooblaščenega pošiljatelja v pomenu iz člena 398, se predložijo manifesti iz odstavkov 1 do 4 v dveh ali več izvodih za vnos zaznamka carinskim organom v pristanišču odhoda, ki obdržijo en izvod.

8. Manifesti, predvideni v odstavkih 1 do 4, se za vnos zaznamka predložijo carinskim organom v namembnem pristanišču. Ti organi obdržijo en izvod manifestov, da se blago lahko da pod carinski nadzor, če je potrebno.

9. Brez poseganja v odstavek 8 lahko carinski organi namembnega pristanišča zaradi kontrole zahtevajo predložitev manifestov in konosamentov, ki se nanašajo na vse v pristanišču raztovorjeno blago.

10. Carinski organi namembnega pristanišča mesečno pošiljajo carinskim organom v vsakem pristanišču odhoda seznam, ki ga sestavijo ladjarske družbe ali njihovi zastopniki in vsebuje manifeste iz odstavkov 1 do 4, predložene tem organom v prejšnjem mesecu. Seznam overijo carinski organi v namembnem pristanišču.

Poimenovanje vsakega manifesta v navedenem seznamu obsega naslednje podatke:

- sklicno številko manifesta,

- ime (lahko okrajšano) ladjarske družbe, ki je prevažala blago,

- datum ladijskega prevoza.

Če se ugotovijo nepravilnosti v podatkih o manifestih, ki so navedeni na navedenem seznamu, namembni urad obvesti urad odhoda, pri čemer izrecno navede zlasti tiste konosamente, ki se nanašajo na to blago.

11. (a) Pri mednarodnih ladjarskih družbah, ki imajo svoj sedež ali območno predstavništvo na carinskem območju Skupnosti in izpolnjujejo pogoje iz pododstavka (b), se na zahtevo dodatno poenostavi skupnostni tranzitni postopek, opisan v odstavkih 1 do 10.

Ko carinski organi države članice, v kateri ima ladjarska družba svoj sedež, prejmejo zahtevek, obvestijo carinske organe tistih držav članic, na ozemlju katerih so predvidena pristanišča odhoda in namembna pristanišča.

Če carinski organi ne prejmejo ugovora v šestdesetih dneh od dneva obvestila, ob upoštevanju člena 97(2)(a) zakonika dovolijo poenostavljeni postopek, opisan v pododstavku (c).

To dovoljenje je veljavno v vseh udeleženih državah članicah in velja samo za tranzitne prevoze med pristanišči, ki so v njem navedeni.

(b) Poenostavljeni postopek, predviden v pododstavku (c), se odobri samo tistim ladjarskim družbam:

- ki imajo dovoljenje za uporabo manifestov v skladu z določbami tega člena,

- ki opravljajo pomembno število potovanj znotraj Skupnosti po priznanih poteh,

- ki pogosto pošiljajo in prejemajo blago,

- ki prevzamejo polno odgovornost do carinskih organov pri izpolnjevanju svojih obveznosti in sodelovanju pri razreševanju vseh kršitev in nepravilnosti.

- ladjarska družba zabeleži status vseh pošiljk v svoji poslovni dokumentaciji in na izvodih manifestov,

- ladjarska družba lahko uporabi enotni manifest za vse blago, ki ga prevaža, poleg vsake postavke na manifestu pa navede ustrezni status T1, T2, TE (ustreza T2 ES), TP (ustreza T2 PT) in C (ustreza T2L),

- šteje se, da se skupnostni tranzitni postopek zaključi s predložitvijo manifestov in blaga carinskim organom v namembnem pristanišču,

- carinski organi v pristanišču odhoda izvajajo naknadne sistemske revizije na podlagi ugotovljene stopnje tveganja,

- carinski organi v namembnem pristanišču izvajajo sistemske revizije na podlagi ugotovljene stopnje tveganja in, če je potrebno, pošljejo podatke o manifestih v preverjanje carinskim organom v pristanišču odhoda,

- ladjarska družba je odgovorna za odkrivanje vseh kršitev in nepravilnosti v namembnem pristanišču in za obveščanje carinskih organov o tem,

- carinski organi v namembnem pristanišču o vseh kršitvah in nepravilnostih v primernem času obvestijo carinske organe v pristanišču odhoda.

Člen 449

Z odstopanjem od člena 446 se šteje, da je blago, vkrcano ali pretovorjeno v prosti carinski coni v pristanišču, ki leži na carinskem območju Skupnosti, vkrcano ali pretovorjeno v tretji državi, razen če se iz zapisa carinskih organov v ladijske listine ugotovi, da navedeno plovilo prihaja iz dela tega pristanišča, ki ni prosta carinska cona.

Oddelek 3

Prenos po cevovodu

Člen 450

1. Kadar se uporablja skupnostni tranzitni postopek, se za blago, ki se prenaša po cevovodu, formalnosti tega postopka prilagodijo v skladu z odstavki 2 do 6.

2. Šteje se, da je blago, ki se prenaša po cevovodu, dano v skupnostni tranzitni postopek:

- ob vstopu na carinsko območje Skupnosti za tisto blago, ki na to območje vstopi po cevovodu,

- ob vstopu v cevovodni sistem za tisto blago, ki je že na carinskem območju Skupnosti.

Kadar je potrebno, se skupnostni status blaga določa v skladu s členi 313 do 340.

3. Glavni zavezanec za blago iz odstavka 2 je upravljavec cevovoda, ki ima svoj sedež v državi članici, prek ozemlja katere blago vstopi na carinsko območje Skupnosti, ali upravljavec cevovoda iz države članice, v kateri se prenos začne.

4. Za namene člena 96(2) zakonika se upravljavec cevovoda, ki ima svoj sedež v državi članici, prek ozemlja katere se blago prenaša po cevovodu, šteje za prevoznika.

5. Šteje se, da je skupnostna tranzitna operacija končana, ko blago, ki se prevaža po cevovodu, prispe v prejemnikov objekt ali je sprejeto v razdelilno omrežje prejemnika in ga ta vpiše v svoje evidence.

6. Podjetja, ki sodelujejo pri prenosu blaga, vodijo evidence in jih dajejo na razpolago carinskim organom zaradi kontrol, ki se zdijo potrebne v zvezi s skupnostnimi tranzitnimi operacijami iz odstavkov 2 do 4.

POGLAVJE 9

Prevoz v postopkih z zvezkom TIR ali ATA

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 451

1. Kadar se v skladu s členoma 91(2)(b) in (c) ter 163(2)(b) zakonika blago prevaža z ene točke na carinskem območju Skupnosti do druge:

- v okviru postopka za mednarodni prevoz blaga na podlagi zvezkov TIR (Konvencija TIR),

- na podlagi zvezkov ATA (Konvencija ATA),

se zaradi pravil o uporabi zvezka TIR ali ATA za takšen prevoz carinsko območje Skupnosti šteje za enotno območje.

2. Pri uporabi zvezkov ATA kot tranzitnih dokumentov pomeni "tranzit" prevoz blaga od carinskega urada, ki je na carinskem območju Skupnosti, do drugega carinskega urada, ki je na istem območju.

Člen 452

Kadar blago med prevozom z ene točke na carinskem območju Skupnosti do druge prečka ozemlje tretje države, se kontrole in formalnosti v zvezi s postopkom TIR ali ATA opravijo na mestu, kjer blago začasno zapusti carinsko območje Skupnosti in kjer ponovno vstopi na to območje.

Člen 453

1. Blago, ki se prevaža na podlagi zvezkov TIR ali ATA po carinskem območju Skupnosti, se šteje za blago nečlanice, razen če se pravilno ugotovi njegov skupnostni status.

2. Skupnostni status blaga iz odstavka 1 se določi v skladu s členi 314 do 324.

Člen 454

1. Ta člen se uporablja brez poseganja v posebne določbe Konvencij TIR in ATA o obveznostih garantnih združenj pri uporabi zvezka TIR ali ATA.

2. Kadar se ugotovi, da je v času ali v zvezi s prevozom na podlagi zvezka TIR ali s prevozom na podlagi zvezka ATA v eni državi članici nastala kršitev ali nepravilnost, ta država članica v skladu z določbami Skupnosti ali svojimi določbami, brez poseganja v začetek kazenskih postopkov, izterja carino in druge morebitne dajatve.

3. Kadar ni mogoče ugotoviti, na katerem območju je kršitev ali nepravilnost nastala, se šteje, da je taka kršitev ali nepravilnost nastala v državi članici, ki jo je odkrila, razen če se v roku, določenem v členu 455(1), predloži carinskim organom zadovoljivo dokazilo o pravilnosti prevoza ali o kraju, kjer je kršitev ali nepravilnost dejansko nastala.

Kadar tako dokazilo ni predloženo in se s tem šteje, da je navedena kršitev ali nepravilnost nastala v državi članici, ki jo je odkrila, ta država članica za tako blago obračuna carino in druge dajatve v skladu s predpisi Skupnosti ali svojimi predpisi.

Če se naknadno ugotovi, v kateri državi članici je navedena kršitev ali nepravilnost dejansko nastala, carine in druge dajatve (razen tistih, ki so v skladu z drugim pododstavkom obračunane kot lastni viri Skupnosti), ki jim je zavezano blago v tej državi članici, le-tej vrne država članica, ki jih je prvotno pridobila. V takem primeru se vsa preplačila vrnejo osebi, ki je dajatve prvotno plačala.

Kadar je znesek carin in drugih dajatev, ki jih prvotno obračuna in vrne tista država članica, ki jih je pridobila, manjši od carin in drugih dajatev, predpisanih v državi članici, v kateri je kršitev ali nepravilnost dejansko nastala, ta država članica obračuna razliko v skladu s predpisi Skupnosti ali svojimi predpisi.

Carinske uprave držav članic sprejmejo potrebne ukrepe za obravnavanje takih kršitev ali nepravilnosti in za učinkovito kaznovanje.

Člen 455

1. Kadar se ugotovi, da je kršitev ali nepravilnost nastala med ali v zvezi s prevozno operacijo na podlagi zvezka TIR ali s prevozom na podlagi zvezka ATA, carinski organi o tem obvestijo imetnika zvezka TIR ali zvezka ATA ter garantno združenje v roku, predpisanem v členu 11(1) Konvencije TIR oziroma členu 6(4) Konvencije ATA.

2. Dokazilo o pravilnosti prevoza, opravljenega na podlagi zvezka TIR ali zvezka ATA in opredeljenega v prvem pododstavku člena 454(3), se predloži v roku, predpisanem v členu 11(2) Konvencije TIR oziroma členu 7(1) in (2) Konvencije ATA.

3. Tako dokazilo se predloži, tako da ustreza zahtevam carinskih organov, med drugim:

(a) s predložitvijo dokumenta, ki ga overijo carinski organi in iz katerega je razvidno, da je bilo to blago predloženo namembnemu uradu. Ta dokument mora vsebovati podatke, ki omogočajo ugotavljanje istovetnosti blaga; ali

(b) s predložitvijo carinskega dokumenta, izdanega v tretji državi, iz katerega je razvidna sprostitev v domačo porabo, ali prepisa ali fotokopije tega dokumenta; prepis ali fotokopijo mora kot točen prepis overiti organ, ki je potrdil izvirnik, ali organi tretje udeležene države ali organi ene od držav članic. Ta dokument mora vsebovati podatke, ki omogočajo ugotavljanje istovetnosti obravnavanega blaga; ali

Oddelek 2

Določbe za postopek z zvezkom TIR

Člen 456

V členu 1(h) Konvencije TIR "carinski urad prehoda" pomeni carinski urad, prek katerega se cestno vozilo, komplet vozil ali zabojnik, kakor jih opredeljuje Konvencija TIR, med prevozom TIR uvozi na carinsko območje Skupnosti ali izvozi z njega.

Člen 457

Za namene iz člena 8(4) Konvencije TIR garantno združenje postane ali je odgovorno carinskim organom posamezne države članice, na ozemlje katere vstopi pošiljka TIR, takrat ko pošiljka vstopi na carinsko območje Skupnosti ali krene iz carinskega urada odhoda, ki je na carinskem območju Skupnosti, odgovorno pa ostane, dokler ne zapusti carinskega območja Skupnosti ali do namembnega carinskega urada na tem območju.

Oddelek 3

Določbe za postopek z zvezkom ATA

Člen 458

1. Carinski organi v vsaki državi članici določijo usklajevalni urad za ukrepanje pri kršitvah ali nepravilnostih, ki se nanašajo na zvezke ATA.

Ti organi obvestijo Komisijo o imenovanju usklajevalnih uradov skupaj z njihovim polnim naslovom. Seznam teh uradov je objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija C.

2. Za določitev države članice, ki je pristojna za obračun predpisanih carin in drugih dajatev, velja, da je država članica, ki v smislu drugega pododstavka člena 454(3) odkrije kršitev ali nepravilnost, storjeno med tranzitnim prevozom na podlagi zvezka ATA, tista država članica, v kateri je najdeno blago ali, če ni najdeno, tista država članica, v kateri ima usklajevalni urad zadnji kupon iz zvezka.

Člen 459

1. Kadar carinski organi države članice ugotovijo, da je nastal carinski dolg, čimprej pošljejo zahtevek garantnemu združenju, s katerim je povezana ta država članica. Kadar dolg nastane zato, ker blago, zajeto v zvezku ATA, ni bilo ponovno izvoženo ali mu ni bila dodeljena carinsko dovoljena raba ali uporaba v rokih, kakršne določa Konvencija ATA, se zahtevek ne pošlje prej kakor tri mesece po preteku veljavnosti zvezka.

2. Usklajevalni urad, ki predloži zahtevek, po možnosti hkrati pošlje usklajevalnemu uradu, pristojnemu glede na kraj sedeža urada začasnega uvoza, tudi obvestilo, sestavljeno v skladu z vzorcem iz Priloge 59.

Obvestilo spremlja kopija nezaključenega kupona, če ga usklajevalni urad ima na voljo. Obvestilo se lahko uporablja tudi, kadar koli se zdi potrebno.

Člen 460

1. Višina carin in davkov, ki izhajajo iz zahtevka iz člena 459, se izračuna po vzorcu obrazca za obračun davka iz Priloge 60, ki je izpolnjen v skladu s priloženimi navodili.

Obrazec za obračun davka se lahko pošlje pozneje kot zahtevek, vendar ne več kakor tri mesece po zahtevku in nikakor ne več kakor šest mesecev od dneva, ko carinski organi začnejo postopek pridobivanja plačila.

2. V skladu s členom 461 in njegovimi pogoji, dejstvo, da carinska uprava pošlje ta obrazec garantnemu združenju, ki je z njo povezano, ne odveže drugih garantnih združenj v Skupnosti obveznosti plačila carin in drugih dajatev, če se ugotovi, da kršitev ali nepravilnost ni nastala v državi članici, ki je postopek začela.

3. Obrazec za obračun davka se glede na potrebe izpolni v dveh ali treh izvodih. Prvi izvod je namenjen garantnemu združenju, ki je povezano s carinskim organom države članice, v kateri je sestavljen zahtevek. Drugi izvod zadrži usklajevalni urad, ki obrazec izda. Kadar je potrebno, usklajevalni urad pošlje tretji izvod usklajevalnemu uradu, pristojnemu glede na kraj sedeža urada začasnega uvoza.

Člen 461

1. Kadar se ugotovi, da kršitev ali nepravilnost ni nastala v državi članici, ki je postopek začela, usklajevalni urad prve države članice za svoj del spis zaključi.

2. Zaradi zaključitve pošlje usklajevalnemu uradu druge države članice vsebino svojega spisa, in po potrebi garantnemu združenju, s katerim je povezan, povrne vse zneske, ki jih je morda to združenje založilo ali začasno plačalo.

Vendar pa je spis zaključen le, če usklajevalni urad prve države članice od usklajevalnega urada druge države članice prejme zaključek, iz katerega je razvidno, da je slednja država članica že začela postopek v zvezi z zahtevkom v skladu s pravili iz Konvencije ATA. Ta zaključek se sestavi v skladu z vzorcem iz Priloge 61.

3. Usklajevalni urad države članice, v kateri je nastala kršitev ali nepravilnost, prevzame postopek pridobivanja plačila in, kadar je potrebno, od garantnega združenja, s katerim je povezan, pobere znesek predpisanih carin in drugih dajatev po stopnjah, ki veljajo v državi članici, v kateri je ta urad.

4. Postopek je treba prenesti v enem letu, šteto od poteka veljavnosti zvezka, pod pogojem, da plačilo na podlagi člena 7(2) ali (3) Konvencije ATA ni postalo dokončno. Če je ta rok prekoračen, se uporabita tretji in četrti odstavek člena 454(3).

POGLAVJE 10

Prevoz v postopkih z obrazcem 302

Člen 462

1. Kadar se v skladu s členoma 91(2)(e) in 162(2)(e) zakonika blago prevaža z ene točke na carinskem območju Skupnosti do druge na podlagi obrazca 302, ki ga je uvedel Sporazum med pogodbenicami Severnoatlantskega pakta o statusu njihovih sil, podpisan v Londonu 19. junija 1951, se zaradi pravil, ki urejajo uporabo navedenega obrazca za tak prevoz, carinsko območje Skupnosti šteje za enotno ozemlje.

2. Kadar blago med prevozom iz odstavka 1 prečka ozemlje tretje države, se kontrole in formalnosti v zvezi z obrazcem 302 izvršijo na mestu, kjer blago začasno zapusti carinsko območje Skupnosti in kjer ponovno vstopi na to območje.

3. Kadar se ugotovi, da je v času ali v zvezi s prevozom na podlagi obrazca 302 v eni državi članici nastala kršitev ali nepravilnost, ta država članica v skladu z določbami Skupnosti ali svojimi določbami, brez poseganja v začetek kazenskih postopkov, izterja carine in druge morebitne dajatve.

4. Člen 454(3) se smiselno uporablja.

