Direktiva Komisije

z dne 10. decembra 1991

o prilagajanju Direktive Sveta 76/756/EGS o vgradnji svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav na motorna in priklopna vozila tehničnemu napredku

(91/663/EGS)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 100 A,

ob upoštevanju Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o homologaciji motornih in priklopnih vozil [1], nazadnje spremenjene z Direktivo 87/403/EGS z dne 25. junija 1987 [2], zlasti člena 11,

ob upoštevanju Direktive Sveta 76/756/EGS z dne 27. julija 1976 o vgradnji svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav na motorna in priklopna vozila [3], kakor je spremenjena z direktivami: 80/233/EGS z dne 21. novembra 1979 [4], 82/244/EGS z dne 17. marca 1982 [5], 83/276/EGS z dne 26. maja 1983 [6], 84/8/EGS z dne 14. decembra 1983 [7] in 89/278/EGS z dne 28. marca 1989 [8],

ker je zaradi preglednosti treba pripravti prečiščeno besedilo teh direktiv;

ker je glede na tehnični napredek sedaj mogoče uvesti dodatne spremembe, žarometi bodo morali biti samo beli, za nekatera vozila bodo določene bočne svetilke in lahko se podrobneje opredelijo zahteve glede pritrditve svetilk na gibljivih sestavnih delih in druge zadeve glede podrobnejše priprave predpisa;

ker so ukrepi, predvideni v tej direktivi, skladni z mnenjem Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku direktiv o odpravljanju tehničnih ovir pri trgovanju na področju motornih vozil,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 76/756/EGS se spremeni na naslednji način:

1. členi se nadomestijo z naslednjimi členi te direktive;

2. priloge se nadomestijo s prilogami k tej direktivi.

Člen 2

V tej direktivi izraz "vozilo" pomeni vsako vozilo, za katero se uporablja Direktiva Sveta 70/156/EGS.

Člen 3

1. Po 1. januarju 1993 ne sme nobena država članica:

- zavrniti podelitve ES-homologacije, izdaje dokumenta iz zadnje alinee člena 10(1) Direktive 70/156/EGS, ali podelitve nacionalne homologacije za določen tip vozila, ali

- prepovedati začetka uporabe vozil

iz razlogov, ki se nanašajo na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav na ta tip vozila ali na ta vozila, če so te naprave vgrajene v skladu z zahtevami te direktive.

2. Po 1. oktobru 1993 države članice:

- ne izdajajo več dokumenta iz zadnje alinee člena 10(1) Direktive 70/156/EGS, in

- lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije

za določen tip vozila, na katerem svetlobne in svetlobno-signalne naprave niso vgrajene v skladu z zahtevami te direktive.

3. Po 1. oktobru 1994 države članice lahko prepovejo začetek uporabe vozil, pri katerih te naprave niso vgrajene v skladu z zahtevami te direktive.

Člen 4

Država članica, ki je podelila ES-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da bo obveščena o vsaki spremembi dela ali značilnosti, iz točke 1.1 Priloge I. Pristojni organi te države članice določijo, ali je treba opraviti še nadaljnje preskuse na spremenjenem tipu vozila in izdati novo poročilo. Če ti preskusi pokažejo neskladnost z zahtevami te direktive, se sprememba ne odobri.

Člen 5

Spremembe, potrebne za prilagajanja vsebine prilog k tej direktivi tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 13 Direktive 70/156/EGS.

Člen 6

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 1993 in o tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 7

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 10. decembra 1991

Za Komisijo

Martin Bangemann

Podpredsednik

[1] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

[2] UL L 220, 8.8.1987, str. 44.

[3] UL L 262, 27.9.1976, str. 1.

[4] UL L 51, 25.2.1980, str. 8.

[5] UL L 109, 22.4.1982, str. 31.

[6] UL L 151, 9.6.1963, str. 47.

[7] UL L 9, 12.1.1984, str. 24.

[8] UL L 109, 20.4.1989, str. 38.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

VGRADNJA SVETLOBNIH IN SVETLOBNO-SIGNALNIH NAPRAV

1. POMEN IZRAZOV

V tej direktivi:

1.1 Izraz "tip vozila glede vgradnje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav"

pomeni vozila, ki se ne razlikujejo po bistvenih značilnostih, navedenih v točkah od 1.1.1 do 1.1.4.

Prav tako ne veljajo za "vozila različnih tipov": vozila, ki se razlikujejo po točkah od 1.1.1 do 1.1.4, vendar ne tako, da bi to pomenilo spremembo vrste, števila, namestitve, geometrijske vidnosti žarometov in naklona kratkega svetlobnega pramena, predpisanega za zadevni tip vozila, in vozila z vgrajenimi neobveznimi svetilkami ali brez njih;

1.1.1 mere in zunanja oblika vozila;

1.1.2 število in namestitev naprav;

1.1.3 sistem nastavitve žarometov;

1.1.4 sistem obesitve koles.

1.2 Izraz "prečna ravnina"

pomeni navpično ravnino, pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

1.3 Izraz "neobremenjeno vozilo"

pomeni vozilo, pripravljeno za vožnjo, kot je določeno v vzorcu opisnega lista v točki 2.6 Priloge I k Direktivi 70/156/EGS, vendar brez voznika.

1.4 Izraz "obremenjeno vozilo"

pomeni vozilo, obremenjeno do svoje največje tehnično dovoljene mase, ki jo navede proizvajalec, ki tudi določi porazdelitev te mase na osi v skladu s postopkom, opisanim v Dodatku 1.