POGLAVJE 11

Uporaba dokumentov za skupnostni tranzit pri izvajanju ukrepov za izvoz določenega blaga

Člen 463

1. To poglavje določa pogoje za prevoz blaga po carinskem območju Skupnosti v okviru postopka za skupnostni tranzit ali drugega carinskega tranzitnega postopka, kadar je izvoz tega blaga iz Skupnosti prepovedan ali podrejen omejitvam, plačilu carin ali drugih dajatev.

2. Vendar se ti pogoji uporabljajo le, če tako predvideva ukrep, ki uvaja prepoved, omejitev, carino ali drugo dajatev, brez poseganja v posebne določbe, ki jih ta ukrep utegne vsebovati.

Člen 464

Kadar je blago iz člena 463(1) dano v skupnostni tranzitni postopek, glavni zavezanec vpiše v polje z naslovom "Poimenovanje blaga" na dokumentu za skupnostni tranzit eno od naslednjih besedil:

- Salida de la Communidad sometida a restricciones,

- Udpassage fra Fællesskabet undergivet restriktioner,

- Ausgang aus der Gemeinschaft — Beschränkungen unterworfen,

- Έξοδος από την Κοινότητα υποκείμενη σε περιορισμούς,

- Export from the Community subject to restrictions,

- Sortie de la Communauté soumise à des restrictions,

- Uscita dalla Comunità assoggettata a restrizioni,

- Verlaten van de Gemeenschap aan beperkingen onderworpen,

- Saída da Comunidade sujeita a restrições,

- Salida de la Comunidad sujeta a pago de derechos,

- Udpassage fra Fællesskabet betinget af afgiftsbetaling,

- Ausgang aus der Gemeinschaft — Abgabenerhebungen unterworfen,

- Έξοδος από την Κοινότητα υποκείμενη σε επιθάρυνση,

- Export from the Community subject to duty,

- Sortie de la Communauté soumise à imposition,

- Uscita dalla Comunità assoggettata a tassazione,

- Verlaten van de Gemeenschap aan belastingheffing onderworpen,

- Saída da Comunidade sujeita a pagamento de imposições.

Člen 465

1. Kadar je blago iz člena 463(1) dano v tranzitni postopek, ki ni skupnostni tranzitni postopek, carinski urad, pri katerem se opravijo odpremne formalnosti, zahteva izpolnitev kontrolnega izvoda T5, predvidenega v členu 472. Udeleženec vpiše v polje 104 kontrolnega izvoda T5 eno izmed ustreznih navedb iz člena 464.

2. Carinski urad iz odstavka 1 vpiše v carinski dokument, na podlagi katerega se bo blago prevažalo, eno izmed ustreznih besedil iz člena 464.

Člen 466

Člena 464 in 465 se ne uporabljata, kadar se pri prijavljanju blaga za izvoz s carinskega območja Skupnosti carinskemu uradu, pri katerem se opravijo izvozne formalnosti, predloži dokazilo, da je bil sprejet upravni ukrep za odpravo omejitev za to blago, da so bile plačane vse predpisane izvozne carine in dajatve, ali da v danih okoliščinah blago lahko zapusti carinsko območje Skupnosti brez nadaljnjih formalnosti.

Člen 467

1. Kadar ukrep iz člena 463(2) predvideva predložitev zavarovanja, se tako zavarovanje predloži v primerih, ko naj bi glede na podatke v carinskem dokumentu blago iz člena 463(1), ki se prevaža med dvema točkama na carinskem območju Skupnosti, med prevozom zapustilo to območje drugače kakor po zraku.

2. Zavarovanje se vloži pri uradu, pri katerem se opravijo potrebne formalnosti ob odpremi blaga, ali pri drugem organu, ki ga za ta namen določi država članica, ki ji ta urad pripada, in sicer v skladu s pravili, ki jih določijo carinski organi te države članice. V primeru ukrepov, ki predpisujejo izvozno carino ali drugo dajatev, zavarovanja ni treba predložiti, kadar se blago prevaža v okviru skupnostnega tranzitnega postopka, kadar zavarovanje ni bilo predloženo v obliki gotovine, ali kadar je opustitev zavarovanja posledica osebnosti glavnega zavezanca.

Člen 468

1. Člen 465 velja tudi za blago iz člena 463(1), ki pri prevozu med dvema točkama na carinskem območju Skupnosti prečka ozemlje države EFTA in se iz te države odpošlje naprej.

Z odstopanjem od člena 482, izvirnik kontrolnega izvoda T5 spremlja blago do pristojnega carinskega urada namembne države članice.

Urad odhoda določi rok, v katerem mora biti blago ponovno uvoženo na carinsko območje Skupnosti.

2. Če ukrep iz člena 463(2) predvideva predložitev zavarovanja, potem se to, z odstopanjem od člena 467, predloži v vseh primerih, zajetih v odstavku 1.

Člen 469

Kadar blago ni dano v prosti promet takoj po prihodu na namembni urad, je naloga tega urada ustrezno ukrepati, da se izvedejo ukrepi iz člena 463(2).

Člen 470

Kadar se blago iz člena 463(1) prevaža, kakor je opisano v členu 467, bodisi po zraku ali ne, in ni ponovno uvoženo na carinsko območje Skupnosti v predpisanem roku, se šteje, da je bilo nepravilno izvoženo v tretjo državo iz države članice, od koder je bilo poslano, razen če se ugotovi, da je bilo izgubljeno zaradi višje sile ali nepredvidljivih okoliščin.

POGLAVJE 12

Določbe o dokumentih (Kontrolni izvod T5), ki jih je treba uporabljati pri izvajanju ukrepov Skupnosti, ki vključujejo kontrole uporabe blaga in/ali namembnega kraja.

Člen 471

Za namene tega poglavja:

(a) "pristojni organi" pomeni:

carinske organe ali kateri koli drug organ, ki je pristojen za izvajanje tega poglavja;

(b) "urad" pomeni:

carinski urad ali organizacijo, ki je na lokalni ravni pristojna za izvajanje tega poglavja.

Člen 472

1. Kadar je izvajanje ukrepa Skupnosti podrejeno dokazilu o izpolnjenih pogoji, ki jih ta ukrep predpisuje za uporabo blaga in/ali namembni kraj blaga, ki je uvoženo na, izvoženo iz, ali se prevaža po carinskem območju Skupnosti, se tako dokazilo predloži v obliki kontrolnega izvoda T5. Kontrolni izvod T5 je izpolnjeni obrazec T5, ki ima po potrebi priložen en ali več obrazcev T5 bis, kakor je predvideno v členu 478, ali eno ali več nakladnic T5, kakor je predvideno v členu 479 ali 480.

Ni izključena uporaba več kontrolnih izvodov T5 hkrati, vendar za drugačne namene, če je le vsak od njih predviden v zakonodaji Skupnosti.

2. Oseba, ki podpiše kontrolni izvod T5 v pomenu iz odstavka 1, mora blago, ki je opisano v tem dokumentu, dati v prijavljeno uporabo in/ali odpremiti blago v prijavljeni namembni kraj.

Člen 473

Obrazci kontrolnega izvoda T5 morajo ustrezati vzorcem iz prilog 63, 64 in 65. Izpolnijo se v skladu z obrazložitvami k Prilogi 66 in, kjer je potrebno, dodatnimi pravili, določenimi v drugi zakonodaji Skupnosti. Če je potrebno, lahko vsaka država članica obrazložitev dopolni.

Kontrolni izvod T5 se izda in uporablja v skladu s členi 476 do 485.

Člen 474

1. Uporabljeni papir mora biti bledomoder pisalni papir s težo najmanj 40 g/m2. Biti mora dovolj neprosojen, da podatki na eni strani ne zmanjšajo čitljivosti podatkov na drugi strani. Biti mora dovolj trden, da se pri normalni uporabi ne strga ali mečka.

2. Obrazci so velikosti:

(a) 210 × 297 mm za obrazec T5 (Priloga 63) in obrazec T5 bis (Priloga 64) z dovoljenim odstopanjem po dolžini – 5 in + 8 mm;

(b) 297 × 240 mm za nakladnice T5 (Priloga 65) z dovoljenim odstopanjem po dolžini – 5 in + 8 mm;

3. Različni obrazci so označeni z barvo na naslednji način:

- izvirniki imajo na desnem robu neprekinjeno črno črto,

- ta črta je široka približno 3 mm.

4. Vrnitveni naslov in važna opomba na sprednji strani obrazca sta lahko natisnjena rdeče.

Člen 475

Pristojni organi držav članic lahko zahtevajo, da je z obrazca kontrolnega izvoda T5 razvidno ime in naslov tiskarja ali oznaka, po kateri ga je mogoče prepoznati.

Člen 476

Kontrolni izvod T5 se sestavi v uradnem jeziku Skupnosti, ki je sprejemljiv za pristojne organe države članice odhoda.

Pristojni organi druge države članice, v kateri se tak dokument predloži, lahko po potrebi zahtevajo prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov te države članice.

Člen 477

1. Kontrolni izvod T5 se izpolni s pisalnim strojem ali po drugem mehanografskem ali podobnem postopku. Izpolni se lahko tudi čitljivo ročno s črnilom in velikimi tiskanimi črkami.

Obrazec ne sme vsebovati nobenih izbrisov ali pisanja preko besedila. Popravlja se tako, da se prečrta napačne podatke in po potrebi doda zahtevane podatke. Tako narejene popravke parafira oseba, ki jih je vnesla, pristojni organi pa jih izrecno overijo.

2. Kontrolni izvod T5 se lahko izdela in izpolni tudi z avtomatskim reprodukcijskim postopkom, če se strogo upoštevajo določbe glede vzorcev, papirja, velikosti, uporabljenega jezika, čitljivosti, prepovedi brisanja, pisanja preko besedila in spreminjanja.

Člen 478

1. Pristojni organi vsake države članice lahko dovolijo podjetjem, ki imajo svoj sedež na njihovem ozemlju, da dopolnijo kontrolni izvod T5 z enim ali več dopolnilnimi obrazci T5 bis, kadar se vsi obrazci nanašajo na eno pošiljko blaga, natovorjeno na eno prevozno sredstvo, in namenjeno za enega prejemnika ter za eno uporabo in/ali namembni kraj.

2. Število uporabljenih dopolnilnih obrazcev T5 bis se vpiše v polje 3 kontrolnega izvoda T5, kateremu so priloženi. Evidenčna številka kontrolnega izvoda T5 se vpiše v polje za evidenčne podatke na vsakem dopolnilnem obrazcu T5. Skupno število tovorkov, zajetih v kontrolnem izvodu T5 in dopolnilnih obrazcih T5 bis, se vpiše v polje 6 kontrolnega izvoda T5.

Člen 479

1. Pristojni organi vsake države članice lahko dovolijo podjetjem, ki imajo svoj sedež na njihovem ozemlju, da dopolnijo kontrolni izvod T5 z eno ali več nakladnicami T5, ki vsebujejo podatke, običajno prikazane v poljih 31, 33, 35, 38, 100, 103 in 105 obrazca T5, če se vsi obrazci nanašajo na eno pošiljko blaga, natovorjeno na eno prevozno sredstvo, in namenjeno enemu prejemniku ter za eno uporabo in/ali namembni kraj.

2. Uporabi se lahko samo sprednja stran nakladnice T5. Pred vsako postavko na nakladnici T5 se vpiše zaporedna številka, vpišejo pa se tudi vsi podatki, ki izhajajo iz naslovov stolpcev.

Za zadnjim vpisom se potegne vodoravna črta, preostala prazna polja pa prečrta, tako da ni možno naknadno vpisovanje. Skupno število tovorkov, ki vsebujejo našteto blago, ter skupna bruto in neto masa tega blaga se vpišejo na dnu ustreznih stolpcev.

3. Kadar se uporabljajo nakladnice T5, se polja 31, 33, 35, 38, 100, 103 in 105 kontrolnega izvoda T5, na katerega se nanašajo, prečrtajo, obrazec T5 bis pa ne sme biti priložen kontrolnemu izvodu.

4. Število uporabljenih nakladnic T5 se vpiše v polje 4 kontrolnega izvoda T5. Evidenčna številka kontrolnega izvoda T5 se vpiše v polje za evidenčne podatke na vsaki nakladnici T5. Skupno število tovorkov, zajetih v raznih nakladnicah, se vpiše v polje 6 kontrolnega izvoda T5.

Člen 480

1. Dovoljenje iz člena 479(1) lahko omogoči podjetjem, ki svojo poslovno dokumentacijo izdelujejo po postopku elektronske ali avtomatske obdelave podatkov, da uporabljajo nakladnice T5, izpolnjene po tem postopku obdelave podatkov, ki kljub temu, da vsebujejo vse podatke, predvidene v vzorcu iz Priloge 65, ne izpolnjujejo vseh pogojev iz členov 473 do 475 in 477 ali določila iz člena 479(2), da mora pred vsako postavko na seznamu stati zaporedna številka. Taki seznami pa so oblikovani in izpolnjeni tako, da jih ti pristojni uradi lahko uporabljajo brez težav.

2. Dovoljenje dobijo samo tista podjetja, ki ponudijo taka jamstva, da se zdijo pristojnim organom ustrezna.

3. Kot nakladnice iz člena 479(1) se lahko uporabijo tudi seznami z opisom blaga, sestavljeni zaradi izvrševanja odpremnih/izvoznih formalnosti, tudi če te sezname izdelajo podjetja, ki svoje dokumentacije ne izdelujejo po postopku elektronske ali avtomatske obdelave podatkov.

4. Imetnik dovoljenja je odgovoren za kakršno koli goljufijo katere koli osebe pri uporabi nakladnic, ki jih sestavi.

Člen 481

1. Udeleženec izpolni en izvirnik in vsaj eno kopijo kontrolnega izvoda T5 in morebitnih dopolnilnih obrazcev T5 bis ali nakladnic T5. Vsak od teh mora imeti lastnoročni podpis udeleženca.

2. Kontrolni izvod T5 in morebitni dopolnilni obrazci T5 bis ali nakladnice T5 morajo vsebovati vse podrobnosti, v zvezi s poimenovanjem blaga in dodatnimi podatki, ki so potrebni v skladu z določbami ukrepa Skupnosti, ki predpisuje kontrolo.

3. Kadar blago ni dano v skupnostni tranzitni postopek, se mora kontrolni izvod T5 sklicevati na dokument za tranzitni postopek, če je sploh uporabljen. Če tranzitni postopek ni uporabljen, mora vsebovati eno od naslednjih besedil:

- mercancías fuera del procedimiento de tránsito,

- ingen forsendelsesprocedure,

- nicht im Versandverfahren befindliche Waren,

- είτε σε μνεία "Εμπορεύματα εκτός διαδικασίας διαμετακόμισης",

- goods not covered by a transit procedure,

- marchandises hors procédure de transit,

- merci non vincolate ad una procedura di transito,

- goederen niet geplaatst onder een regeling voor douanevervoer,

- mercadorias não abrangidas por um procedimento de trânsito.

4. Dokument za skupnostni tranzit ali dokument, ki se nanaša na uporabljeni tranzitni postopek, se mora sklicevati na izdani(e) kontrolni(e) izvod(e) T5.

Člen 482

1. Kadar se blago prevaža v okviru skupnostnega tranzitnega postopka ali drugega carinskega tranzitnega postopka, kontrolni izvod T5 izda urad odhoda. Urad odhoda obdrži kopijo kontrolnega izvoda T5. Izvirnik kontrolnega izvoda T5 spremlja blago najmanj do urada, pri katerem se preveri uporaba in/ali namembni kraj blaga pod enakimi pogoji kakor pri dokumentih za uporabljeni tranzitni postopek.

2. Kadar se blago, ki je podrejeno kontrolam uporabe in/ali namembnega kraja, ne da v tranzitni postopek, kontrolni izvod T5 izdajo pristojni organi države članice odpreme. Obdržijo tudi kopijo kontrolnega izvoda T5.

Kontrolni izvod T5 mora vsebovati eno od besedil iz člena 481(3).

3. Kontrolni izvod T5 in morebitni obrazec(e) T5 bis in/ali nakladnico(e) T5 overijo pristojni organi države članice odhoda. Taka overitev vsebuje naslednje podatke, ki morajo biti navedeni v polju A (urad odhoda) teh dokumentov:

(a) pri kontrolnem izvodu T5 ime in žig urada odhoda, podpis pristojne osebe, datum overitve ter evidenčno številko, ki je lahko predhodno natisnjena;

(b) pri obrazcu T5 bis in/ali nakladnici T5 številko, navedeno na kontrolnem izvodu T5. Ta številka se vpiše z žigom, na katerem je tudi ime urada odhoda, ali pa z roko. V slednjem primeru jo mora spremljati uradni žig navedenega urada.

Izvirniki teh dokumentov se vrnejo udeležencu, takoj ko so opravljene vse upravne formalnosti.

4. Blago in izvirnike kontrolnih izvodov T5 je treba predložiti namembnemu uradu.

Člen 483

1. Kontrole predvidene ali predpisane uporabe in/ali namembnega kraja izvaja namembni urad ali pa poskrbi za njihovo izvajanje na svojo odgovornost.

2. Urad odhoda zabeleži podatke iz kontrolnega izvoda T5, s tem da po potrebi obdrži fotokopijo navedenega dokumenta, in rezultate opravljenih kontrol.

3. Brez poseganja v določbe člena 485 namembni urad ob zaključku vseh potrebnih formalnosti in potem, ko namembni urad vnese ustrezni zaznamek, pošlje izvirnik kontrolnega izvoda T5 na naslov, ki je naveden v polju "Vrniti:".

Člen 484

Vsakdo, ki namembnemu uradu predloži kontrolni izvod T5 in pošiljko, na katero se nanaša, lahko zahteva potrdilo, izpolnjeno na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 47.

Potrdilo ne more nadomestiti kontrolnega izvoda T5.

Člen 485

1. Pri pošiljki blaga, ki jo spremlja kontrolni izvod T5, pristojni organi držav članic dovolijo, da se taka pošiljka in kontrolni izvod T5 razdelita preden je zaključen postopek, za katerega je bil obrazec izdan. Pošiljke, ki nastanejo pri taki razdelitvi, se lahko naprej delijo.

2. Odstavek 1 ne vpliva na uporabo ukrepov Skupnosti za izdelke iz intervencijskih zalog, ki morajo biti podrejeni kontroli glede uporabe in/ali namembnega kraja in ki so predelane v drugi državi članici preden gredo v končno uporabo in/ali dosežejo končni cilj.

3. Delitev iz odstavka 1 se izvede v skladu z odstavki 4 do 7. Države članice imajo pravico, da odstopajo od teh določb, kadar bodo vse pošiljke, nastale s tako delitvijo, dane v končno uporabo ali dosegle končni cilj v državi članici, kjer pride do delitve.

4. Urad, pri katerem pride do delitve, izda v skladu s členom 481 izpisek iz kontrolnega izvoda T5 za vsak del razdeljene pošiljke, pri čemer uporabi kontrolni izvod T5.

Vsak izpisek vsebuje, med drugim, dodatne podatke, navedene v poljih 100, 104, 105, 106 in 107 prvotnega kontrolnega izvoda T5, ter neto maso in neto količino blaga, na katerega se izpisek nanaša. V polju 106 vsakega izpiska se navede evidenčna številka ter datum, urad in država izdaje prvotnega kontrolnega izvoda T5, pri čemer se uporabi ena od naslednjih oblik besedila:

- Extracto del ejemplar de control: …

…

(número, fecha, oficina y país de expedición)

- Udskrift af kontroleksemplar: …

…

(nummer, dato, udstedelsessted og land)

- Auszug aus dem Kontrollexemplar: …

…

(Nummer, Datum, ausstellende Stelle und Ausstellungsland)

- Απόσπασμα του αντιτύπου ελέγχου: …

…

(αριθμός, ημερομηνία, γραφείο και χώρα εκδόσεως)

- Extract of control copy: …

…

(Number, date, office and country of issue)

- Extrait de l'exemplaire de contrôle: …

…

(numéro, date, bureau et pays de délivrance)

- Estratto dell'esemplare di controllo: …

…

(numéro, data, ufficio e paese di emissione)

- Uittreksel uit controle-exemplaar: …

…

(nummer, datum, kantoor en land van afgifte)

- Extracto do exemplar de controlo: …

…

(número, data, estância, país de emissão)

5. Urad, pri katerem pride do delitve, na prvotnem kontrolnem izvodu navede, da je bil obrazec razdeljen. To stori tako, da vpiše v polje "kontrola uporabe in/ali namembnega kraja" eno od naslednjih navedb:

- … (número) extractos expedidos — copias adjuntas,

- … (antal) udstedte udskrifter — kopier vedføjet,

- … (Anzahl) Auszüge ausgestellt — Durchschriften liegen bei,

- … (αριθμός) εκδοθέντα αποσπάσματα — συνημμένα αντίγραφα,

- … (number) extracts issued — copies attached,

- … (nombre) extraits délivrés — copies ci-jointes,

- … (numéro) estratti rilasciati — copie allegate,

- … (aantal) uittreksels afgegeven — kopieën bijgevoegd,

- … (quantidade) extractos emitidos — cópias juntas

Prvotni kontrolni izvod T5 se skupaj s kopijami izdanih izpiskov nemudoma vrne na naslov, naveden pod "Vrniti:".

Urad, pri katerem pride do delitve, obdrži kopije izvirnika kontrolnega izvoda T5 in izdanih izpiskov.

6. Izvirniki izpiskov iz kontrolnih izvodov T5 spremljajo posamezne dele razdeljene pošiljke skupaj z morebitnimi dokumenti, ki se nanašajo na postopek.

7. Kontrole predvidene ali predpisane uporabe in/ali namembnega kraja izvajajo pristojni uradi držav članic, kamor so namenjeni deli razdeljene pošiljke, ali pa poskrbijo za njihovo izvajanje na svojo odgovornost. Vpišejo ustrezne podatke na izpiske in jih v skladu s členom 483(3) vrnejo na naslov, ki je naveden pod "Vrniti:".

8. Pri nadaljnjih delitvah, kakršne predvideva odstavek 1, se smiselno uporabljajo odstavki 2 do 7.

Člen 486

1. Kontrolni izvod T5 se lahko izda naknadno pod pogojem, da:

- udeleženec ni odgovoren za to, da ob odpremi blaga ni zaprosil za ta dokument ali ga ni izdal, ali če lahko predloži dokaz, ki ustreza zahtevam pristojnih organov, da za to ni kriva njegova malomarnost ali običajna površnost,

- udeleženec predloži dokazilo, da se kontrolni izvod T5 nanaša na blago, za katero so bile opravljene vse upravne formalnosti,

- udeleženec predloži dokumente, ki so potrebni za izdajo kontrolnega izvoda T5,

- se v skladu z zahtevami pristojnih organov ugotovi, da si z naknadno izdajo kontrolnega izvoda T5 ne da zagotoviti finančnih koristi, ki ne bi bile zagotovljene na podlagi uporabljenega tranzitnega postopka, carinskega statusa blaga ter njegove uporabe in/ali namembnega kraja.

2. Kadar je kontrolni izvod T5 izdan naknadno, vsebuje eno od naslednjih z rdečo zapisanih besedil:

- Expedido a posteriori,

- Udstedt efterfølgende,

- Nachträglich ausgestellt,

- Εκδοθέν εκ των υστέρων,

- Issued retroactively,

- Délivré a posteriori,

- Rilasciato a posteriori,

- Achteraf afgegeven,

- Emitido a posteriori.

Udeleženec v tak kontrolni izvod T5 vpiše še oznako prevoznega sredstva, s katerim je bilo blago odpremljeno, datum odhoda in morebitni datum predložitve blaga namembnemu uradu.

3. Namembni urad lahko overi naknadno izdani kontrolni izvod T5 samo, kadar ugotovi, da je bilo blago, zajeto v tem dokumentu, uporabljeno v skladu z namenom, in/ali je dospelo na namembni kraj, ki je predviden ali predpisan v ukrepu Skupnosti za uvažanje, izvažanje ali prevažanje tega blaga znotraj carinskega območja Skupnosti.

4. Dvojniki kontrolnih izvodov T5, izpiskov iz kontrolnih izvodov T5, dopolnilnih obrazcev T5 bis in nakladnic T5 se lahko izdajo, kadar se izgubijo izvirniki. Dvojnik mora imeti s krepkimi rdečimi črkami napisano besedo "DVOJNIK", pa tudi žig urada, ki je dvojnik izdal, in podpis pristojnega uradnika.

Člen 487

Z odstopanjem od člena 472 in če ni drugače določeno v določbah, ki se nanašajo na ustrezni ukrep Skupnosti, ima vsaka država članica pravico zahtevati, da se dokazilo o tem, da je bilo blago uporabljeno za določeni namen in/ali da je dospelo na predvideni ali predpisani namembni kraj, predloži v skladu z njenim postopkom, če blago ne zapusti njenega ozemlja preden je bilo uporabljeno za namen in/ali je dospelo na predvideni ali predpisani namembni kraj.

Člen 488

Pristojni organi vsake države članice lahko glede na obseg svojih pristojnosti dovolijo kateri koli osebi, ki izpolnjuje pogoje iz člena 489 in ki namerava pošiljati blago, za katero je treba izpolniti kontrolni izvod T5 (v nadaljnjem besedilu "pooblaščeni pošiljatelj"), da uradu odhoda ne predloži obravnavanega blaga ne kontrolnega izvoda T5 za to blago.

Člen 489

1. Dovoljenje, predvideno v členu 488, dobijo samo osebe:

(a) ki redno pošiljajo blago;

(b) ki z evidencami pristojnim organom omogočajo nadzor nad svojimi prevozi;

(d) ki niso hudo ali večkrat kršile predpisov s tega področja.

2. Pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo predložitev zavarovanja iz odstavka 1(c).

Člen 490

Pristojni organi v izdanem dovoljenju navedejo zlasti:

(a) urad ali urade, pristojne za nastopanje v vlogi uradov odhoda za pošiljke;

(b) rok v katerem in postopek po katerem mora pooblaščeni pošiljatelj obvestiti urad odhoda o predvideni pošiljki, da ta lahko izvede potrebne kontrole pred odhodom blaga;

(d) potrebne ukrepe za zagotovitev istovetnosti. Zato pristojni organi lahko predpišejo, da morajo biti prevozna sredstva ali tovorek oziroma tovorki opremljeni s posebnimi carinskimi oznakami, ki jih sprejmejo pristojni organi in jih namesti pooblaščeni pošiljatelj.

Člen 491

1. Dovoljenje določa, da mora biti polje na sprednji strani obrazca kontrolnega izvoda T5, ki je predvideno za urad odhoda:

(a) vnaprej opremljeno z žigom urada odhoda in s podpisom uradnika tega urada;

ali

(b) opremljeno s strani pooblaščenega pošiljatelja z odtisom posebnega kovinskega žiga, ki ga odobrijo carinski organi in ki ustreza vzorcu iz Priloge 62. Odtis tega žiga je na obrazce mogoče vtisniti vnaprej, kadar je tiskanje naloženo tiskarju, ki ima za to ustrezno dovoljenje.

Pooblaščeni pošiljatelj izpolni to polje z navedbo datuma odpreme blaga in deklaracijo opremi s številko v skladu s pravili, ki so v zvezi s tem določena v dovoljenju.

2. Pristojni organi lahko predpišejo uporabo obrazcev, opremljenih s posebnim razpoznavnim znakom.

Člen 492

1. Pooblaščeni pošiljatelj najpozneje ob odpremi blaga na sprednjo stran pravilno izpolnjenega kontrolnega izvoda T5 v polje "Kontrola urada odhoda" po potrebi vpiše rok za predložitev blaga namembnemu uradu in sklicevanje na izvozne dokumente, ki jih zahteva država članica odpreme, ter izvedene ukrepe za zagotovitev istovetnosti skupaj z enim od naslednjih zaznamkov:

- Procedimiento simplificado,

- Forenklet fremgangsmåde,

- Vereinfachtes Verfahren,

- Απλουστευμένη διαδικασία,

- Simplified procedure,

- Procédure simplifiée,

- Procedura semplificata,

- Vereenvoudigde regeling,

- Procedimento simplificado.

2. Po odpremi blaga pooblaščeni pošiljatelj nemudoma pošlje uradu odhoda kopijo kontrolnega izvoda T5 skupaj s katerim koli posebnim dokumentom, ki je bil podlaga za sestavo kontrolnega izvoda T5.

3. Kadar urad odhoda izvede kontrolo ob odhodu pošiljke, to zabeleži v polju "Kontrola urada odhoda" na sprednji strani kontrolnega izvoda T5.

4. Šteje se, da je pravilno izpolnjeni kontrolni izvod T5, ki vsebuje navedbe iz odstavka 1 in ga je podpisal pooblaščeni pošiljatelj, izdal urad odhoda, ki je obrazce v skladu s členom 491(1)(a) predhodno overil ali pa je njegovo ime na odtisu posebnega žiga iz člena 491(1)(b), in sicer zato, da se uporabi kot dokazilo, da je bilo v njem navedeno blago uporabljeno za predvideni namen in/ali je dospelo na predvideni namembni kraj.

Člen 493

1. Pooblaščeni pošiljatelj mora:

(a) izpolnjevati določbe tega poglavja in pogoje dovoljenja;

(b) sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovi varno hranjenje posebnega žiga ali obrazcev, opremljenih z odtisom žiga urada odhoda ali odtisom posebnega žiga.

2. Pooblaščeni pošiljatelj nosi vse posledice, zlasti finančne, če se zmoti, kaj opusti ali naredi druge napake pri sestavljanju kontrolnega izvoda T5 ali pri izvajanju postopkov, ki jih je na podlagi dovoljenja iz člena 488 dolžan izpeljati.

3. V primeru, da nekdo zlorabi obrazce kontrolnega izvoda T5, ki so vnaprej opremljeni z žigom urada odhoda ali posebnim žigom, je pooblaščeni pošiljatelj, brez poseganja v kazenske postopke, odgovoren za plačilo neplačanih carin in drugih dajatev ter za povračilo finančnih koristi, ki jih je neupravičeno dobil zaradi take zlorabe, razen če dokaže pristojnim organom, ki so ga pooblastili, da je sprejel zahtevane ukrepe iz odstavka 1(b).

Člen 494

1. Pristojni organi lahko pooblaščenemu pošiljatelju dovolijo, da ne podpisuje kontrolnih izvodov T5, opremljenih s posebnim žigom iz Priloge 62, ki so izpolnjeni po postopku elektronske ali avtomatske obdelave podatkov. Pogoj za tako dovoljenje je pisna izjava, ki jo je pooblaščeni pošiljatelj predhodno dal tem organom, s katero je, brez poseganja v kazenske postopke, prevzel obveznost plačila neplačanih carin in drugih dajatev ter povračila finančnih koristi, ki jih je neupravičeno dobil, ker je uporabil obrazce kontrolnega izvoda T5, opremljene z odtisom posebnega žiga.

2. Obrazci kontrolnega izvoda T5, izpolnjeni v skladu z odstavkom 1, vsebujejo v polju, predvidenem za podpis deklaranta, eno od naslednjih besedil:

- Dispensa de firma,

- Fritaget for underskrift,

- Freistellung von der Unterschriftsleistung,

- Δεν απαιτείται υπογραφή,

- Signature waived,

- Dispense de signature,

- Dispensa dalla firma,

- Van ondertekening vrijgesteld,

- Dispensada a assinatura.

Člen 495

Obrazci iz prilog I, II in III k Uredbi Komisije (EGS) št. 2823/87 [14], ki so bili v uporabi pred uveljavitvijo te uredbe, se lahko uporabljajo še naprej, dokler ne poidejo zaloge, vendar pa največ do 31. decembra 1995.

NASLOV III

POSTOPKI Z EKONOMSKIM UČINKOM

POGLAVJE I

Skupne določbe

Oddelek 1

Opredelitve

Člen 496

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem naslovu, imajo naslednji pomen:

(a) nadzorni urad: carinski urad, naveden v dovoljenju, ki ga carinski organi države članice, ki so izdale dovoljenje, pooblastijo za nadzor nad postopkom;

(b) urad vnosa v postopek: carinski urad/i, naveden/i v dovoljenju, ki ga/jih carinski organi države članice, ki so izdale dovoljenje, pooblastijo za sprejemanje deklaracij za vnos v postopek;

(c) urad zaključka: carinski urad/i, naveden/i v dovoljenju, ki ga/jih carinski organi države članice, ki so izdale dovoljenje, pooblastijo za sprejemanje deklaracij, na podlagi katerih blago po vnosu v postopek z ekonomskim učinkom pridobi carinsko dovoljeno rabo ali uporabo.

Oddelek 2

Odobritev postopka — običajni postopek

Člen 497

1. Zahtevek za odobritev uporabe carinskega postopka z ekonomskim učinkom, vključno z zahtevkom za odobritev upravljanja carinskega skladišča ali uporabe postopka carinskega skladiščenja, v nadaljevanju "zahtevek", se brez poseganja v določbe odstavka 3 in členov 568, 656, 695 in 760 vloži pisno.

Zahtevek glede na primer ustreza enemu od vzorcev iz Priloge 67. Vložnik zahtevka v svojem zahtevku navede vse zahtevane podatke, ki so v skladu s posameznimi točkami vzorca v Prilogah 67/A do 67/B, pri čemer se sklicuje na te točke in upošteva opombe iz tega vzorca. Besedila opomb v zahtevku ni treba zapisati. Zahtevek mora biti označen z datumom in podpisan.

Če so pristojni carinski organi mnenja, da so podatki v zahtevku nezadostni, ta odstavek dopušča možnost, da lahko od vložnika zahtevka zahtevajo dodatne podatke in navedbo drugih podatkov, potrebnih za uporabo določb na področjih, ki jih ne ureja ta naslov.

2. Zahtevku se v izvirniku ali kopijah priložijo vsi v njem navedeni dokumenti ali dokazila k zahtevanim navedbam, katerih predložitev je potrebna za obravnavo zahtevka. Zahtevku se lahko priložijo tudi dodatni listi, če je treba navedbe razložiti. Vsak dokument, dokazilo ali list, ki se priloži zahtevku, je njegov sestavni del. V zahtevku se navede število prilog, ki jih vsebuje.

3. Carinski organi lahko za vsak primer posebej dovolijo, da lahko imetnik zahtevka, če gre za zahtevek za obnovo ali spremembo dovoljenja, predloži pisni zahtevek, ki vsebuje sklicevanje na predhodno dovoljenje in po potrebi navede podatke, potrebne za njegovo spremembo.

4. Brez poseganja v poenostavljene postopke, predvidene v členih 568, 656, 695 in 760, se vsak zahtevek, ki ne izpolnjuje pogojev iz tega člena in ni predložen v skladu s pogoji členov 509, 555, 651, 691 in 750, zavrže.

Člen 498

Predložitev zahtevka, ki ga vložnik podpiše, izraža voljo udeleženega, da se uporabi zahtevani carinski postopek z ekonomskim učinkom in brez poseganja v morebitno uporabo kazenskih določb v skladu z veljavnimi določbami v državah članicah pomeni obveznost glede:

- točnosti navedb v zahtevku,

- pristnosti priloženih dokumentov in

- upoštevanja vseh obveznosti v zvezi z zahtevanim carinskim postopkom z ekonomskim učinkom.

Člen 499

1. Carinski organi, pristojni za izdajo dovoljenja, pred izdajo dovoljenja preverijo, ali so za njegovo izdajo izpolnjeni vsi predpisani pogoji.