1.5 Izraz "naprava"

pomeni sestavni del ali sklop sestavnih delov, ki se uporabljajo za eno ali več funkcij.

1.6 Izraz "izvor svetlobe glede na žarnice z žarilno nitko"

pomeni žarilno nitko samo. (Kadar ima svetilka več žarilnih nitk, vsaka pomeni izvor svetlobe.)

1.7 Izraz "svetilka"

pomeni napravo, načrtovano za razsvetlitev cestišča ali oddajanje svetlobnega signala. Za svetilke štejejo tudi svetilke zadnje registrske tablice in odsevniki.

1.7.1 Izraz "enakovredne svetilke"

pomeni svetilke, ki imajo isto funkcijo in so dovoljene v državi, v kateri je vozilo registrirano; takšne svetilke imajo lahko drugačne značilnosti kot svetilke, ki so bile vgrajene na vozilu med postopkom homologacije, če izpolnjujejo zahteve te priloge.

1.7.2 Izraz "svetilka z eno funkcijo"

pomeni del naprave, ki opravlja eno svetlobno ali svetlobno-signalno funkcijo.

1.7.3 Izraz "samostojne svetilke" [1]

pomeni naprave, ki imajo ločene svetleče površine, ločene izvore svetlobe in ločena ohišja.

1.7.4 Izraz "združene svetilke" [2]

pomeni naprave, ki imajo ločene svetleče površine in izvore svetlobe, vendar skupno ohišje.

1.7.5 Izraz "kombinirane svetilke" [3]

pomeni naprave, ki imajo ločene svetleče površine, vendar skupen izvor svetlobe in skupno ohišje.

1.7.6 Izraz "integrirane svetilke" [4]

pomeni naprave, ki imajo ločene izvore svetlobe ali en sam izvor svetlobe, ki deluje na različnih načine (na primer optične, mehanske ali električne razlike), v celoti ali deloma skupne svetleče površine in skupno ohišje.

1.7.7 Izraz "žaromet, ki se lahko skrije"

pomeni žaromet, ki se lahko delno ali v celoti skrije, kadar ni v uporabi. To se lahko doseže s premičnim pokrovom, s premikom žarometa ali kako drugače. Izraz "pogrezljiv" se uporablja zlasti za opis žarometa, ki se s premikom lahko uvleče v karoserijo.

1.7.8 Izraz "žaromet za dolgi svetlobni pramen"

pomeni žaromet, ki se uporablja za razsvetlitev cestišča daleč pred vozilom.

1.7.9 Izraz "žaromet za kratki svetlobni pramen"

pomeni žaromet, ki se uporablja za razsvetlitev cestišča pred vozilom brez povzročanja neprijetne zaslepitve ali neugodja nasproti prihajajočih voznikov in drugih udeležencev v prometu.

1.7.10 Izraz "žaromet za meglo"

pomeni žaromet, ki se uporablja za izboljšano razsvetlitev cestišča v megli, snegu, dežju ali oblakih prahu.

1.7.11 Izraz "žaromet za vzvratno vožnjo"

pomeni žaromet, ki se uporablja za razsvetlitev cestišča za vozilom in kot opozorilo drugim udeležencem v prometu, da se vozilo premika ali da se bo začelo premikati vzvratno.

1.7.12 Izraz "smerna svetilka"

pomeni svetilko, s katero se drugim udeležencem v prometu nakaže, da namerava voznik spremeniti smer v desno ali levo.

1.7.13 Izraz "varnostne utripalke"

pomeni hkratno delovanje vseh smernih svetilk na vozilu, ki opozarjajo, da vozilo trenutno pomeni posebno nevarnost za druge udeležence v prometu.

1.7.14 Izraz "zavorna svetilka"

pomeni svetilko, s katero se drugim udeležencem v prometu za vozilom nakaže, da voznik tega vozila zavira.

1.7.15 Izraz "svetilka zadnje registrske tablice"

pomeni napravo, ki se uporablja za razsvetlitev prostora, namenjenega za pritrditev zadnje registrske tablice; lahko jo sestavljajo različni optični sestavni deli.

1.7.16 Izraz "prednja pozicijska svetilka"

pomeni svetilko, ki se uporablja za označevanje prisotnosti in širine vozila s prednje strani.

1.7.17 Izraz "zadnja pozicijska svetilka"

pomeni svetilko, ki se uporablja za označevanje prisotnosti in širine vozila z zadnje strani.

1.7.18 Izraz "zadnja svetilka za meglo"

pomeni svetilko, ki se uporablja za to, da se vozilo v gosti megli z zadnje strani prej opazi.

1.7.19 Izraz "parkirna svetilka"

pomeni svetilko, ki se uporablja za opozarjanje na stoječe vozilo v naselju. V takšnih okoliščinah zamenjuje prednje in zadnje pozicijske svetilke.

1.7.20 Izraz "gabaritna svetilka"

pomeni svetilko, vgrajeno na skrajni zunanji rob, čim bliže strehi vozila, in namenjeno za jasno označitev skupne širine vozila. Ta svetilka pri nekaterih vozilih in priklopnikih dopolnjuje prednje in zadnje pozicijske svetilke tako, da posebej opozarja na njegovo velikost.

1.7.21 Izraz "bočna svetilka"

pomeni svetilko, ki kaže na prisotnost vozila, gledano z bočne strani.

1.7.22 Izraz "odsevnik"

pomeni napravo, ki se uporablja za označitev prisotnosti vozila z odsevom svetlobe iz izvora svetlobe, ki ni priključen na vozilo, opazovalec pa stoji poleg izvora.

V tej direktivi odsevniki niso:

- odsevne registrske tablice,

- odsevni signali, navedeni v ADR (Evropskem sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti),

- druge odsevne tablice in signali, ki jih je treba uporabljati zaradi upoštevanja zahtev držav članic za uporabo v zvezi z določenimi kategorijami vozil ali določenimi načini delovanja.

1.8 Izraz "površina sevanja"

pomeni celotno zunanjo površino prosojnega materiala ali njen del, ki pripomore, da se na svetlobo prenesejo njegove posebne fotometrične in kolorimetrične značilnosti. Kadar svetlobo oddaja samo del zunanje površine, površino sevanja, če gre za dvom, določi pristojni organ po posvetovanju z proizvajalcem vozila in/ali sestavnega dela.

1.9 Svetleče površine

1.9.1 Izraz "svetleča površina svetlobne naprave" (točke od 1.7.8 do 1.7.11)

pomeni pravokotno projekcijo celotne odprtine reflektorja žarometa na prečno ravnino. Če svetlobna naprava nima reflektorja, se uporablja opredelitev iz točke 1.9.2. Če se površina sevanja svetilke razteza samo čez del celotne odprtine reflektorja, se upošteva projekcija samo tega dela.

Pri žarometu za kratki svetlobni pramen je svetleča površina omejena z navidezno sledjo meje svetlo-temno na leči. Če sta žaromet in leča medsebojno nastavljiva, je treba uporabiti srednjo nastavitev.

1.9.2 Izraz "svetleča površina signalne svetilke, ki ni odsevnik" (točke od 1.7.12 do 1.7.21)

pomeni pravokotno projekcijo svetilke v ravnini, ki poteka pravokotno na njeno referenčno os in se dotika zunanje površine sevanja svetilke. Ta projekcija je omejena z robovi zaslonov, ki so v tej ravnini, vsak pa omogoča samo 98 % skupne svetilnosti v smeri referenčne osi.

Za določitev spodnje, zgornje in prečne omejitve svetleče površine se uporabljajo samo zasloni z vodoravnimi ali navpičnimi robovi.

1.9.3 Izraz "svetleča površina odsevnika" (točka 1.7.22)

pomeni svetlečo površino odsevnika v ravnini, ki je pravokotna na referenčno os in omejena z ravninami, ki se dotikajo zunanjih robov odsevne površine odsevnika in so vzporedne s to osjo. Za določitev spodnje, zgornje in prečne omejitve svetleče površine se uporabljajo samo navpične in vodoravne ravnine.

1.10 Izraz "vidna svetleča površina" za določeno smer opazovanja

pomeni pravokotno projekcijo površine sevanja v ravnini, ki je pravokotna na smer opazovanja (glej risbo v Dodatku 2) in tangencialna na skrajno zunanjo točko leče.

1.11 Izraz "referenčna os"

pomeni značilno os svetlobnega signala, ki jo določi proizvajalec za uporabo kot referenčno smer (H = 00, V = 00) za kote v postopku fotometričnih meritev in vgradnjo svetilke na vozilo.

1.12 Izraz "referenčno središče"

pomeni presečišče referenčne osi s površino sevanja. To referenčno središče mora določiti proizvajalec svetilke.

1.13 Izraz "koti geometrijske vidnosti"

pomeni kote, ki določajo območje najmanjšega prostorskega kota, v katerem mora biti vidna svetleča površina svetilke v smeri referenčne osi. To območje prostorskega kota je določeno s krogelnimi izseki, katerih središče sovpada z referenčnim središčem svetilke, ekvator pa je vzporeden s podlago. Ti izseki so določeni glede na referenčno os. Vodoravni koti β ustrezajo zemljepisni dolžini, navpični koti α pa zemljepisni širini.

Znotraj kotov geometrijske vidnosti ne sme biti nobenih ovir za prodiranje svetlobe s katerega koli dela svetleče površine v smeri referenčne osi svetilke, gledano iz neskončnosti.

Če se meritve opravijo bliže svetilki, mora biti premik vzporeden s smerjo opazovanja, da se doseže enaka natančnost.

Ovire znotraj kotov geometrijske vidnosti se ne upoštevajo, če so se pojavile že med postopkom homologacije.

Če se z vgradnjo svetilke kateri koli del svetleče površine svetilke v smeri referenčne osi prekrije s katerim koli dodatnim sestavnim delom vozila, je treba predložiti dokaz, da tisti del svetilke, ki ga ne zakrivajo ovire, še vedno dosega fotometrične vrednosti, predpisane za homologacijo naprave kot optične enote (glej sliko spodaj).

+++++ TIFF +++++

1.14 Izraz "skrajni zunanji rob"

na vsaki strani vozila pomeni ravnino, vzporedno z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki se dotika njenega stranskega zunanjega roba, pri tem pa se ne upoštevajo projekcije:

1.14.1 pnevmatik poleg točke njihovega dotika s podlago in priključkov za naprave za ugotavljanje tlaka v zračnicah;

1.14.2 naprav za preprečevanje zdrsavanja koles, ki so lahko pritrjene na kolesa;

1.14.3 vzvratnih ogledal;

1.14.4 bočnih smernih svetilk, gabaritnih svetilk, prednjih in zadnjih pozicijskih svetilk, parkirnih svetilk, odsevnikov in bočnih svetilk;

1.14.5 carinskih pečatov, pritrjenih na vozilo, in naprav za zaščito in varovanje takšnih pečatov.