2. Dovoljenja se ne sme izdati, če je zahtevek v skladu s členom 497(4) nedopusten.

Člen 500

1. Brez poseganja v člene 568, 656, 695 in 760 se dovoljenje iz člena 85 zakonika, vključno z dovoljenjem za upravljanje carinskega skladišča ali uporabo postopka carinskega skladiščenja, izda na vzorcu, ki glede na primer ustreza določbam iz Prilog 68/A do 68/E. Dovoljenje je označeno z datumom in podpisano.

2. O izdanem dovoljenju se obvesti vložnika zahtevka.

3. Brez poseganja v odstopanja, predvidena v členu 556(1) in členu 751(1), začne dovoljenje veljati z dnem izdaje.

4. Dovoljenje lahko glede na primer zajema enega ali več vnosov v postopek.

5. V primeru podaljšanja ali spremembe že izdanega dovoljenja, katerega zahtevek se vloži z uporabo člena 497(3), lahko carinski organi z odstopanjem od odstavka 1 za vsak posamezen primer v odločbi označijo polja, ki morajo biti spremenjena ob navedbi spremenjenega dovoljenja, ali izdajo novo dovoljenje.

Člen 501

1. Če eden od pogojev za odobritev dovoljenja ni izpolnjen, carinski organi zavrnejo zahtevek.

2. Odločba, s katero se zahtevek zavrne, se izda pisno in se ob upoštevanju določb člena 6(3) zakonika sporoči vložniku zahtevka.

Člen 502

1. Carinski organi hranijo zahtevke in njihove priloge skupaj s kopijo izdanega dovoljenja.

2. V primeru izdaje dovoljenja znaša rok za hrambo zahtevkov, njihovih prilog in dovoljenja najmanj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je dovoljenje prenehalo veljati, v primeru dovoljenja za upravljanje carinskega skladišča ali uporabo postopka carinskega skladiščenja tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bilo dovoljenje odpravljeno ali preklicano.

3. V primeru zavrnitve zahtevka, razveljavitve ali preklica dovoljenja se zahtevek, eventualno dovoljenje oziroma odločba o zavrnitvi zahtevka in njihove priloge hranijo najmanj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil zahtevek zavrnjen ali dovoljenje razveljavljeno ali preklicano.

POGLAVJE 2

Carinsko skladiščenje

Oddelek 1

Splošne določbe

Pododdelek 1

Opredelitve in tipi carinskih skladišč

Člen 503

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem poglavju, imajo naslednji pomen:

(a) kmetijsko blago: blago, zajeto v uredbah iz člena 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 565/80 [15]. Kot kmetijsko blago se šteje blago, zajeto v Uredbah Sveta (EGS) št. 3033/80 [16] (blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov) in (EGS) št. 3035/80 [17] (kmetijski proizvodi, ki se izvozijo kot blago, ki ni zajeto v Prilogi II Pogodbe);

(b) predplačilo: plačilo zneska pred izvozom, ki je enako izvoznemu nadomestilu, če je to plačilo predvideno v Uredbi Sveta (EGS) št. 565/80;

(c) predfinancirano blago: vsako blago, namenjeno izvozu v nespremenjenem stanju, za katero se opravi predplačilo, ne glede na oznako, ki jo nosi v predpisih Skupnosti, ki dovoljujejo takšno predplačilo;

(d) predfinancirani osnovni proizvod: vsak proizvod, namenjen izvozu v obliki predelanega blaga, za katerega se opravi predplačilo, potem ko je bil predelan bolj, kakor predvideva ravnanje iz člena 532;

(e) predelano blago: vsak proizvod ali blago, ki je rezultat predelave predfinanciranega osnovnega proizvoda, ne glede na oznako, ki jo nosi v predpisih Skupnosti, ki dovoljujejo predplačilo.

Člen 504

1. Brez poseganja v odstavka 2 in 3 imajo carinska skladišča, v katerih se skladišči blago v postopku carinskega skladiščenja, eno od naslednjih oznak:

- skladišče tipa A: javno skladišče v skladu s prvo alineo drugega odstavka člena 99 zakonika, za katerega je odgovoren imetnik skladišča,

- skladišče tipa B: javno skladišče v skladu s prvo alineo drugega odstavka člena 99 zakonika, za katerega je odgovoren vsak depozitar v skladu s členom 102(1) zakonika, in pri katerem se uporabi drugi pododstavek člena 105 zakonika,

- skladišče tipa C: zasebno skladišče v skladu z drugo alineo drugega odstavka člena 99 zakonika, v katerem je imetnik skladišča tudi depozitar blaga, vendar ni nujno lastnik blaga,

- skladišče tipa D: zasebno skladišče v skladu z drugo alineo drugega odstavka člena 99 zakonika, v katerem je imetnik skladišča tudi depozitar blaga, vendar ni nujno lastnik blaga, in pri katerem se uporabi postopek iz člena 112(3) zakonika.

2. Postopek carinskega skladiščenja se lahko izvaja tudi v zasebnem skladišču v skladu z drugo alineo drugega odstavka člena 99 zakonika, kjer je imetnik skladišča tudi depozitar, vendar ni nujno lastnik blaga, v okviru sistema, ki dovoljuje skladiščenje blaga v skladiščnih prostorih imetnika dovoljenja v skladu s členom 98(3) zakonika. Takšen sistem je označen kot: skladišče tipa E.

3. Če carinsko skladišče, ki je javno skladišče v skladu s prvo alineo drugega odstavka člena 99 zakonika upravljajo carinski organi, je to označeno kot: skladišče tipa F.

4. Kombinacija tipov skladišč iz odstavkov 1, 2 in 3 je v enakem prostoru ali na enakem kraju izključena.

Pododdelek 2

Kraj carinskega skladišča

Člen 505

1. Carinsko skladišče je lahko razen skladišč tipov E in F sestavljeno iz prostorov ali drugih ograjenih krajev, ki so jih odobrili carinski organi.

2. Če carinski organi odločijo, da bodo upravljali skladišče tipa F, določijo prostor ali ograjeni kraj, ki služi kot carinsko skladišče. Odločitev se objavi v obliki, ki jo država članica uporablja pri objavljanju svojih zakonov in drugih predpisov.

3. Vsak kraj, ki ga carinski organi odobrijo kot "skladišče za začasno hrambo" v skladu s členom 185 ali ga ti upravljajo, se lahko odobri tudi kot skladišče tipa A, B, C ali D oziroma se upravlja kot skladišče tipa F.

Člen 506

Skladišča tipov A, C, D in E se lahko odobrijo tudi kot oskrbovalna skladišča v skladu s členom 38 Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 [18].

Pododdelek 3

Ukrepi trgovinske politike

Člen 507

Če so v pravnih aktih Skupnosti predvideni ukrepi trgovinske politike za:

(a) sprostitev blaga v prosti promet, se ti ukrepi ne uporabijo niti pri vnosu blaga v postopek carinskega skladiščenja niti za celoten čas njegovega skladiščenja;

(b) vstop blaga na carinsko območje Skupnosti, se ti ukrepi uporabijo pri vnosu neskupnostnega blaga, v postopek carinskega skladiščenja;

(c) izvoz blaga, se ti ukrepi uporabijo, ko se skupnostno blago po vnosu v postopek carinskega skladiščenja izvozi s carinskega območja Skupnosti.

Oddelek 2

Določbe v zvezi z odobritvijo dovoljenja

Člen 508

Določbe tega oddelka se uporabljajo za vse tipe skladišč razen za skladišča tipa F.

Člen 509

Zahtevek za izdajo dovoljenja se v skladu s členom 497 in Prilogo 67/A vloži pri carinskih organih, ki jih določi država članica, v kateri so kraji, ki naj bi bili odobreni za carinsko skladišče, ali če gre za skladišče tipa E, pri carinskih organih, ki jih določi država članica, v kateri se vodi glavno knjigovodstvo imetnika skladišča.

Člen 510

1. Dovoljenje se lahko izda samo, če vložnik zahtevka dokaže, da obstaja dejanska ekonomska potreba za skladiščenje in če je carinsko skladišče v glavnem namenjeno skladiščenju blaga, pri čemer se ne izključuje možnost opravljanja običajnih ravnanj, aktivnega oplemenitenja ali predelave pod carinskim nadzorom pod pogoji, predvidenimi v členih 106 in 109 zakonika, kolikor ti postopki v razmerju do skladiščenja blaga niso prevladujoči.

2. Za izvajanje člena 86 zakonika se pri ocenjevanju sorazmernosti med upravnimi stroški, ki jih povzročijo ukrepi nadzora in kontrole carinskega skladišča, in ekonomskimi potrebami skladiščenja upoštevajo predvsem tip skladišča in postopki, ki se lahko uporabijo.

Člen 511

1. Dovoljenje izdajo carinski organi, ki jih določi država članica, v kateri je bil v skladu s členom 509 vložen zahtevek.

Dovoljenje začne veljati na dan izdaje ali pozneje, če je v njem tako predvideno. Vendar če so carinski organi izjemoma vložniku zahtevka za zasebno skladišče v pisni obliki sporočili njihovo soglasje za izdajo dovoljenja, vendar pri tem niso uporabili obrazca iz Priloge 68/A, začne dovoljenje veljati na dan tega sporočila. Kopija tega sporočila se priloži dovoljenju in postane njegov sestavni del.

2. Brez poseganja v predpise o odpravi, preklicu ali spremembah se dovoljenje izda za neomejen čas.

3. V dovoljenju je predvsem navedeno, kateri carinski urad je pristojen za nadzor carinskega skladišča. V dovoljenje se po potrebi zapiše, da se mora blago, ki predstavlja nevarnost, ki bi lahko škodljivo vplivalo na drugo blago ali blago, za katero so iz drugih razlogov potrebni posebni prostori, skladiščiti v za njih posebej opremljenih prostorih.

Če gre za zasebno skladišče, se lahko v dovoljenju navedejo tudi kategorije blaga, ki se lahko skladiščijo v tem skladišču.

4. Če udeleženi zahteva, da se blago da in prijavi za postopek pri drugih carinskih uradih in ne pri nadzornem uradu ter pravilno izvajanje postopkov s tem ni ogroženo, lahko carinski organi pooblastijo enega ali več uradov, da delujejo kot urad vnosa v postopek.

Če postopek zadeva več držav članic, carinski organi, ki so izdali dovoljenje, pošljejo kopijo zadevnim carinskim organom.

Člen 512

1. Šteje se, da pogoj ekonomske potrebe za skladiščenje iz člena 510(1) ni več izpolnjen, če imetnik dovoljenja pisno zahteva preklic dovoljenja.

2. Dovoljenje se lahko prekliče tudi, če carinski organi ocenjujejo, da se carinsko skladišče ne uporablja ali se ne uporablja več dovolj, da bi lahko opravičilo svoj obstoj.

Oddelek 3

Vnos blaga v postopek

Člen 513

1. Blago, namenjeno vnosu v postopek carinskega skladiščenja, in ustrezna deklaracija za vnos v postopek se morata predložiti oziroma vložiti pri nadzornem uradu, ali v primeru izvajanja člena 511(4), enem od uradov vnosa v postopek, opredeljenem v dovoljenju.

2. V primeru izvajanja drugega pododstavka člena 511(4) urad vnosa v postopek takoj po odobritvi prepustitve blaga nadzornemu uradu pošlje kopijo ali dodatni izvod deklaracije iz odstavka 1 ali kopijo upravnega ali komercialnega dokumenta, ki se uporablja za vnos blaga v postopek. Ime in naslov tega urada se navede v polju št. 44 deklaracije ali v komercialnem oziroma upravnem dokumentu.

Če urad vnosa v postopek ocenjuje, da je to potrebno, lahko od nadzornega urada zahteva, da ga obvesti o prispetju blaga.

Določbe, ki urejajo postopek carinskega skladiščenja, se uporabljajo od dne, ko carinski urad vnosa v postopek sprejeme deklaracijo za vnos v postopek; ta deklaracija velja tudi za prevoz blaga, ki se mora opraviti v najkrajšem možnem času, in za vnos blaga v prostore carinskega skladišča brez predložitve pri nadzornem uradu.

Ta postopek se ne uporablja za skladišče tipa B.

3. Izvajanje postopka iz odstavka 2 lahko zaradi razlogov upravne ureditve carinskih uradov in zlasti zaradi razlogov v zvezi z uporabo računalniškega sistema izmenjave podatkov poteka tudi brez zahtevka udeleženih.

Pododdelek 1

Običajni postopek

Člen 514

Pri izpolnjevanju deklaracije iz člena 513 je treba uporabiti določbe, ki so predvidene v členih 198 do 252.

Pododdelek 2

Poenostavljeni postopki

Člen 515

Poenostavljeni postopki iz člena 76 zakonika se uporabljajo pod pogoji iz členov 268 do 274.

Člen 516

Postopki iz členov 514 in 515 se uporabljajo tudi za prenos blaga iz začasne hrambe, predvidene v členu 505(3) v postopek carinskega skladiščenja.

Oddelek 4

Delovanje carinskega skladišča in postopka carinskega skladiščenja

Pododdelek 1

Evidence blaga

Člen 517

1. V skladiščih tipa A, C, D in E carinski organi določijo imetnika skladišča, ki mora voditi evidence blaga iz člena 105 zakonika.

Te evidence blaga morajo biti na razpolago nadzornemu uradu, zato da lahko ta opravi vse kontrole.

2. V carinskem skladišču tipa B nadzorni urad hrani deklaracije za vnos blaga v postopek ali upravne dokumente, ki se uporabljajo za ta vnos, zato da nadzoruje zaključek. Evidence blaga se ne vodijo.

Brez poseganja v druge določbe Skupnosti o hrambi carinskih dokumentov lahko nadzorni urad v okviru svoje upravne ureditve določi roke za hrambo teh deklaracij v svojih prostorih. Ti roki se lahko podaljšajo.

Če blago, na katero se nanaša deklaracija ali dokument, do preteka tega roka ni pridobilo carinsko dovoljene rabe ali uporabe, nadzorni urad zahteva, da se za blago določi ena od teh rab ali uporab ali da se prvotna deklaracija ali dokument za vnos blaga v postopek nadomesti z novo deklaracijo, ki povzema vse podatke stare deklaracije ali starega dokumenta.

3. V skladišču tipa F so iz carinskih evidenc razvidni vsi podatki, našteti v členu 520. Te evidence nadomeščajo evidence blaga iz člena 105 zakonika.

Člen 518

Brez poseganja v člen 517(3) nadzorni urad ne vodi evidenc blaga.

Lahko pa za svoje upravne potrebe vodi seznam vseh sprejetih deklaracij.

Člen 519

Če so v evidencah, ki jih vodi udeleženi za komercialne ali davčne namene, vsebovani vsi podatki, ki so ob upoštevanju tipa skladišča in postopkov vnosa in zaključka potrebni za nadzor, in bi se ti podatki lahko uporabili za namene nadzora, carinski organi odobrijo te evidence kot evidence blaga iz člena 105 zakonika.

Člen 520

1. Evidence blaga iz člena 105 zakonika morajo vsebovati vse podatke, ki so potrebni za pravilno izvajanje in nadzor nad postopkom.

Predvsem morajo vsebovati:

(a) navedbe iz polj št. 1, 31, 37 in 38 deklaracije za vnos blaga v postopek;

(b) podatke o deklaracijah, na podlagi katerih je blago pridobilo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo za zaključek postopka carinskega skladiščenja;

(d) navedbe, potrebne za spremljanje blaga in predvsem določanje mesta, kjer blago je, vključno z navedbami v zvezi z morebitnim prenosom blaga iz enega carinskega skladišča v drugo, ne da bi bil postopek končan;

(e) navedbe o skupnem skladiščenju blaga iz člena 524;

(f) vse druge podrobnosti, ki bi lahko bile potrebne pri prepoznavanju blaga;

(g) navedbe o običajnih ravnanjih z blagom;

(h) navedbe o začasni odstranitvi blaga iz prostorov carinskega skladišča.

2. Evidence blaga v skladišču tipa D morajo poleg podatkov iz odstavka 1 vsebovati navedbe iz minimalnega seznama v Prilogi 37.

3. Iz evidenc blaga mora biti v vsakem trenutku razvidno dejansko stanje zalog blaga, ki je še v postopku carinskega skladiščenja. Imetnik skladišča mora nadzornemu uradu v rokih, ki jih določijo carinski organi, predložiti izpisek stanja teh zalog.

4. V primeru uporabe člena 112(2) zakonika se mora carinska vrednost blaga pred ravnanjem z njim izkazati v evidencah blaga.

5. V primeru uporabe poenostavljenih postopkov (vnosa ali zaključka) se smiselno uporabljajo določbe tega člena.

Člen 521

1. Blago, ki se da v postopek carinskega skladiščenja v skladišču tipa A, C ali D, je treba v trenutku njegovega dejanskega vnosa v carinsko skladišče v skladu s členom 107 zakonika vpisati v evidence blaga na podlagi podatkov, ki jih prizna ali sprejme nadzorni urad ali urad vnosa v postopek v skladu s členom 513(2).

2. Če gre za vnos v postopek v skladišču tipa E, mora biti vpis blaga iz odstavka 1 opravljen v trenutku njegovega prispetja v skladiščne prostore imetnika dovoljenja.

3. Če carinsko skladišče v skladu s členom 505(3) istočasno služi kot skladišče za začasno hrambo, se mora vpis iz odstavka 1 opraviti:

- pri uporabi postopka prijavljanja na podlagi knjigovodskih vpisov iz člena 272 za prenos blaga iz skladišča za začasno hrambo v postopek carinskega skladiščenja pred potekom roka, določenega z izvajanjem člena 49 zakonika,

- v drugih primerih v trenutku odobrene prepustitve blaga po vložitvi deklaracije za vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja.

4. Vpis navedb o zaključku postopka v evidence blaga se mora opraviti:

- pri uporabi enega od poenostavljenih postopkov najpozneje v trenutku iznosa blaga iz prostorov carinskega skladišča,

- v drugih primerih v trenutku odobrene prepustitve blaga za carinsko dovoljeno rabo ali uporabo po vložitvi deklaracije.

Pododdelek 2

Običajna ravnanja

Člen 522

1. Brez poseganja v odstavka 2 in 3 so običajna ravnanja, ki se lahko opravljajo na neskupnostnem blagu, navedena v Prilogi 69.

2. Če bi prednost glede uvoznih dajatev za blago po ravnanju z njim v primerjavi s tistimi za blago pred ravnanjem z njim lahko izhajala iz ravnanja z njim, se lahko ravnanje odobri samo pod pogojem, da se zahtevek iz člena 112(2) zakonika vloži istočasno z zahtevkom za izdajo dovoljenja za običajno ravnanje.

V tem primeru se zahtevek za uporabo ugodnejših podlag za obračun dajatev v skladišču D iz člena 112(3) zakonika ne more sprejeti.

3. Če bi bil zaradi ravnanja z blagom znesek uvoznih dajatev višji od zneska uvoznih dajatev za blago pred ravnanjem z njim, mora udeleženi opustiti vložitev zahtevka iz člena 112(2) zakonika.

V tem primeru se mora imetnik skladišča v skladišču tipa D odpovedati vsem ugodnostim, ki bi jih zanj imela uporaba podlag za obračun dajatev, priznanih ali sprejetih za blago, ki je bilo predmet ravnanj, ob njegovem vnosu v postopek.

4. Če je blago, dano v postopek carinskega skladiščenja, prijavljeno za drugi postopek, kakor je sprostitev v prosti promet, in se uporabi odstavek 2, vsebuje deklaracija za to rabo ali uporabo v polju št. 31 eno od naslednjih navedb:

- Mercancías MU,

- SB varer,

- UB-Waren,

- Εμπορεύματα ΣΕ,

- UFH goods,

- Marchandises MU,

- Merci MU,

- GB-goederen,

- Mercadorias MU.

Ta navedba se mora vpisati v vsak dokument za carinski postopek ali začasno hrambo, v katerega se pozneje da blago.

5. Če se blago, za katero se uporablja odstavek 2, po vnosu v carinski postopek sprosti v prosti promet ali vnese v drug carinski postopek, ki bi lahko povzročil nastanek carinskega dolga, se uporabi list "INF 8". Izda se v izvirniku in kopiji na obrazcu, ki ustreza vzorcu in je skladen z določbami iz Priloge 70.

Carinski organi, pri katerih se vloži deklaracija za sprostitev v prosti promet ali vnos v drug carinski postopek, ki bi lahko povzročil nastanek carinskega dolga, na podlagi lista INF 8, ki so ga ti potrdili, zaprosijo nadzorni urad carinskega skladišča, kjer so bila opravljena običajna ravnanja, da jim sporoči vrsto, carinsko vrednost in količino prijavljenega blaga, ki bi jih bilo treba upoštevati, če blago ne bi bilo podvrženo tem ravnanjem.

Izvirnik lista INF 8 se pošlje nadzornemu uradu carinskega skladišča, kopijo pa shranijo carinski organi, ki so potrdili polje št. 14 lista INF 8.

Nadzorni urad carinskega skladišča zagotovi zahtevane podatke v poljih št. 11, 12 in 13, potrdi polje št. 15 in vrne izvirnik lista INF 8 carinskemu uradu, ki je naveden v polju št. 4.

6. Deklarant lahko ob vložitvi deklaracije iz odstavka 4 zahteva izdajo lista INF 8.

V tem primeru nadzorni urad zagotovi podatke iz polj št. 11, 12 in 13, potrdi polje št. 15 in vrne izvirnik lista INF 8 deklarantu.

Člen 523

1. Udeleženi mora pri nadzornem uradu za vsak posamezen primer pisno zaprositi za dovoljenje za izvajanje običajnega ravnanja, preden tega začne izvajati.

2. Zahtevek za dovoljenje izvajanja običajnega ravnanja mora vsebovati vse potrebne podatke za uporabo določb o postopku carinskega skladiščenja in zlasti člena 522(2) in (3).

Če se zahtevku ugodi, izda nadzorni urad dovoljenje, tako da na ta zahtevek vnese ustrezen zaznamek ter odtisne svoj žig. V tem primeru se smiselno uporablja člen 502.

3. Brez poseganja v člen 522 je lahko v dovoljenju za upravljanje carinskega skladišča ali, v primeru skladišča tipa E, v dovoljenju za uporabo postopka navedeno, katera običajna ravnanja se načrtuje izvajati v okviru tega postopka. V tem primeru sporočilo nadzornemu uradu o načrtovanem ravnanju, ki je v obliki, kakršno ta predpiše, nadomesti zahtevek iz odstavka 1.

Pododdelek 3

Skupno skladiščenje blaga z različnim carinskim statusom

Člen 524

1. Če pravilno izvajanje postopkov s tem ni ovirano, nadzorni urad dovoli, da se v prostorih carinskega skladišča skupaj hrani skupnostno blago, ki ni našteto v členu 98(1)(b) zakonika, in neskupnostno blago.

2. Če ima skupno skladiščenje iz odstavka 1 za posledico, da ugotavljanje carinskega statusa posameznega blaga v vsakem trenutku ni možno, se to skladiščenje lahko dovoli samo, če gre za enakovredno blago.

Za enakovredno blago se šteje blago, ki se uvršča pod isto podštevilko kombinirane nomenklature, ima isto trgovsko kakovost in iste tehnične lastnosti.

Pododdelek 4

Začasna odstranitev

Člen 525

1. Udeleženi mora pri nadzornem uradu za vsak posamezen primer pisno zaprositi za dovoljenje začasne odstranitve blaga iz prostorov carinskega skladišča, preden blago iz njega odstrani.

2. Zahtevek za dovoljenje za začasno odstranitev mora vsebovati vse potrebne podatke za uporabo določb postopka carinskega skladiščenja. Če se zahtevku ugodi, izda nadzorni urad dovoljenje, tako da na ta zahtevek vnese ustrezen zaznamek in odtisne svoj žig.

V tem primeru se smiselno uporablja člen 502.

3. V dovoljenju za upravljanje carinskega skladišča je lahko navedeno, da se blago lahko začasno odstrani. V tem primeru sporočilo nadzornemu uradu o začasni odstranitvi, ki je v obliki, kakršno ta predpiše, nadomesti zahtevek iz odstavka 1.

4. Če se običajna ravnanja opravijo med začasno odstranitvijo, se uporabljata člena 522 in 523.

Pododdelek 5

Prenos blaga iz enega carinskega skladišča v drugega brez zaključka postopka

Člen 526

1. Prenos blaga iz enega carinskega skladišča v drugo, ne da bi bil postopek carinskega skladiščenja zaključen, se opravi z uporabo obrazca, ki ustreza vzorcu obrazca, izdelanem v skladu s členom 205, in po postopku iz Priloge 71.

2. Poenostavljeni postopek iz Priloge 72 se uporabi:

- če se lahko v carinskem skladišču, iz katerega je blago odpremljeno, uporabi postopek prijavljanja blaga na podlagi knjigovodskih vpisov za sprostitev blaga v prosti promet ali ponovni izvoz, ki je predviden v členu 253(3), in če se lahko v carinskem skladišču, v katero bo blago vneseno, uporabi postopek prijavljanja blaga na podlagi knjigovodskih vpisov za vnos v postopek, ki je predviden v členu 272,

ali

- če je za oba carinska skladišča odgovorna ista oseba

ali

- če so evidence blaga med seboj elektronsko povezane.

3. Odgovornost za preneseno blago preide na imetnika carinskega skladišča, v katero bo blago dano, v trenutku, ko ga imetnik carinskega skladišča sprejme in vpiše v svoje evidence blaga.

4. Če je bilo blago, ki se prenaša, predmet običajnih ravnanj in se uporabi člen 522(2), mora dokument iz odstavka 1 vsebovati podatke o vrsti, carinski vrednosti in količini prenesenega blaga, ki bi se upoštevali v primeru nastanka carinskega dolga, če blago ne bi bilo predmet navedenih ravnanj.

Člen 522(4), (5) in (6) se po potrebi uporabi za to blago.

5. Blago, dano v postopek carinskega skladiščenja, se ne more prenesti iz enega carinskega skladišča v drugo brez zaključka postopka, če je carinsko skladišče, iz katerega ali v katero se blago premešča, skladišče tipa B.

Pododdelek 6

Popis

Člen 527

Nadzorni urad lahko, če meni, da je to potrebno za zagotavljanje pravilnega poslovanja carinskega skladišča, zahteva, da se redno opravlja popis vsega ali dela blaga, danega v postopek carinskega skladiščenja.

Oddelek 5

Zaključek postopka

Člen 528

1. V primeru skupnega skladiščenja enakovrednega blaga iz člena 524(2) se blago, prijavljeno za carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, glede na izbiro udeleženega šteje za skupnostno blago ali za neskupnostno blago.

Uporaba prvega pododstavka v nobenem primeru ne sme imeti za posledico, da se izbrani carinski status pripiše večji količini blaga, kakor je količina blaga s tem statusom, ki je v času iznosa blaga, prijavljenega za določeno carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, dejansko v carinskem skladišču.

2. V primeru popolnega uničenja ali nepovratne izgube blaga se delež uničenega ali izgubljenega blaga, danega v postopek, določi ob upoštevanju deleža enakovrednega blaga, danega v postopek, ki je bilo v času uničenja ali izgube v prostorih carinskega skladišča, razen če imetnik skladišča dokaže dejansko količino izgubljenega ali uničenega blaga, danega v postopek.

Oddelek 6

Posebne določbe za kmetijsko skupnostno blago

Člen 529

Oddelki 1 do 5 razen členov 522 in 524 se uporabljajo za predfinancirano blago, dano v postopek carinskega skladiščenja v skladu s členom 98(1)(b) zakonika.

Člen 530

1. Deklaracija iz člena 513(1), ki se nanaša na predfinancirano blago se mora izpolniti na obrazcu, predvidenem v členu 205.

2. "Deklaracija o plačilu" iz člena 25(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 se sestavi na izvodu dokumenta iz odstavka 1.

3. Deklaraciji je treba dodati vse dokumente, ki so potrebni za vnos predfinanciranega blaga v postopek, in predvsem izvozno dovoljenje ali potrdilo o vnaprej določenem izvoznem nadomestilu, ki je predvideno v Uredbi Komisije (EGS) št. 3719/88 [19].

Člen 531

1. Brez poseganja v odstavek 2 se lahko deklaracija za vnos predfinanciranega blaga iz člena 530 v postopek carinskega skladiščenja sprejme šele po predložitvi zavarovanja v skladu s členom 6 Uredbe Sveta (EGS) št. 565/80 in členom 31(1) in (2) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87. Uporabljajo se določbe Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 [20].

2. Carinski organi lahko dovolijo, da se zavarovanje iz odstavka 1 pod pogoji iz člena 31(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 predloži po sprejemu deklaracije za vnos blaga v postopek.

Člen 532

Brez poseganja v določbe Uredbe Komisije (EGS) št. 815/89 [21] o barvanem ječmenu je lahko predfinancirano blago, ki je dano v postopek carinskega skladiščenja, predmet ravnanj, predvidenih v členu 28(4) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 in naštetih v seznamu iz Priloge 73.

Člen 533

1. Postopek carinskega skladiščenja se zaključi s sprejemom izvozne deklaracije.

2. Po sprejemu izvozne deklaracije ostane blago pod carinskim nadzorom, dokler ne zapusti carinskega območja Skupnosti.

V tem obdobju se lahko blago skladišči v prostorih carinskega skladišča, ne da bi bilo dano v postopek carinskega skladiščenja.

3. Uporaba tega člena s strani nadzornega urada ni v nasprotju s preverjanji, ki jih morajo opravljati pristojni organi v okviru izvajanja skupne kmetijske politike.

Člen 534

1. Izvozna deklaracija za predfinancirano blago, dano v postopek carinskega skladiščenja, se mora izpolniti na obrazcu, predvidenem v členu 205.

2. Deklaraciji je treba priložiti vse dokumente, predvidene v členu 221, in predvsem izvozno dovoljenje ali potrdilo o vnaprej določenem izvoznem nadomestilu, predvideno v Uredbi Komisije (EGS) št. 3719/88.

3. Datum iznosa blaga s carinskega območja Skupnosti se zabeleži na hrbtni strani dokumenta iz odstavka 1.

Če se blago, za katero je bilo sprejeto izvozno dovoljenje, pred iznosom s carinskega območja Skupnosti prevaža po delu tega območja, se uporabljajo postopki, predvideni v členih 6, 6a in 7 Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87.

4. Šteje se, da je blago, dano v carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, ki je enaka izvozu v skladu s členoma 34 in 42 Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87, zapustilo carinsko območje Skupnosti.

Oddelek 7

Uporaba carinskega skladišča brez vnosa blaga v postopek

Pododdelek 1

Skupnostno blago

Člen 535

Predelava predfinanciranih osnovnih proizvodov v prostorih carinskega skladišča se opravi v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 565/80.

Člen 536

1. Če carinski organi zahtevajo, da se skupnostno blago, ki ni navedeno v členu 98(2)(b) in (3) zakonika in se skladišči v prostorih carinskega skladišča, v skladu s členom 106(3) zakonika vpiše v evidence blaga iz člena 105 zakonika, mora biti iz ustrezne navedbe jasno razviden njegov carinski status.

2. Brez poseganja v člen 524 lahko nadzorni urad predvidi posebne metode za ugotavljanje istovetnosti tega blaga, predvsem zato, da ga lahko loči od blaga, danega v postopek carinskega skladiščenja, ki se skladišči v istem prostoru.

3. Blago iz odstavka 1 se lahko uporablja pri običajnih ravnanjih, v postopku aktivnega oplemenitenja ali pri predelavi pod carinskim nadzorom.

Člen 537

V prostorih carinskega skladišča se lahko, ne da bi bilo dano v postopek carinskega skladiščenja, skladišči blago:

- ki mora ostati pod carinskim nadzorom v skladu s členom 3(6) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87,

- ki je na carinskem območju Skupnosti zaradi njegovega pretovarjanja v skladu s členom 6a te uredbe.

Člen 536(1) in (2) se uporablja za to blago.

Pododdelek 2

Neskupnostno blago

Člen 538

1. Ta pododdelek se uporablja za postopke aktivnega oplemenitenja, sistema odloga ali predelave pod carinskim nadzorom v prostorih skladišč tipa A, C in D, v katerih je dovoljen postopek prijavljanja blaga na podlagi knjigovodskih vpisov za vnos v postopek, ponovni izvoz ali sprostitev v prosti promet.

2. Kolikor ta pododdelek ne določa posebnih določb, se uporabljajo določbe o postopkih aktivnega oplemenitenja in predelave pod carinskim nadzorom za:

- operacije aktivnega oplemenitenja z uporabo sistema povračila,

- operacije aktivnega oplemenitenja, sistem odloga ali sistem povračila, ali predelave pod carinskim nadzorom, ki se opravljajo v prostorih skladišč tipa B in F ali v prostorih, ki se uporabljajo za skladiščenje blaga, danega v postopek carinskega skladiščenja v skladišču tipa E.

- operacije, ki se opravljajo v prostorih skladišč tipa A, C in D, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1.

Člen 539

Carinski organi zavrnejo izdajo dovoljenja za uporabo poenostavljenih postopkov iz tega pododdelka, če niso dana vsa potrebna zagotovila za pravilno izvajanje postopkov. Brez poseganja v člen 510 lahko carinski organi zavrnejo izdajo dovoljenja osebam, ki izvajajo operacije aktivnega oplemenitenja ali predelave pod carinskim nadzorom le občasno.

Člen 540

Operacije oplemenitenja ali predelave, ki se opravljajo v postopku aktivnega oplemenitenja oziroma predelave pod carinskim nadzorom v prostorih carinskega skladišča iz člena 538(1), se lahko opravijo šele po izdaji dovoljenja iz člena 556 oziroma 651.

V dovoljenju je treba navesti, v katerem carinskem skladišču (z navedbo tipa skladišča) se bodo operacije opravile.

Člen 541

1. Za uporabo postopkov, predvidenih v tem pododdelku, mora imetnik dovoljenja glede na primer voditi "evidence aktivnega oplemenitenja" ali "evidence o predelavi pod carinskim nadzorom" v skladu s členom 556(3) in členom 651(3), ki morajo vsebovati tudi sklicevanje na dovoljenje.

2. Pri sestavljanju obračuna zaključka iz člena 595 ali člena 664 sklicevanje na vpise v evidencah iz odstavka 1 nadomešča sklicevanje na deklaracije in dokumente iz člena 595(3) ali člena 664(3).

3. Vpisi v "evidencah aktivnega oplemenitenja" oziroma v "evidencah predelave pod carinskim nadzorom" morajo carinskim organom omogočiti, da lahko vsak trenutek preverijo natančno stanje vsega blaga ali proizvodov, ki so v enem od zadevnih postopkov.

Člen 542

1. Vnos blaga v postopek aktivnega oplemenitenja ali postopek predelave pod carinskim nadzorom v trenutku njegovega vnosa v prostore carinskega skladišča se opravi po postopku prijavljanja na podlagi knjigovodskih vpisov iz člena 276.

2. Pri vpisu v "evidence aktivnega oplemenitenja" ali v "evidence predelave pod carinskim nadzorom" se mora sklicevati na dokument, s katerim je potekal prevoz blaga.

Člen 543

1. Vnos blaga, ki je v prostorih carinskega skladišča, v postopek aktivnega oplemenitenja ali postopek predelave pod carinskim nadzorom, se opravi po postopku prijavljanja na podlagi knjigovodskih vpisov iz člena 276.

2. Postopek carinskega skladiščenja se glede na primer zaključi z vpisom v "evidence aktivnega oplemenitenja" ali v "evidence predelave pod carinskim nadzorom". Sklicevanja na ta vpis se zabeležijo v evidencah blaga carinskega skladišča.