1.15 Izraz "skupna širina"

pomeni razdaljo med navpičnima ravninama, določenima v točki 1.14.

1.16 Izraz "posamična svetilka"

pomeni napravo ali njen sestavni del z eno funkcijo, eno svetlečo površino in enim ali več izvori svetlobe. Pri vgradnji na vozilo "posamična svetilka" pomeni tudi kateri koli sklop dveh samostojnih ali združenih svetilk, enakih ali različnih, z isto funkcijo, če sta vgrajeni tako, da projekcije svetlečih površin svetilk na dano prečno ravnino zavzemajo najmanj 60 % najmanjšega pravokotnika, ki je očrtan projekcijam navedenih svetlečih površin.

V takšnem primeru se vsaka od teh svetilk, kadar se zahteva homologacija, homologira kot svetilka tipa "D". Ta kombinacija se ne uporablja za žaromete za dolgi svetlobni pramen, žaromete za kratki svetlobni pramen in žaromete za meglo.

1.17 Izraz "dve svetilki ali sodo število svetilk"

pomeni posamično površino sevanja v obliki pasu, če je simetrična na vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki se razteza na vsaki strani najmanj do točke, ki je 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila in je dolga vsaj 800 mm. Razsvetlitev takšne površine se zagotovi z najmanj dvema izvoroma svetlobe, ki sta postavljena čim bliže njenima koncema. Površino sevanja lahko sestavlja več sestavnih delov, postavljenih drug ob drugega, če projekcije več posamičnih površin sevanja na isto prečno ravnino zavzemajo najmanj 60 % površine najmanjšega pravokotnika, ki omejuje projekcije teh posamičnih površin sevanja.

1.18 Izraz "razdalja med dvema svetilkama",

ki sta obrnjeni v isto smer, pomeni najkrajšo razdaljo med pravokotnima projekcijama obrisov teh dveh svetlečih površin, kot sta določeni v točki 1.9, v ravnini, pravokotni na referenčne osi. Kadar je očitno, da razdalja med dvema svetilkama presega zahteve za najmanjšo razdaljo iz te direktive, se ta razdalja lahko izmeri, ne da bi se natančno določili obrisi svetlečih površin.

1.19 Izraz "neobvezna svetilka"

pomeni svetilko, katere vgradnja je prepuščena presoji proizvajalca vozila.

1.20 Izraz "kontrola delovanja"

pomeni svetlobno ali zvočno napravo, ki kaže, ali vključena naprava deluje pravilno ali ne.

1.21 Izraz "kontrola vključitve (sklenjenega tokokroga)"

pomeni svetilko, ki kaže, da je naprava vklopljena, ne pa tudi, ali deluje pravilno.

1.22 Izraz "tla"

pomeni površino, na kateri stoji vozilo in morajo biti v bistvu vodoravna.

1.23 Izraz "gibljivi sestavni deli"

vozila pomenijo tiste dele nadgradnje ali druge sestavne dele vozila, katerih položaj se lahko spreminja z nagibanjem, vrtenjem ali drsenjem brez uporabe orodja. Sem ne spadajo nagibne vozniške kabine.

1.24 Izraz "običajen položaj za uporabe gibljivega sestavnega dela"

pomeni položaj(-e) gibljivega sestavnega dela, ki ga (jih) določi proizvajalec vozila za vozilo v običajnem stanju uporabe in za parkirano vozilo.

1.25 Izraz "vozilo v običajnem stanju uporabe"

pomeni:

1.25.1 za motorno vozilo, ko je vozilo pripravljeno za vožnjo s prižganim pogonskim motorjem, gibljivi sestavni del(-i) pa je (so) v običajnem(-ih) položaju(-ih), kot je določeno v točki 1.24;

1.25.2 za priklopnik, ko je priklopnik priključen na vlečno vozilo v stanju, ki je opisano v točki 1.25.1, njegovi gibljivi sestavni deli pa so v običajnem(-ih) položaju(-ih), kot je določeno v točki 1.24.

1.26 Izraz "parkirano vozilo"

pomeni:

1.26.1 za motorno vozilo, kadar vozilo stoji, ima ugasnjen pogonski motor, njegovi gibljivi sestavni deli pa so v običajnem(-ih) položaju(-ih), kot je določeno v točki 1.24;

1.26.2 in za priklopnik, kadar je priklopnik priključen na vlečno vozilo v stanju, ki je opisano v točki 1.26.1, njegovi gibljivi sestavni deli pa so v običajnem(-ih) položaju(-ih), kot je opisano v točki 1.24.

2. VLOGA ZA ES-HOMOLOGACIJO

2.1 Vlogo za ES-homologacijo vozila glede vgradnje njegovih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav predloži proizvajalec vozila ali njegov zastopnik.