Člen 544

1. Vnos pridobljenih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju, ki so bili dani v postopek aktivnega oplemenitenja v prostorih carinskega skladišča, ali predelanih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju, ki so bili dani v postopek predelave pod carinskim nadzorom v prostorih carinskega skladišča, v postopek carinskega skladiščenja se opravi po postopku prijavljanja na podlagi knjigovodskih vpisov iz člena 272.

2. Postopek aktivnega oplemenitenja ali postopek predelave pod carinskim nadzorom se zaključi z vpisom v evidence blaga carinskega skladišča. Na ta vpis se je treba glede na primer sklicevati v "evidencah aktivnega oplemenitenja" oziroma v "evidencah predelave pod carinskim nadzorom".

3. Navedbe iz člena 610 se morajo vpisati v evidence blaga carinskega skladišča.

Člen 545

1. Če se postopek aktivnega oplemenitenja za pridobljene proizvode ali za blago v nespremenjenem stanju oziroma postopek predelave pod carinskim nadzorom za predelane proizvode ali za blago v nespremenjenem stanju v trenutku iznosa iz prostorov carinskega skladišča zaključi s ponovnim izvozom teh proizvodov ali blaga, ta poteka v skladu s postopkom za prijavljanje na podlagi knjigovodskih vpisov iz člena 283.

2. Če se postopek aktivnega oplemenitenja za pridobljene proizvode ali za blago v nespremenjenem stanju oziroma postopek predelave pod carinskim nadzorom za predelane proizvode ali blago v nespremenjenem stanju v trenutku iznosa iz prostorov carinskega skladišča zaključi s sprostitvijo teh proizvodov ali blaga v prosti promet, ta poteka v skladu s postopkom za prijavljanje na podlagi knjigovodskih vpisov iz člena 263 do 267.

3. Če se postopek aktivnega oplemenitenja za pridobljene proizvode ali za blago v nespremenjenem stanju oziroma postopek predelave pod carinskim nadzorom za predelane proizvode ali za blago v nespremenjenem stanju v trenutku iznosa iz prostorov carinskega skladišča zaključi z vnosom v drug postopek, kakor je sprostitev v prosti promet ali ponovni izvoz, ta poteka v skladu z običajnimi ali poenostavljenimi postopki, predvidenimi v ta namen.

4. Iznosa pridobljenih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju oziroma predelanih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju iz prostorov carinskega skladišča ni treba vpisati v evidence blaga carinskega skladišča.

Člen 546

Člena 544(2) in 545(2) in (4) ne posegata v uporabo členov 122, 135 in 136 zakonika glede izračuna dajatev za blago ali proizvode, dane v postopek aktivnega oplemenitenja oziroma v postopek predelave pod carinskim nadzorom.

Člen 547

1. Če s tem pravilnost izvajanja postopkov ni ovirana, lahko carinski organi dovolijo, da se neskupnostno blago dano v postopek carinskega skladiščenja, skupaj z uvoznim blagom ali pridobljenimi proizvodi, danimi v postopek aktivnega oplemenitenja, skladišči v istih skladiščnih prostorih.

2. Dodelitev statusa blaga, danega v postopek carinskega skladiščenja, oziroma pridobljenih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju, danega v postopek aktivnega oplemenitenja, ima za posledico, da se za to blago uporabljajo vse določbe, ki urejajo ta postopek, vključno s pravili o izračunu dajatev in pobiranju kompenzacijskih obresti.

3. Člen 524(2) in člen 528(1) in (2) se smiselno uporabljata.

Oddelek 8

Izmenjava informacij

Člen 548

Za izvajanje tega poglavja vsaka država članica obvesti Komisijo o splošnih ukrepih, ki se nanašajo na:

- določitev carinskih organov ob uporabi člena 509,

- člen 104 zakonika,

- člen 106(3) zakonika,

- člen 513(3).

Komisija te informacije objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija C.

POGLAVJE 3

Aktivno oplemenitenje

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 549

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem poglavju, imajo naslednji pomen:

(a) glavni pridobljeni proizvodi: pridobljeni proizvodi, za pridobitev katerih je bil odobren postopek aktivnega oplemenitenja;

(b) stranski pridobljeni proizvodi: pridobljeni proizvodi, ki niso glavni pridobljeni proizvodi in so nujno rezultat operacij oplemenitenja;

(c) izgube: delež uvoznega blaga, ki se uniči in izgubi med operacijo oplemenitenja, predvsem z izparevanjem, izsušitvijo, uhajanjem v obliki plina ali odtekanjem v odpadne vode;

(d) količinska metoda: izračun deleža uvoznega blaga v različnih pridobljenih proizvodih na podlagi količine tega blaga;

(e) vrednostna metoda: izračun deleža uvoznega blaga v različnih pridobljenih proizvodih na podlagi vrednosti pridobljenih proizvodov;

(f) predelovalci: osebe, ki izvajajo vse ali del operacij oplemenitenja;

(g) enakovredna nadomestitev: sistem, ki omogoča, da se v skladu s členom 115(1)(a) zakonika pridobljeni proizvodi proizvedejo iz enakovrednega blaga, ki mora izpolnjevati pogoje iz člena 569(1);

(h) predhodni izvoz: sistem, ki omogoča, da se v skladu s členom 115(1)(b) zakonika pridobljeni proizvodi, ki se proizvedejo iz enakovrednega blaga, izvozijo s carinskega območja Skupnosti preden se uvozno blago da v postopek po sistemu odloga;

(i) tristranski promet: sistem, po katerem se vnos uvoznega blaga v postopek v Skupnosti opravi pri drugem carinskem uradu, kakor je tisti, pri katerem je bil opravljen predhodni izvoz pridobljenih proizvodov;

(j) rok za ponovni izvoz: rok, v katerem morajo proizvodi pridobiti eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab iz člena 89 zakonika;

(k) mesečno združevanje: uporaba drugega pododstavka člena 118(2) zakonika glede rokov ponovnega izvoza, ki začnejo teči v zadevnem koledarskem mesecu;

(l) četrtletno združevanje: uporaba drugega pododstavka člena 118(2) zakonika glede rokov ponovnega izvoza, ki začnejo teči v zadevnem koledarskem četrtletju.

Člen 550

Blago, za katero se uporablja četrta alinea člena 114(2)(c) zakonika in se uporablja kot proizvodni pripomoček, je našteto v Prilogi 74.

Oddelek 2

Odobritev postopka — običajni postopek

Člen 551

1. Sistem odloga se odobri samo, če vložnik zahtevka dejansko namerava ponovno izvoziti glavne pridobljene proizvode s carinskega območja Skupnosti. V tem primeru se lahko ta sistem odobri za vso blago, ki ga je treba oplemenititi.

2. Prav tako se sistem povračila odobri samo v primerih iz člena 124 zakonika, če obstaja možnost izvoza glavnih pridobljenih proizvodov s carinskega območja Skupnosti.

3. Ko so pogoji za odobritev enega ali drugega sistema izpolnjeni, lahko vložnik zahtevka zaprosi za dovoljenje s sistemom odloga ali s sistemom povračila.

Člen 552

1. Gospodarski pogoji iz člena 117(c) zakonika se štejejo za izpolnjene med drugim v naslednjih primerih:

(a) če gre za eno od naslednjih operacij z ustrezno oznako:

(i) operacije, ki se opravljajo v okviru izvajanja pogodbe o poslu oplemenitenja, sklenjene z osebo s sedežem v tretji državi. "Posel oplemenitenja" pomeni vsakršno oplemenitenje, opravljeno v skladu s predpisi in za račun naročnika, ki ima sedež zunaj carinskega območja Skupnosti, pri katerem je na splošno treba plačati samo stroške predelave uvoznega blaga, ki se neposredno ali posredno da na razpolago imetniku dovoljenja (oznaka 6201);

(ii) operacije v zvezi z blagom nekomercialne narave (oznaka 6202);

(iii) popravila, vključno z remonti in reguliranjem (oznaka 6301);

(iv) običajno ravnanje, namenjeno ohranjanju blaga, izboljšanju njegovega videza ali tržne kakovosti in pripravi blaga za distribucijo ali ponovno prodajo (oznaka 6302);

(v) operacije, pri katerih vrednost vsake posamezne vrste blaga, opredeljene na podlagi osemmestne oznake kombinirane nomenklature, ki se uvozi v okviru dovoljenja, za enega vložnika zahtevka v koledarskem letu ne presega 200000 ekujev, ne glede na število predelovalcev, ki opravljajo operacije oplemenitenja.

Vendar se za blago ali proizvode iz Priloge 75 ta vrednost določi na 100000 ekujev. Vrednost je carinska vrednost blaga, ocenjena na podlagi poznanih podatkov in predloženih dokumentov v trenutku vložitve zahtevka.

Uporaba te točke se lahko za uvozno blago, določeno v skladu s postopkom odbora, opusti (oznaka 6400);

(b) če se blago, ki je primerljivo z blagom, namenjenim operacijam oplemenitenja, ne proizvaja v Skupnosti (oznaka 6101).

"Primerljivo blago" je blago, ki je razvrščeno v isto osemmestno oznako kombinirane nomenklature in ima glede pridobljenih proizvodov, ki se bodo proizvedli, isto trgovsko kakovost in iste tehnične lastnosti;

(d) če proizvajalci s sedežem v Skupnosti primerljivega blaga iz točke (b) vložniku zahtevka ne morejo zagotoviti v ustreznih rokih. Blago "v ustreznih rokih" ni zagotovljeno, če proizvajalci s sedežem v Skupnosti predelovalcu niso sposobni zagotoviti primerljivega blaga v času, ki je potreben za izvedbo načrtovane trgovske operacije, čeprav je bila zahteva v zvezi s tem na njih pravočasno naslovljena (oznaka 6103);

(e) če se blago iz točke (b) proizvede v Skupnosti, vendar se ne more uporabiti zaradi enega od naslednjih razlogov:

(i) načrtovana trgovska operacija bi bila zaradi njihove cene ekonomsko nemogoča (oznaka 6104).

Pri ugotavljanju, ali je cena primerljivega blaga, proizvedenega v Skupnosti takšna, da bi bila načrtovana trgovska operacija neekonomična, se upošteva vpliv uporabe blaga, proizvedenega v Skupnosti, na lastno ceno pridobljenega proizvoda in posledično na prodajo tega proizvoda na tretjem trgu, pri čemer se upošteva:

- na eni strani cena neocarinjenega blaga, namenjenega oplemenitenju, in cena primerljivega blaga, proizvedenega v Skupnosti, zmanjšana za vse notranje dajatve, ki so se ali se bodo morale povrniti ob izvozu, ob upoštevanju nadomestil in drugih zneskov, odobrenih v okviru ukrepov skupne kmetijske politike.

Pri navedeni primerjavi je treba prav tako upoštevati prodajne pogoje, predvsem plačilne pogoje in načrtovane dobavne pogoje za blago Skupnosti,

- na drugi strani cena, ki se lahko doseže za pridobljeni proizvod na tretjem trgu, ob upoštevanju trgovske korespondence ali drugih podatkov;

(ii) blago ni takšne kakovosti niti nima potrebnih lastnosti, ki bi predelovalcu omogočale proizvesti zahtevane pridobljene proizvode (oznaka 6105);

(iii) blago ne ustreza zahtevam kupca pridobljenih proizvodov v tretji državi (oznaka 6106);

(iv) pridobljeni proizvodi morajo biti proizvedeni iz uvoznega blaga, zato da se zagotovi spoštovanje določb o varstvu industrijske in poslovne lastnine (oznaka 6107);

(f) če vložnik zahtevka za določeno vrsto blaga, ki se mora v določenem času dati v postopek:

(i) 80 % skupne potrebe po blagu, ki služi za proizvodnjo pridobljenega blaga, v tem istem obdobju na carinskem območju Skupnosti pokrije z blagom izdelanem v Skupnosti primerljivim, v skladu s točko (b), z uvoznim blagom. Pogoj za uporabo te določbe je, da vložnik zahtevka carinskim organom predloži dokazila, na podlagi katerih se lahko ti prepričajo, da se lahko načrtovana nabava v Skupnosti proizvedenega blaga ustrezno opravlja. Ta dokazila, ki se priložijo zahtevku za dovoljenje, na primer sestavljajo kopije komercialnih ali upravnih dokumentov, ki se nanašajo na nabave, opravljene v prejšnjem zadevnem obdobju, ali na naročila ali načrtovane nabave v zadevnem obdobju.

Brez poseganja v člen 87(2) zakonika carinski organi po potrebi preverijo natančnost tega odstotka na koncu zadevnega obdobja (oznaka 7001);

(ii) se poskuša zavarovati pred dejanskimi težavami oskrbe pri blagu iste vrste, ki se na ustrezen način dokažejo carinskim organom, in se ne doseže odstotek pokritja potreb z skupnostnim blagom, ki je naveden v točki (i) (oznaka 7002);

(iii) carinskim organom dokaže, da je naredil vse potrebno, da bi dobil blago za oplemenitenje v Skupnosti, vendar se ni pojavil noben proizvajalec Skupnosti (oznaka 7003);

(iv) proizvaja civilna letala za letalske družbe (oznaka 7004);

(v) izvaja popravila, preoblikovanja ali predelave civilnih letal (oznaka 7005).

2. Odstavek 1(f)(i) se ne uporablja za blago iz Priloge II k Pogodbi.

3. Vložnik zahtevka v zahtevku navede razloge, zaradi katerih se gospodarski pogoji v skladu z odstavkom 1 štejejo za izpolnjene.

Člen 553

1. Če vložnik zahtevka v posebnih okoliščinah ocenjuje, da so izpolnjeni drugi gospodarski pogoji, kakršni so predvideni v členu 552, v zahtevku navede te razloge (oznaka 8000).

2. Če carinski organi ocenjujejo, da so izpolnjeni gospodarski pogoji v drugih primerih, kakor so predvideni v členu 552, se lahko izda dovoljenje za omejeno obdobje, ki ne more biti daljše od devetih mesecev.

Podatki v zvezi z zahtevkom za dovoljenje, ki se nanašajo na gospodarske pogoje, se sporočijo Komisiji v mesecu, ki sledi mesecu, ko je bilo dovoljenje izdano. Komisija o tem obvesti druge države članice.

Carinski organi lahko na zahtevo imetnika dovoljenja podaljšajo obdobje veljavnosti dovoljenja, če zadevne določbe v skladu s postopkom odbora niso pravočasno sprejete.

3. Če carinski organi ocenjujejo, da bi bilo posvetovanje na ravni Skupnosti smotrno, zato da bi se prepričali, ali so gospodarski pogoji, ki omogočajo izdajo dovoljenja, izpolnjeni, pristojna država članica predloži primer Komisiji, ki o tem obvesti druge države članice.

Če carinski organi ocenjujejo, da ne bi bilo primerno izdati dovoljenja pred posvetovanjem na ravni Skupnosti, čimprej sporočijo podrobnosti v zvezi z zahtevkom.

Če carinski organi ocenjujejo, da se dovoljenje lahko izda pred posvetovanjem, se smiselno uporablja odstavek 2.

Člen 554

Pri preverjanju gospodarskih pogojev ne velja kot razlog za izdajo dovoljenja:

(a) dejstvo, da je proizvajalec primerljivega blaga v Skupnosti, ki bi se lahko uporabilo za izvajanje operacij oplemenitenja, konkurenčno podjetje osebe, ki zaprosi za odobritev postopka aktivnega oplemenitenja;

(b) dejstvo, da to blago v Skupnosti proizvaja samo eno podjetje.

Člen 555

1. Zahtevek se sestavi v skladu s členom 497 po vzorcu iz Priloge 67/B in ga vloži oseba, ki se ji ob uporabi členov 86, 116 in 117 zakonika dovoljenje lahko izda.

2. (a) Zahtevek se vloži pri carinskih organih, ki jih določi država članica, v kateri se mora opraviti oplemenitenje.

(b) Če je predvideno, da operacije oplemenitenja, ki jih opravlja vložnik zahtevka ali se opravljajo za njegov račun, potekajo v različnih državah članicah, se lahko zaprosi za enotno dovoljenje.

V tem primeru se zahtevek, ki mora vsebovati vse podatke o izvajanju operacij, pa tudi natančne kraje, predvidene za njihovo izvajanje, vloži pri carinskih organih države članice, kjer se mora opraviti prva od teh operacij.

3. Če se operacije oplemenitenja opravljajo v okviru pogodbe o poslu oplemenitenja, sklenjene med dvema osebama s sedežem v Skupnosti, zahtevek vloži naročnik ali kdo drug v njegovem imenu.

4. Za uporabo drugega stavka člena 117(a) zakonika "uvoz nekomercialne narave" pomeni uvoz blaga iz člena 1(6).

Člen 556

1. Brez poseganja v člen 568 dovoljenje izdajo organi, pri katerih je bil v skladu s členom 555(2) vložen zahtevek, sestavljen v skladu s členom 500 po vzorcu iz Priloge 68/B.

Carinski organi lahko z odstopanjem od člena 500(3) v skrbno utemeljenih izjemnih primerih izdajo dovoljenje z učinkom za nazaj. Vendar učinek ne deluje za čas pred vložitvijo zahtevka za dovoljenje.

2. V primeru uporabe člena 555(2)(b) se dovoljenje ne more izdati brez soglasja carinskih organov, ki jih določijo države članice, v kateri so kraji, navedeni v zahtevku. Uporablja se naslednji postopek:

(a) carinski organi, pri katerih je bil vložen zahtevek, potem ko se prepričajo, da se gospodarski pogoji za predvideni postopek lahko štejejo za izpolnjene, posredujejo carinskim organom drugih zadevnih držav članic zahtevek in osnutek dovoljenja, ki mora vsebovati vsaj normativ porabe, sprejete načine ugotavljanja istovetnosti, carinske urade iz točke 11 vzorca dovoljenja, ki je v Prilogi 68/B, po potrebi uporabo poenostavljenih postopkov vnosa, prenosa in zaključka ter pravila, ki jih je treba upoštevati zaradi obveščanja nadzornega urada;

(b) carinski organi potem, ko jim je bilo to posredovano, po potrebi čimprej in najpozneje v roku dveh mesecev po posredovanju zahtevka in osnutka dovoljenja sporočijo pripombe;

(c) carinski organi iz točke (a) lahko, potem ko so sprejeli vse ukrepe, da bi zagotovili plačilo carinskega dolga, ki bi lahko nastal v zvezi z uvoznim blagom, izdajo dovoljenje, če v roku iz točke (b) niso prejeli nobenega obvestila o pripombah k osnutku dovoljenja;

(d) država članica, ki izda dovoljenje, pošlje kopijo tega dovoljenja vsem zgoraj navedenim državam članicam.

Tako izdana dovoljenja so veljavna samo v zgoraj navedenih državah članicah.

Države članice sporočijo Komisiji imena in naslove carinskih organov, ki so jih določile za sprejemanje zahtevka in osnutka dovoljenja iz točke (a) in Komisija o tem obvesti druge države članice.

3. Zaradi pravilne uporabe določb o postopku lahko carinski organi zaradi lažjih kontrol predvidijo, da imetnik dovoljenja vodi ali naroči voditi evidence blaga, v nadaljevanju "evidence aktivnega oplemenitenja", iz katerih so razvidne količine uvoznega blaga, dane v postopek, in proizvedeni pridobljeni proizvodi, pa tudi vsi podatki, ki so potrebni za spremljanje operacij in pravilno določitev morebitnih plačljivih uvoznih dajatev.

"Evidence aktivnega oplemenitenja" morajo biti na razpolago nadzornemu uradu, zato da lahko ta opravi vsakršno kontrolo, ki je potrebna za pravilen potek postopka. Če se operacije oplemenitenja opravljajo v več podjetjih, morajo biti iz njih v vsakem trenutku razvidni podatki o uporabi postopka v vsakem podjetju.

Če evidence, ki jih vložnik zahtevka vodi za komercialne namene, omogočajo kontrolo postopka, jih carinski organi priznajo kot "evidence aktivnega oplemenitenja".

Člen 557

Če se člen 556(2) ne uporabi in se morajo pridobljeni proizvodi proizvesti iz drugih pridobljenih proizvodov, proizvedenih na podlagi že izdanega dovoljenja, mora oseba, ki opravlja ali naroči opravljanje nadaljnjih operacij oplemenitenja, vložiti nov zahtevek v skladu s Prilogo 67/B, v katerem se sklicuje na že izdano dovoljenje. V tem primeru se šteje, da so gospodarski pogoji izpolnjeni in se njihovo preverjanje ne opravlja več (oznaka 6303).

Člen 558

1. Trajanje veljavnosti dovoljenja določijo carinski organi na podlagi gospodarskih pogojev in ob upoštevanju posebnih potreb vložnika zahtevka za izdajo dovoljenja.

Če je trajanje veljavnosti daljše od dveh let, se pogoji, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano, v rednih presledkih, določenih v dovoljenju, ponovno preverijo.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 trajanje veljavnosti dovoljenja, ki predvideva uporabo postopka za proizvode, predvidene v členu 560(2), ne more biti daljše od treh mesecev.

Člen 559

1. Carinski organi ob izdaji dovoljenja določijo rok za ponovni izvoz pridobljenih proizvodov v skladu s členom 118 zakonika ob upoštevanju časa, potrebnega za izvedbo operacij oplemenitenja, ki je za določeno količino naveden v dovoljenju, in količin uvoznega blaga, odobrenih za ta postopek, na eni strani in časa, potrebnega za določitev carinsko dovoljene rabe ali uporabe pridobljenih proizvodov, na drugi.

2. Če to opravičujejo okoliščine, se lahko odobri podaljšanje roka za ponovni izvoz tudi po preteku prvotno določenega roka.

Člen 560

1. Brez poseganja v odstavek 2 za kmetijske proizvode iste vrste, kakor so predvideni v členu 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 565/80, če so ti proizvodi namenjeni ponovnemu izvozu v obliki oplemenitenih proizvodov ali blaga v smislu člena 2(b) ali (c) te uredbe, rok za ponovni izvoz ne more biti daljši od šest mesecev.

2. Za proizvode iz člena 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 [22], namenjene izdelavi proizvodov, predvidenih v tem členu, ali blaga iz priloge k tej uredbi, rok za ponovni izvoz ne more biti daljši od štirih mesecev.

Člen 561

1. V primeru predhodnega izvoza carinski organi določijo rok iz člena 118(3) zakonika ob upoštevanju časa, ki je potreben za nabavo in prevoz uvoznega blaga v Skupnost.

2. Rok iz odstavka 1 ne sme biti daljši od:

- treh mesecev za blago, za katero velja sistem uravnavanja cen,

- trajanja veljavnosti uvoznega dovoljenja, izdanega v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2630/81 [23] za surovi sladkor oznak KN 170111 ali 170112,

- šest mesecev za vse drugo blago. Vendar se lahko ta rok podaljša na skrbno utemeljeno zahtevo imetnika dovoljenja, pri čemer celotno obdobje ne sme biti daljše od dvanajst mesecev. Če to opravičujejo okoliščine, se lahko odobri podaljšanje tudi po preteku prvotno določenega roka.

Člen 562

1. Roki iz členov 559 in 560 tečejo od datuma sprejema deklaracije za vnos v postopek ali deklaracije za sprostitev v prosti promet po sistemu povračila.

2. Roki, določeni v skladu s členom 561, tečejo od datuma sprejema izvozne deklaracije.

Člen 563

1. Carinski organi, ki jih pooblasti država članica, v kateri se zaprosi za dovoljenje, odobrijo mesečno ali četrtletno združevanje, če je možno predvideti, da bo blago redno dano v postopek zaradi oplemenitenja in ponovnega izvoza v obliki pridobljenih proizvodov, tako da je omogočeno upoštevanje konstantnih rokov za ponovni izvoz.

2. V primeru mesečnega združevanja vsi roki za ponovni izvoz, ki začnejo teči v določenem mesecu, potečejo zadnji dan koledarskega meseca, v katerem bi potekel rok ponovnega izvoza za zadnji vnos v postopek v tem mesecu.

3. V primeru četrtletnega združevanja vsi roki za ponovni izvoz, ki začnejo teči v določenem četrtletju, potečejo zadnji dan četrtletja, v katerem bi potekel rok ponovnega izvoza za zadnji vnos v postopek v tem četrtletju.

4. Mesečno in trimesečno združevanje se uporablja ob upoštevanju primerov iz Priloge 76.

Člen 564

1. Če se mesečno združevanje odobri za kmetijske proizvode iz člena 560(1), roki za ponovni izvoz iz člena 563(2) potečejo najpozneje zadnji dan petega koledarskega meseca, ki sledi mesecu, za katerega je bilo odobreno združevanje.

2. Če se mesečno združevanje odobri za kmetijske proizvode iz člena 560(2), ti roki potečejo najpozneje zadnji dan četrtega meseca, ki sledi mesecu, za katerega je bilo odobreno združevanje.

3. Če se četrtletno združevanje odobri za kmetijske proizvode iz člena 560(1), roki za ponovni izvoz iz člena 563(3) potečejo najpozneje zadnji dan četrtletja, ki sledi četrtletju, za katerega je bilo odobreno združevanje.

4. Četrtletno združevanje se ne sme odobriti za proizvode iz člena 560 (2).

Člen 565

Roki iz členov 563 in 564 začnejo teči z dnem sprejema deklaracije za vnos blaga v postopek.

Člen 566

1. Ob upoštevanju člena 567 se normativ porabe blaga iz člena 114(2)(f) zakonika ali način za določitev tega normativa iz člena 119 zakonika določi, kolikor je to mogoče, na podlagi proizvodnih podatkov in mora biti razviden iz evidenc podjetja predelovalca.

2. Normativ ali način za njegovo določitev se določi v skladu z odstavkom 1, pri čemer carinski organi izvajajo naknadno preverjanje.

Člen 567

1. Standardni normativi porabe iz odstavka 2 se lahko uporabljajo samo za uvozno blago dobre, izvirne in tržne kakovosti, ki mora ustrezati običajni kakovosti, po potrebi določeni v predpisih Skupnosti.

2. Standardni normativi porabe iz stolpca 5 Priloge 77 se uporabljajo pri operacijah oplemenitenja za uvozno blago, našteto v stolpcu 1 te priloge, katerih rezultat so pridobljeni proizvodi, našteti v stolpcih 3 in 4.

Oddelek 3

Odobritev postopka — poenostavljeni postopek

Člen 568

1. Ta člen se uporablja v primerih, ko se operacije oplemenitenja opravljajo v eni državi članici, razen v primerih enakovredne nadomestitve.

2. Če se ne uporabijo poenostavljeni postopki za vnos v postopek, navedeni v členu 76 zakonika, in če gre za primere iz člena 552(1)(a), vsak carinski urad, ki so ga carinski organi pooblastili za izdajanje dovoljenj z uporabo poenostavljenega postopka, dovoli, da se vložitev deklaracije za vnos v postopek po sistemu odloga ali deklaracije za sprostitev v prosti promet po sistemu povračila šteje kot vložitev zahtevka za dovoljenje.

V tem primeru je dovoljenje izdano s sprejemom deklaracije, pri čemer je sprejem deklaracije v vsakem primeru odvisen od pogojev za izdajo dovoljenja.

3. K deklaraciji, ki se vloži pod pogoji iz odstavka 2, mora biti priložen dokument, ki ga izpolni deklarant in mora vsebovati naslednje navedbe, kolikor so te navedbe potrebne in se ne morejo vpisati v polje št. 44 obrazca za deklaracije iz odstavka 2:

(a) ime ali firmo in naslov vložnika zahtevka, če ta oseba ni deklarant;

(b) ime ali firmo in naslov predelovalca, če gre za osebo, ki ni vložnik zahtevka ali deklarant;

(d) trgovsko ali tehnično poimenovanje pridobljenih proizvodov;

(e) normativ porabe ali, po potrebi, način za določitev tega normativa;

(f) predvideni rok za ponovni izvoz;

(g) kraj, kjer je predvideno opravljanje operacije oplemenitenja.

Določbe člena 498 se smiselno uporabljajo.

4. Določbe člena 502 se smiselno uporabljajo.

Oddelek 4

Enakovredna nadomestitev in predhodni izvoz

Pododdelek 1

Enakovredna nadomestitev po sistemu odloga in sistema povračila

Člen 569

1. Brez poseganja v odstavek 2 in člen 570(2) se mora pri uporabi enakovredne nadomestitve enakovredno blago uvrščati pod isto osemmestno podštevilko oznake kombinirane nomenklature in imeti isto tržno kakovost in iste tehnične lastnosti kakor uvozno blago.

2. Za blago iz Priloge 78 se uporabljajo posebne določbe te priloge.

3. Enakovredna nadomestitev je možna samo, če jo udeleženi označi v svojem zahtevku za dovoljenje in če so v dovoljenju vsebovani podrobni podatki iz odstavka 1, ki so enaki za enakovredno in uvozno blago, in načini za njihovo preverjanje.

4. Če dovoljenje predvideva enakovredno nadomestitev, se morajo v dovoljenju navesti posebni ukrepi preverjanja zaradi zagotavljanja spoštovanja določb za ta sistem.

5. Če v dovoljenju ni navedena možnost enakovredne nadomestitve in hoče imetnik tega dovoljenja uporabiti ta sistem, imetnik dovoljenja vloži zahtevek za spremembo prvotno izdanega dovoljenja. Ta zahtevek se sestavi ob upoštevanju pogojev iz člena 497.

Člen 570

1. Če to opravičujejo okoliščine, carinski organi dovolijo, da je lahko enakovredno blago obdelano bolj kakor uvozno blago, pod pogojem, da se bistveni del oplemenitenja, ki se opravlja na enakovrednem blagu, izvede v podjetju imetnika dovoljenja ali podjetju, kjer se ta predelava opravi za njegov račun.

2. Udeleženi mora carinskim organom vedno omogočiti, da preverijo podatke iz člena 569(1), preden lahko uporabi sistem enakovredne nadomestitve.

Člen 571

1. Sprememba carinskega statusa iz člena 115(3) zakonika v primeru uporabe enakovredne nadomestitve brez predhodnega izvoza nastopi za uvozno blago in enakovredno blago v trenutku sprejema deklaracije za zaključek postopka. Če pa imetnik dovoljenja uvozno blago v nespremenjenem stanju ali v obliki pridobljenih proizvodov na trgu Skupnosti proda pred zaključkom postopka, nastopi sprememba carinskega statusa za uvozno blago in enakovredno blago v trenutku njegove prodaje.

2. Sprememba carinskega statusa iz odstavka 1 ne spremeni porekla izvoženega blaga.

3. V primeru popolnega uničenja ali nepovratne izgube nespremenjenega blaga ali pridobljenih proizvodov se delež uničenega ali izgubljenega uvoznega blaga določi ob upoštevanju deleža uvoznega blaga iste vrste, ki je bilo v trenutku uničenja ali izgube v zalogah v podjetju imetnika dovoljenja, razen če imetnik dovoljenja dokaže dejansko količino uničenega ali izgubljenega uvoznega blaga.

Pododdelek 2

Predhodni izvoz po sistemu odloga

Člen 572

1. Če se po sistemu odloga uporablja predhodni izvoz, se smiselno uporabljajo členi 569, 570 in 571(2) in (3).

2. Sprememba carinskega statusa iz člena 115(3) zakonika se opravi v primeru uporabe predhodnega izvoza:

- za izvožene pridobljene proizvode v trenutku sprejema izvozne deklaracije, pod pogojem, da se uvozno blago da v postopek,

- za uvozno in enakovredno blago, v trenutku prepustitve uvoznega blaga, prijavljenega za vnos v postopek.

Oddelek 5

Določbe, ki se uporabljajo po sistemu odloga

Pododdelek 1

Vnos blaga v postopek

Člen 573

1. Postopki, predvideni za vnos blaga v postopek aktivnega oplemenitenja, sistem odloga, se uporabljajo za uvozno blago, vključno v okviru nadomestitve z enakovrednim blagom z ali brez predhodnega izvoza.

2. Brez poseganja v člen 570(2) za enakovredno blago, uporabljeno v okviru sistema enakovredne nadomestitve z ali brez predhodnega izvoza, ne veljajo postopki vnosa v postopek.

(a) Običajni postopek

Člen 574

1. Razen v primeru uporabe člena 568 je treba deklaracijo za vnos uvoznega blaga v postopek aktivnega oplemenitenja, sistem odloga vložiti pri enem od uradov vnosa v postopek, navedenem v dovoljenju.

2. V primeru uporabe člena 568 je treba deklaracijo iz odstavka 1 vložiti pri enem od pooblaščenih carinskih uradov.

Člen 575

1. Pri izpolnjevanju deklaracije iz člena 574 je treba uporabiti določbe, ki so predvidene v členih 198 do 252.

2. Brez poseganja v uporabo člena 568 mora poimenovanje blaga v deklaraciji iz odstavka 1 ustrezati podrobnostim v dovoljenju.

V primeru uporabe sistema enakovredne nadomestitve morajo biti podatki v deklaraciji dovolj natančni, da omogočajo ugotavljanje podatkov iz člena 569(1).

3. Za uporabo člena 62(2) zakonika so dokumenti, ki se morajo priložiti deklaraciji za vnos v postopek, tisti, ki so predvideni v členu 220, in v primeru uporabe tristranskega prometa, razen v primeru uporabe člena 605, je to list INF 5 pod pogoji, predvidenimi v členu 604.

(b) Poenostavljeni postopki

Člen 576

1. Poenostavljeni postopki iz člena 76 zakonika se uporabljajo pod pogoji iz členov 275 in 276.

2. Carinski organi zavrnejo dovoljenje za prijavljanje na podlagi knjigovodskih vpisov iz člena 276 osebam, ki ne zagotavljajo vodenja evidenc blaga iz člena 556(3).

3. Dopolnilno deklaracijo iz člena 76(2) zakonika je treba vložiti v rokih, ki so določeni, in najpozneje v trenutku predložitve obračuna zaključka.

Pododdelek 2

Zaključek postopka

Člen 577

1. V skladu s členom 89 zakonika se postopek aktivnega oplemenitenja, sistem odloga, za uvozno blago zaključi, ko so pridobljeni proizvodi ali blago v nespremenjenem stanju prijavljeni za novo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo in so sicer izpolnjeni vsi pogoji za uporabo postopka.

V primeru uporabe člena 115(1)(b) zakonika se postopek zaključi, ko carinski organi sprejmejo deklaracijo za neskupnostno blago,.

2. Za zaključek postopka aktivnega oplemenitenja se naslednje šteje za izvoz pridobljenih proizvodov s carinskega območja Skupnosti:

(a) dobava pridobljenih proizvodov osebam, ki so oproščene plačila dajatev zaradi uporabe Dunajske konvencije z dne 18. aprila 1961 o diplomatskih odnosih, Dunajske konvencije z dne 24. aprila 1963 o konzularnih odnosih ali drugih konzularnih konvencij oziroma Newyorške konvencije z dne 16. decembra 1969 o posebnih misijah;

(b) dobava pridobljenih proizvodov oboroženim silam, stacioniranim na območju države članice v skladu s členom 136 Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83;

(d) popravilo, preoblikovanje ali predelava civilnih letal, ki se opravljajo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja.

3. Postopek se zaključi za količine uvoznega blaga, ki ustrezajo pridobljenim proizvodom, danim v eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab iz odstavkov 1 in 2, ali za količine blaga v nespremenjenem stanju, za katere je določena ena od teh rab ali uporab.