2.2 Vlogi se priložijo dokumenti v treh izvodih z naslednjimi podrobnimi podatki:

2.2.1 opis tipa vozila v skladu s točkami, naštetimi v 1.1, skupaj z omejitvami glede obremenitve, zlasti glede največje dovoljene obremenitve prtljažnika;

2.2.2 seznam naprav, ki jih predpiše proizvajalec za svetlobno in svetlobno-signalno opremo. Seznam lahko vsebuje več tipov naprav za vsak namen. Vsak tip mora biti ustrezno označen (oznaka homologacije sestavnega dela, ime proizvajalca itd.);

2.2.3 pregledno risbo svetlobne in svetlobno-signalne opreme kot celote, s prikazom lege različnih svetilk na vozilu;

2.2.4 če je potrebno zaradi ugotavljanja skladnosti z zahtevami te direktive, pregledno risbo vsake posamične svetilke, s prikazom svetleče površine, ki je določena v točkah 1.9.1, 1.9.2 in 1.9.3, površine sevanja, ki je določena v točki 1.8, referenčne osi, ki je določena v točki 1.11, in referenčnega središča, ki je določeno v točki 1.12. Ta podatek za svetilko zadnje registrske tablice ni potreben (točka 1.7.15).

2.3 Pristojnemu tehničnemu organu, ki opravlja homologacijske preskuse, je treba predložiti vzorčno vozilo za homologacijo, opremljeno s svetlobno in svetlobno-signalno opremo, kot je opisana v točki 2.2.2.

2.4 Homologacijskemu dokumentu se priloži dokument predviden v Prilogi II.

3. SPLOŠNE ZAHTEVE

3.1 Ne glede na določbe te priloge je dovoljena samo vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav, določenih v točkah od 1.7.8 do 11.7.22. Vgradnja katerih koli drugih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav je zato prepovedana.

3.2 Svetlobne in svetlobno-signalne naprave morajo biti vgrajene tako, da v običajnem stanju uporabe, ki je določeno v točkah 1.25, 1.25.1 in 1.25.2, in ne glede na kakršne koli tresljaje, ki so jim lahko izpostavljene, ohranijo značilnosti, določene v tej prilogi, in vozilu omogočijo izpolnjevanje zahtev te priloge. Še zlasti ne sme biti možno nenamerno prestaviti nastavitve svetilk.

3.3 Žarometi, opisani v točkah 1.7.8, 1.7.9 in 1.7.10, morajo biti vgrajeni tako, da se zlahka doseže njihova pravilna usmeritev.

3.4 Pri vseh svetlobno-signalnih napravah, skupaj s tistimi, ki so pritrjene na stranskih stenah, mora biti referenčna os svetilke, kadar je vgrajena na vozilo, vzporedna z ravnino tal na cestišču; poleg tega mora biti pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila pri bočnih odsevnikih in bočnih bočnih svetilkah ter vzporedna s to ravnino pri vseh drugih signalnih napravah. V vsaki smeri je dovoljeno odstopanje ± 3 °. Poleg tega je treba upoštevati vsa posebna navodila za vgradnjo, ki jih določi proizvajalec.

3.5 Če ni posebnih zahtev, se višina in usmeritev svetilk preverita na neobremenjenem vozilu, postavljenim na plosko, vodoravno površino v stanjih, določenih v točkah 1.25, 1.25.1 in 1.25.2.

3.6 Če ni posebnih zahtev, velja za svetilke, ki sestavljajo par:

3.6.1 na vozilo se vgradijo simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino (ocena mora temeljiti na zunanji geometrijski obliki svetilke in ne na robu njene svetleče površine, navedene v točkah 1.9.1, 1.9.2 in 1.9.3);

3.6.2 so simetrične ena na drugo glede na vzdolžno srednjo ravnino; ta zahteva ne velja za notranjo zgradbo svetilke;

3.6.3 imajo iste kolorimetrične značilnosti;

3.6.4 imajo v glavnem iste fotometrične značilnosti.

3.7 Pri vozilih, katerih zunanja oblika je asimetrična, morajo biti navedene zahteve izpolnjene kolikor je le mogoče.

3.8 Svetilke z različnimi funkcijami so lahko samostojne ali združene, kombinirane ali integrirane v eno napravo, če vsaka takšna svetilka izpolnjuje zahteve, ki veljajo zanjo.

3.9 Največja višina nad tlemi se meri do najvišje točke in najmanjša višina do najnižje točke svetleče površine.

Pri žarometih za kratki svetlobni pramen se najmanjša višina glede na podlago meri do najnižjega roba njegovega reflektorja.

3.9.1 Namestitev po širini se določi od roba svetleče površine, ki je najbolj oddaljen od vzdolžne srednje ravnine vozila, kadar se nanaša na skupno širino, in od notranjih robov svetlečih površin, kadar se nanaša na razdaljo med svetilkama.

3.10 Če ni posebnih zahtev, ne smejo nobene druge svetilke, razen smernih svetilk in varnostnih utripalk, oddajati utripajoče svetlobe.

3.11 Nobena od svetilk, določenih v točki 1.7, ne sme v smeri naprej oddajati rdeče svetlobe, ki bi lahko zmedla druge udeležence v prometu, ravno tako ne sme nobena od svetilk, določenih v točki 1.7, v smeri nazaj oddajati bele svetlobe, ki bi lahko zmedla druge udeležence v prometu, razen žaromet za vzvratno vožnjo. Ne upoštevajo se svetlobne naprave, ki so vgrajene v notranjosti vozila. V primeru dvoma se ta zahteva preveri na naslednji način:

3.11.1 za vidnost rdeče svetlobe naprej: opazovalec, ki se giblje v območju 1 v prečni ravnini 25 m pred vozilom (glej sliko 1 v Dodatku 3) ne sme neposredno opaziti nobene svetleče površine rdeče svetilke;

3.11.2 za vidnost bele svetlobe nazaj: opazovalec, ki se giblje v območju 2 v prečni ravnini 25 m pred vozilom (glej sliko 2 v Dodatku 3) ne sme neposredno opaziti nobene svetleče površine bele svetilke.

3.11.3 Območji opazovanja 1 in 2 sta omejeni z ustreznimi ravninami, kot sledi:

3.11.3.1 po višini z dvema vodoravnima ravninama, ki sta 1 m oziroma 2,2 m nad podlago;

3.11.3.2 po širini z dvema navpičnima ravninama, ki oklepata kot 15 o naprej oziroma nazaj navzven od vozila glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila in potekata skozi dotikališče(-a) navpičnih ravnin, vzporednih z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki omejujeta njegovo skupno širino.

Če je točk dotika več, se skrajna sprednja nanaša na prednje območje in skrajna zadnja na zadnje območje.

3.12 Električna vezava mora biti takšna, da se lahko prednje in zadnje pozicijske svetilke, gabaritne svetilke, kadar so vgrajene, bočne svetilke, kadar so vgrajene, in svetilka zadnje registrske tablice vklopijo in izklopijo samo sočasno.

Ta zahteva ne velja, kadar se uporabljajo prednje in zadnje pozicijske svetilke in bočne svetilke, ki so kombinirane ali integrirane v navedene svetilke kot parkirne svetilke.

3.13 Električna vezava mora biti takšna, da se žarometi za dolgi in kratki svetlobni pramen in žarometi za meglo ne morejo vklopiti, če niso vklopljene tudi svetilke, navedene v točki 3.12. Ta zahteva ne velja za žaromete za dolgi ali kratki svetlobni pramen, kadar pri svetlobnem opozarjanju žarometi za kratki svetlobni pramen ali žarometi za dolgi in kratki svetlobni pramen utripajo v kratkih presledkih.

3.14 Barva svetlobe, ki jo oddajajo svetilke, je:

—žaromet za dolgi svetlobni pramen: | bela |

—žaromet za kratki svetlobni pramen: | bela |

—žaromet za meglo: | bela ali rumena |

—žaromet za vzvratno vožnjo: | bela |

—smerna svetilka: | oranžna |

—varnostne utripalke: | oranžna |

—zavorna svetilka: | rdeča |

—svetilka zadnje registrske tablice: | bela |

—prednja pozicijska svetilka: | bela |

—zadnja pozicijska svetilka: | rdeča |

—zadnja meglenka: | rdeča |

—parkirna svetilka: | bela spredaj, rdeča zadaj, oranžna, če je integrirana v bočne smerne ali bočne pozicijske svetilke |

—bočna svetilka: | oranžna; lahko je rdeča, če je skrajna zadnja bočna svetilka združena, kombinirana ali integrirana v zadnjo pozicijsko svetilko, zadnjo gabaritno svetilko, zadnjo svetilko za meglo, zavorno svetilko ali pa združena oziroma ima del površine sevanja skupne z zadnjim odsevnikom |

—gabaritna svetilka: | bela spredaj, rdeča zadaj |

—zadnji odsevnik, netrikotni: | rdeča |

—zadnji odsevnik, trikotni: | rdeča |

—prednji odsevnik, netrikotni [5]: | enaka vpadni svetlobi |

—bočni odsevnik, netrikotni | oranžna; lahko je rdeča, če je skrajni zadnji bočni odsevnik združen ali ima del površine sevanja skupne z zadnjo pozicijsko svetilko, zadnjo gabaritno svetilko, zadnjo meglenko, zavorno svetilko ali skrajno zadnjo rdečo bočno svetilko. |

3.15 Funkcijo kontrole vključitve lahko izpolnjuje kontrola delovanja.

3.16 Svetilke, ki se lahko skrijejo

3.16.1 Skrivanje svetilk je prepovedano, razen žarometov za dolgi in kratki svetlobni pramen in žarometov za meglo, ki so lahko skriti, ko niso v uporabi.

3.16.2 Pri kakršni koli okvari, ki bi vplivala na delovanje naprave (naprav) za skrivanje, žarometi ostanejo v položaju za uporabo, če so že v uporabi, ali pa jih je brez orodja mogoče premakniti v položaj za uporabo.

3.16.3 Žaromete mora biti možno premakniti v položaj za uporabo in jih vklopiti z enim samim upravljalnim elementom, pri tem pa ne sme biti izključena možnost, da se samo premaknejo v položaj za uporabo, brez vklopa.

Pri združenih žarometih za dolgi in kratki svetlobni pramen mora navedenii upravljalni element vklopiti samo žaromete za kratki svetlobni pramen.

3.16.4 Z vozniškega sedeža na sme biti mogoče namerno ustaviti gibanja vklopljenih žarometov, preden pridejo v položaj za uporabo. Če obstaja nevarnost, da premikanje žarometov oslepi druge udeležence v prometu, se ti lahko prižgejo šele, ko dosežejo svoj položaj za uporabo.

3.16.5 Pri temperaturi od – 30° do + 50 °C mora žaromet doseči položaj za uporabo v treh sekundah od začetka delovanja upravljalnega elementa.

3.17 Število svetilk

Število svetilk, pritrjenih na vozilo, je enako številu(-om), določenemu(-im) v podtočki 2 točk od 4.1 do 4.18.