Člen 578

Deklaracija, s katero se pridobljeni proizvodi ali blago v nespremenjenem stanju dajo v eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab, mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za zaključek postopka.

Člen 579

1. Če se narava in/ali tehnične lastnosti uvoznega blaga zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile, spremenijo tako, da izdelava pridobljenih proizvodov, za katere je bilo izdano dovoljenje za aktivno oplemenitenje, sistem odloga, ni možna, mora imetnik dovoljenja nastali položaj sporočiti nadzornemu uradu.

2. Smiselno se uporablja člen 571(3).

3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v uporabo členov 9 in 87(2) zakonika, če bi lahko zadevne spremembe vplivale na veljavnost dovoljenja ali njegovo vsebino.

4. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za pridobljene proizvode.

Člen 580

1. Okoliščine, ki opravičujejo sprostitev blaga v nespremenjenem stanju ali glavnih pridobljenih proizvodov v prosti promet, se štejejo za izpolnjene, če udeleženi izjavi, da tega blaga ali proizvodov ne more dati v carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, na podlagi katere se uvozne dajatve ne plačajo.

2. Carinski organi lahko odobrijo sprostitev blaga v prosti promet na splošni podlagi. Dovoljenje se izda samo, če temu ne nasprotujejo druge določbe Skupnosti o sprostitvi v prosti promet.

3. Uvozno blago se lahko da na trg Skupnosti v obliki pridobljenih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju, ne da bi bile v trenutku njihovega dajanja na trg izpolnjene formalnosti za sprostitev v prosti promet.

Blago, ki je bilo tako dano na trg, se samo za uporabo odstavka 4 ne šteje za blago, ki je pridobilo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo.

4. Šteje se, da je uvozno blago v obliki pridobljenih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju, na katere se nanaša splošno dovoljenje za sprostitev v prosti promet in ki po potrebi v skladu s členom 561 ob poteku roka za ponovni izvoz ni bilo dano v nobeno carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, sproščeno v prosti promet in deklaracija za sprostitev v prosti promet vložena in sprejeta ter prepustitev odobrena v trenutku poteka tega roka.

5. Blago, ki je dano na trg Skupnosti v skladu z odstavkom 3, se šteje za skupnostno blago od trenutka, ko je bilo dano na trg.

Člen 581

Brez poseganja v uporabo poenostavljenih postopkov je treba vsak pridobljeni proizvod ali blago v nespremenjenem stanju, namenjeno za pridobitev ene od carinsko dovoljenih rab ali uporab, predložiti uradu zaključka in opraviti carinske formalnosti, predpisane za zadevno carinsko dovoljeno rabo ali uporabo v skladu z zadevnimi splošnimi določbami.

Vendar lahko nadzorni urad dovoli, da se ta proizvod ali to blago predloži pri drugem carinskem uradu, kakor je predviden v prvem pododstavku.

(a) Običajni postopek

Člen 582

1. Razen v primeru uporabe člena 568 je treba deklaracijo za zaključek postopka aktivnega oplemenitenja, sistem odloga, vložiti pri enem od uradov zaključka, navedenem v dovoljenju.

2. V primeru uporabe člena 568 je treba deklaracijo iz odstavka 1 vložiti pri enem od carinskih uradov, ki je izdal dovoljenje.

3. Vendar lahko nadzorni urad dovoli, da se deklaracija iz odstavka 1 predloži pri drugem carinskem uradu, kakor je predviden v odstavkih 1 in 2.

Člen 583

1. Pri izpolnjevanju deklaracije iz člena 582 je treba uporabiti določbe, ki so predvidene za zadevno carinsko dovoljeno rabo ali uporabo.

2. Poimenovanje pridobljenih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju v deklaraciji iz odstavka 1 mora ustrezati podatkom v dovoljenju.

3. Za uporabo člena 62(2) zakonika je treba deklaraciji za zaključek priložiti tiste dokumente, ki so potrebni za vnos blaga v zahtevani postopek in predvideni v členih 218 do 221.

(b) Poenostavljeni postopki

Člen 584

Poenostavljeni postopki iz člena 76 zakonika se uporabljajo pod pogoji iz člena 278.

Člen 585

1. Če gre pri uvoznem blagu za olivno olje oznak KN 1509 ali 1510 in se sprostitev tega blaga v prosti promet v nespremenjenem stanju ali v obliki pridobljenih proizvodov oznak KN 15099000 ali 15100090 odobri, je kmetijski prelevman, ki se pobere:

- kmetijski prelevman, naveden v uvoznem dovoljenju, izdanem v okviru razpisa brez poseganja v določbe člena 4(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 3136/78 [24], z dne 28. decembra 1978,

ali

- zadnji najnižji kmetijski prelevman, ki ga določi Komisija pred datumom sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet, če se predloži dovoljenje iz člena 6 te uredbe ali če je količina, sproščena v prosti promet, enaka ali manjša od 100 kilogramov.

2. Določbe odstavka 1 se uporabljajo tudi, če gre pri uvoznem blagu za olive oznak KN 07099039 ali 07112090 in se odobri sprostitev pridobljenih proizvodov oznak KN 15099000 ali 15100090 v prosti promet.

Člen 586

V primeru sprostitve blaga v nespremenjenem stanju ali pridobljenih proizvodov v prosti promet v drugi državi članici, kakor je bilo blago dano v postopek, država članica sprostitve v prosti promet pobira uvozne dajatve, opredeljene v listu INF 1 iz člena 611, v skladu z navedenimi podrobnostmi.

Člen 587

1. Če so pridobljeni proizvodi sproščeni v prosti promet in se znesek carinskega dolga v skladu s členom 121 zakonika določi na podlagi postavk za izračun dajatev, ki veljajo za uvozno blago, se morajo polja št. 15, 16, 34, 41 in 42 deklaracije nanašati na blago v nespremenjenem stanju.

2. Navedb iz odstavka 1 ni treba zagotoviti, če je deklaraciji za sprostitev v prosti promet priložen list INF 1 iz člena 611 ali drug dokument, ki vsebuje iste navedbe kakor list INF 1.

Člen 588

1. Seznam pridobljenih proizvodov in operacij oplemenitenja, katerih rezultat so in na katere se nanaša prva alinea člena 122(a) zakonika, vsebuje Priloga 79.

Za izvajanje tega člena je uničenje drugih pridobljenih proizvodov, kakor so tisti, za katere se uporablja prva alinea člena 122(a) zakonika, izenačeno z izvozom s carinskega območja Skupnosti.

2. Merodajni datum za določitev uvoznih dajatev za pridobljene proizvode iz odstavka 1 je dan sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet.

3. Nadzorni urad lahko dovoli uporabo prve alinee člena 122(a) zakonika za izračun dajatev pri odpadkih, ostankih, reziduih, odrezkih in izmetu, ki niso navedeni v seznamu iz odstavka 1.

Vsaka država članica sporoči Komisiji vsakih šest mesecev primere, v katerih se je uporabil ta odstavek.

Člen 589

1. Če nastane carinski dolg za pridobljene proizvode ali blago v nespremenjenem stanju, se na znesek plačljivih uvoznih dajatev plačajo kompenzacijske obresti.

2. Odstavek 1 se ne uporablja:

- v primeru nastanka carinskega dolga v skladu s členom 216 zakonika,

- v primeru sprostitve v prosti promet odpadkov in ostankov uničenja iz člena 182 zakonika,

- v primeru sprostitve v prosti promet stranskih pridobljenih proizvodov iz Priloge 79, kolikor sorazmerno ustrezajo izvoženemu delu glavnih pridobljenih proizvodov,

- če znesek kompenzacijskih obresti, izračunan v skladu z odstavkom 4, ne presega 20 ekujev na deklaracijo za sprostitev blaga v prosti promet,

- če imetnik dovoljenja zaprosi za sprostitev v prosti promet in dokaže, da bi bil zaradi posebnih okoliščin, v katerih ne gre za njegovo malomarnost ali goljufivo ravnanje, načrtovani izvoz pod pogoji, ki jih je predvidel in skrbno utemeljil ob vložitvi zahtevka za izdajo dovoljenja, nemogoč ali gospodarsko nemogoč.

3. Zahtevek za uporabo določb pete alinee odstavka 2 se naslovi na carinske organe, ki jih določi država članica, ki je izdala dovoljenje. Zahtevek je dopusten samo, če so mu priložena vsa potrebna dokazila za popolno obravnavo zadevnega primera.

Če carinski organi, ki se jim predloži zahtevek, pri katerem je znesek, ki je podlaga za izračun kompenzacijskih obresti, nižji ali enak 3000 ekujem za obračun zaključka postopka, ugotovijo, da razlogi za utemeljitev tega zahtevka ustrezajo situaciji iz pete alinee odstavka 2, dovolijo, da se odstavek 1 ne uporabi. V tem primeru morajo carinski organi hraniti dokazila tri leta.

V vseh drugih primerih in kolikor nameravajo carinski organi ugodno rešiti vloženi zahtevek, tega posredujejo Komisiji skupaj z dokumentacijo, ki vsebuje vse potrebne podatke za popolno obravnavo primera. Če carinski organi dovolijo sprostitev pridobljenih proizvodov ali blaga v nespremenjenem stanju v prosti promet, lahko sprostitev pogojujejo s predložitvijo zavarovanja, katerega znesek se določi v skladu z odstavkom 4.

Komisija zadevni državi članici nemudoma potrdi prejem tega primera. Država članica, ki je posredovala zahtevek, dovoli, da se odstavek 1 ne uporabi, če ji Komisija v roku dveh mesecev, ki se štejeta od datuma potrditve prejema, ne posreduje pripomb.

Komisija obvesti države članice o prejetih zahtevkih in njihovi obravnavi.

4. (a) Letne obrestne mere, ki se vzamejo za podlago, določi Komisija ob upoštevanju aritmetičnega poprečja reprezentativnih kratkoročnih obresti za vsako državo članico v istem koledarskem polletju leta pred obdobjem uporabe.

Uporabljajo se za vsak carinski dolg, ki nastane v določenem koledarskem polletju.

Uporabijo se obresti države članice, v kateri so bile ali bi morale biti opravljene operacije oplemenitenja ali prva od operacij oplemenitenja.

Obresti se najpozneje v enem mesecu pred njihovo uporabo objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija L.

(b) Obresti se obračunajo po koledarskem mesecu za obdobje od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bilo uvozno blago, za katero je bil zaključen postopek, prvič dano v ta postopek, do zadnjega dne v mesecu, v katerem je nastal carinski dolg.

Da bi poenostavili določanje obdobja, ki se vzame za podlago pri obračunu kompenzacijskih obresti, predvsem ko gre za postopke, pri katerih je zaradi velikega števila uvoznega blaga in/ali pridobljenih proizvodov uporaba običajnih določb gospodarsko nemogoča, lahko carinski organi na zahtevo udeleženega dovolijo, da se obdobje, za katerega se zaračunajo obresti, obračuna na podlagi časa obračanja zalog blaga, uporabljenega za izdelavo pridobljenih proizvodov.

Za čas obračanja zalog se šteje povprečno obdobje od vstopa blaga, uporabljenega za izdelavo pridobljenih proizvodov, v tovarno do njegovega izstopa iz nje. To obdobje se določi iz razmerja med vrednostjo poprečne zaloge blaga po nabavni ceni, potrebnega za izdelavo pridobljenih proizvodov, in letnim prometom po nabavni ceni.

Tako izračunana številka, ki se pomnoži z dvanajst in nato zaokroži navzgor, označuje število mesecev, za katere se obračunajo kompenzacijske obresti.

Zgoraj navedeno poenostavitev carinski organi dovolijo samo, če je možno kontrolirati čas obračanja zalog.

Obdobje, ki se vzame za podlago pri izračunu kompenzacijskih obresti, ne sme biti krajše od enega meseca.

Člen 590

1. V posebnih primerih, predvsem če gre za operacije predelave, v katerih sodeluje več držav članic, se lahko na zahtevo udeleženih uporabijo poenostavljeni načini obračunavanja in knjiženja kompenzacijskih obresti.

2. Ko so se zadevne države članice prepričale o uporabnosti zahtevanih postopkov, se ti sporočijo Komisiji, ki o tem obvesti druge države članice. Postopki, sporočeni Komisiji, se lahko uporabijo, kolikor Komisija zadevnim državam članicam v roku dveh mesecev, ki se štejeta od datuma sprejema osnutka, ne sporoči svojih pripomb glede uporabe teh postopkov.

Člen 591

1. Delež uvoznega blaga v pridobljenih proizvodih se izračuna, če je to potrebno za določitev uvoznih dajatev, ki se poberejo. Takšen izračun se predvsem ne uporablja takrat, če se carinski dolg določi izključno na podlagi člena 122 zakonika.

2. Pri izračunu se uporabijo metode izračuna iz členov 592 do 594 ali kakršna koli druga metoda izračuna, ki daje enake rezultate.

Člen 592

Količinska metoda (pridobljeni proizvodi) se uporablja, če je rezultat postopkov uvoza zaradi izvoza samo ena vrsta pridobljenih proizvodov. V tem primeru se količina uvoznega blaga, ki ustreza količini pridobljenih proizvodov, za katero je carinski dolg nastal, določi tako, da se za celotno količino tega blaga uporabi koeficient, ki ustreza razmerju med količino pridobljenih proizvodov, za katere je carinski dolg nastal, in celotno količino pridobljenih proizvodov.

Člen 593

1. Količinska metoda (uvozno blago) se uporablja, če so vse komponente uvoznega blaga v vsakem pridobljenem proizvodu.

Pri odločanju o uporabi te metode se izgube ne upoštevajo.

Količina uvoznega blaga, uporabljena pri proizvodnji vsakega pridobljenega proizvoda, se določi tako, da se zaporedoma za celotno količino uvoznega blaga uporabi koeficient, ki ustreza razmerju med količino tega blaga v vsaki vrsti pridobljenega proizvoda in celotno količino tega blaga v vseh pridobljenih proizvodih.

Količina uvoznega blaga, ki ustreza količini pridobljenih proizvodov, za katere je nastal carinski dolg, se določi tako, da se za količino uvoznega blaga pri proizvodnji tega proizvoda, izračunano v skladu s tretjim pododstavkom, uporabi koeficient, določen v skladu s pogoji iz člena 592.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se količinska metoda (uvozno blago) uporablja tudi za operacije oplemenitenja trde pšenice (žita) v kuskus zdrob, kašo ali drugi zdrob.

Člen 594

1. Vrednostna metoda se uporabi v vseh primerih, v katerih se člena 592 in 593 ne moreta uporabiti. S soglasjem imetnika dovoljenja in zaradi poenostavitve pa lahko carinski organi uporabijo količinsko metodo (uvozno blago) namesto vrednostne metode, če obe metodi dajeta podobne rezultate.

2. Za določitev količine uvoznega blaga, uporabljene pri proizvodnji vsake vrste pridobljenega proizvoda se zaporedoma za celotno količino uvoznega blaga uporabi tisti koeficient, ki ustreza razmerju med vrednostjo vsakega od pridobljenih proizvodov in celotno vrednostjo teh proizvodov, določeno v skladu z odstavkom 3.

3. V skladu s členom 36(1) zakonika je vrednost vsakega od različnih pridobljenih proizvodov, ki se upošteva za uporabo vrednostne metode:

- aktualna prodajna cena enakovrednih ali podobnih proizvodov v Skupnosti, če na to ceno ne vplivajo povezave med kupcem in prodajalcem ali če ta cena ni znana,

- aktualna cena "franko tovarna" v Skupnosti, če na to ceno ne vplivajo povezave med kupcem in prodajalcem.

Če vrednosti ni mogoče določiti z uporabo določb prvega odstavka, jo določi nadzorni urad po drugi primerni metodi.

4. Količina uvoznega blaga, ki ustreza količini pridobljenih proizvodov, za katere je nastal carinski dolg, se določi tako, da se za količino uvoznega blaga pri proizvodnji tega proizvoda, izračunano v skladu z odstavkom 2, uporabi koeficient, določen v skladu s pogoji iz člena 592.

(d) Obračun zaključka

Člen 595

1. Brez poseganja v člen 596(3) mora imetnik dovoljenja nadzornemu uradu predložiti obračun zaključka.

2. Obračun zaključka mora vsebovati predvsem naslednje navedbe:

(a) referenčni podatki o dovoljenju;

(b) količina vsake vrste uvoznega blaga in podatki o deklaracijah za vnos v postopek;

(d) carinska vrednost uvoznega blaga in stopnja uvoznih dajatev za to blago;

(e) določeni normativ porabe;

(f) vrsta, količina in carinsko dovoljena raba ali uporaba pridobljenih proizvodov in podatki o deklaracijah, s katerimi je bila za pridobljene proizvode določena carinsko dovoljena raba ali uporaba;

(g) vrednost pridobljenih proizvodov, če se zaključek opravi na podlagi vrednostne metode;

(h) znesek uvoznih dajatev, ki jih je treba plačati za količino uvoznega blaga, za katero se šteje, da je bilo sproščeno v prosti promet v skladu s členom 580(3);

(i) uvozno blago, dano v postopek v okviru tristranskega prometa.

3. V primeru uporabe poenostavljenih postopkov za formalnosti vnosa v postopek in zaključek postopka, so deklaracije iz odstavka 2 tiste, ki so predvidene v členu 76(3) zakonika. Iz obračuna zaključka je razvidna tudi količina blaga, ki se šteje za sproščeno v prosti promet v skladu s členom 580.

Člen 596

1. Obračun zaključka se mora predložiti najpozneje trideset dni po preteku roka za ponovni izvoz, po potrebi izračunan v skladu s členom 565. Če se uporabi mesečno ali četrtletno združevanje, se mora obračun zaključka predložiti za vsak mesec ali vsako četrtletje.

2. Brez poseganja v odstavek 3 in člen 597(4) se mora v primeru predhodnega izvoza obračun zaključka predložiti najpozneje trideset dni po pret

31993R2454