3.18 Z izjemo določb v točkah 3.19, 3.20 in 3.22, se svetilke lahko vgradijo na gibljive sestavne dele.

3.19 Zadnje pozicijske svetilke, zadnje smerne svetilke in zadnji odsevniki, trikotni in netrikotni, se ne smejo vgraditi na gibljive sestavne dele. Če je potrebno zgoraj navedene funkcije doseči s sestavom dveh svetilk, označenih z "D" (glej točko 1.16), je treba na negibljivi sestavni del vozila vgraditi samo eno od teh svetilk.

3.20 Ne sme biti nobenega gibljivega dela z vgrajeno svetlobno-signalno napravo ali brez nje, ki v katerem koli stalnem položaju zakriva več kot 50 % svetleče površine v smeri referenčne osi prednjih in zadnjih pozicijskih svetilk, prednjih in zadnjih smernih svetilk in odsevnikov, gledano v smeri, ki je vzporedna z vzdolžno osjo vozila.

Če to ni izvedljivo:

3.20.1 se z opombo v točki 16 listine iz Priloge II obvestijo drugi pristojni organi, da se z gibljivimi sestavnimi deli lahko zakrije več kot 50 % svetleče površine v smeri referenčne osi;

3.20.2 v primeru točke 3.20.1 se z opombo v vozilu obvesti tudi uporabnika vozila, da je treba pri določenem(-ih) položaju(-ih) gibljivih sestavnih delov opozoriti druge udeležence v prometu na prisotnost vozila na cestišču, na primer z varnostnim trikotnikom ali drugimi pripomočki, ki so v skladu z nacionalnimi predpisi za uporabo vozil na cesti.

3.21 Kadar so gibljivi sestavni deli v položaju, ki ni "običajni položaj", ki je določen v točki 1.24, nanje vgrajene naprave ne smejo motiti drugih udeležencev v prometu.

3.22 Kadar je svetilka vgrajena na gibljivi sestavni del, ta pa je v običajnem(-ih) položaju(-ih) za uporabo (glej točko 1.24), se mora svetilka vedno vrniti v položaj(-e), ki ga (jih) določi proizvajalec v skladu s to prilogo. Pri žarometih za kratki svetlobni pramen in meglo velja, da je ta zahteva izpolnjena, če se gibljivi sestavni deli desetkrat premaknejo in spet vrnejo v običajni položaj, pri tem pa se nobena vrednost za kote naklona teh žarometov glede na njihovo podlago, izmerjena po vsakem premiku gibljivega sestavnega dela, ne razlikuje za več kot 0,15 % od povprečja desetih izmerjenih vrednosti.

3.23 Svetilke se lahko združujejo, kombinirajo ali integrirajo, če so izpolnjene vse zahteve glede barve, namestitve, usmeritve, geometrijske vidnosti, električne vezave in vse morebitne "druge zahteve" za vsako svetilko.

3.24 Šteje se, da svetilka – celo taka s homologacijsko oznako – ni vgrajena, če se je ne da usposobiti za delovanje samo z vstavitvijo žarnice. To ne velja za odsevnike.

4. POSEBNE ZAHTEVE

4.1 Žarometi za dolgi svetlobni pramen

4.1.1 Prisotnost

Obvezni na motornih vozilih.

Prepovedani na priklopnikih.

4.1.2 Število

Dva ali štirje.

Kadar je vozilo opremljeno s štirimi žarometi za dolgi svetlobni pramen, ki se lahko skrijejo, se vgradnja dveh dodatnih žarometov za dolgi svetlobni pramen dovoli le za svetlobno signaliziranje (kot je določeno v točki 3.13) podnevi.

4.1.3 Namestitev

Ni posebnih zahtev.

4.1.4 Razporeditev

4.1.4.1 Po širini:

zunanji robovi svetleče površine nikakor ne smejo biti bliže skrajnemu zunanjemu robu vozila kot zunanji robovi svetleče površine žarometov za kratki svetlobni pramen.

4.1.4.2 Po višini:

ni posebnih zahtev.

4.1.4.3 Po dolžini:

na prednjem delu vozila in vgrajeni tako, da sevana svetloba ne moti voznika niti neposredno niti posredno v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozil.

4.1.5 Geometrijska vidnost

Vidnost svetleče površine, tudi na območjih, ki niso videti osvetljena v obravnavani smeri opazovanja, mora biti zagotovljena na divergentnem območju, ki ga določajo tvornice, ki izhajajo iz oboda svetleče površine in z referenčno osjo žarometa oklepajo kot najmanj 5°. Koti geometrijske vidnosti izhajajo iz oboda projekcije svetleče površine na prečno ravnino, ki je tangencialna na skrajni sprednji del leče žarometa.

4.1.6 Usmeritev

Naprej.

Ne glede na naprave, potrebne za ohranitev pravilne nastavitve, se lahko, kadar sta vgrajena dva para žarometov, en par, ki ga sestavljata žarometa, ki delujeta le kot žarometa za dolgi svetlobni pramen, suka okoli osi zelo blizu vertikali, v skladu s odklonom krmiljenih koles.

4.1.7 Električna vezava

4.1.7.1 Žarometi za dolgi svetlobni pramen so lahko vklopljeni hkrati ali v parih. Za spremembo s kratkega na dolgi svetlobni pramen mora biti vklopljen vsaj en par žarometov za dolgi svetlobni pramen. Za spremembo z dolgega na kratki svetlobni pramen se morajo hkrati izklopiti vsi žarometi za dolgi svetlobni pramen.

4.1.7.2 Žarometi za kratki svetlobni pramen lahko ostanejo prižgani hkrati z žarometi za dolgi svetlobni pramen.

4.1.7.3 Kadar so vgrajeni štirje žarometi za dolgi svetlobni pramen, ki se lahko skrijejo, mora njihov delovni položaj preprečiti hkratno delovanje vseh dodatno vgrajenih žarometov za dolgi svetlobni pramen, če so le-ti namenjeni za oddajanje svetlobnih signalov (kot je določeno v točki 3.13) podnevi.

4.1.8 Kontrola vključitve

Obvezna.

4.1.9 Druge zahteve

4.1.9.1 Največja skupna svetilnost žarometov za dolgi in kratki svetlobni pramen, ki so lahko prižgani hkrati, ne sme presegati 225000 cd.

4.1.9.2 Največja svetilnost se dobi s seštevanjem posameznih največjih svetilnosti, izmerjenih med homologacijo sestavnega dela, in navede v ustreznih certifikatih o homologaciji.

4.2 Žarometi za kratki svetlobni pramen

4.2.1 Prisotnost

Obvezna na motornih vozilih.

Prepovedana na priklopnikih.

4.2.2 Število

Dva.

4.2.3 Namestitev

Ni posebnih zahtev.

4.2.4 Razporeditev

4.2.4.1 Po širini:

od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na svetleči površini žarometa, ne sme biti več kot 400 mm oddaljena od skrajnega zunanjega roba vozila.

Notranji robovi svetlečih površin ne smejo biti manj kot 600 mm narazen.

Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, kadar je skupna širina vozila manjša od 1300 mm.

4.2.4.2 Po višini:

nad tlemi: najmanj 500 mm in največ 1200 mm.

4.2.4.3 Po dolžini:

na prednjem delu vozila; ta zahteva je izpolnjena, če sevana svetloba ne moti voznika niti neposredno niti posredno v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozila.

4.2.5 Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β, ki sta opredeljena v točki 1.13.

α = 15 ° navzgor in 10° navzdol,

β = 45° navzven in 10 º navznoter.

Ker fotometrične vrednosti, ki se zahtevajo za žaromete za kratki svetlobni pramen, ne zajemajo celotnega geometrijskega polja vidnosti, se za homologacijo zahteva najmanjša vrednost 1 cd na preostalem območju. Prisotnost delov nadgradnje ali drugih delov opreme v bližini žarometov ne sme povzročati drugotnih učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.

4.2.6 Usmeritev

4.2.6.1 Po nastavitvi osnovnega naklona se navpični naklon kratkega svetlobnega pramena, izražen v odstotkih, izmeri v statičnih pogojih in pri vseh obremenitvah, določenih v Dodatku 1.

Osnovni naklon navzdol pri kratkem svetlobnem pramenu, ki se nastavi pri neobremenjenem vozilu z eno osebo na vozniškem sedežu, določi s točnostjo 0,1 % proizvajalec vozila in ga jasno, čitljivo in neizbrisno označi na vsakem vozilu v bližini žarometov ali tablice proizvajalca z znakom, prikazanim v Dodatku 6.

Vrednost tega navedenega naklona navzdol je določena v točki 4.2.6.1.1.

4.2.6.1.1 Odvisno od višine pritrditve spodnjega roba svetleče površine žarometa za kratki svetlobni pramen, izmerjene v metrih (h), pri neobremenjenem vozilu, mora naklon meje svetlo-temno v navpični smeri v vseh statičnih pogojih iz Dodatka 1 ostati v okviru naslednjih omejitev, osnovna nastavitev pa ima naslednje vrednosti:

h < 0,80

mejne vrednosti: | med - 0,5 % in - 2,5 % |

začetna nastavitev: | med - 1,0 % in - 1,5 %; |

0,80 ≤ h ≤ 0,90

mejne vrednosti: | med - 0,5 % in - 2,5 % |

začetna nastavitev: | med - 1,0 % in - 1,5 %, |

ali po presoji proizvajalca vozila

mejne vrednosti: | med - 1,0 % in - 3,0 %; |

začetna nastavitev: | med - 1,5 % in - 2,0 %; |

v tem primeru mora vloga za ES-homologacijo vozila vsebovati podatek, katero od obeh možnosti je treba uporabiti;

h > 0,90

mejne vrednosti: | med - 1,0 % in - 3,0 %; |

začetna nastavitev: | med - 1,5 % in - 2,0 %. |

Vrednosti za zgornje omejitve in začetne nastavitve so povzete v naslednjem grafičnem prikazu:

+++++ TIFF +++++

4.2.6.2 Prejšnji pogoj se lahko izpolni z napravo, ki deluje na medsebojni položaj žarometa in vozila. Če ta naprava odpove, se svetlobni pramen ne sme vrniti v položaj, ki bi bil manj usmerjen navzdol kot ob njeni okvari.

4.2.6.2.1 Naprava, navedena v točki 4.2.6.2, mora delovati samodejno.

4.2.6.2.2 Naprave, ki se nastavljajo ročno, bodisi zvezno ali nezvezno, so dovoljene, če imajo poseben zaskočni položaj, v katerem se žarometi lahko vrnejo v osnovni naklon, določen v točki 4.2.6.1, z običajnimi vijaki za nastavitev. Te ročno nastavljive naprave se morajo upravljati z vozniškega sedeža. Zvezno nastavljive naprave morajo imeti referenčne oznake z navedbo stanj obremenitve, ki zahtevajo nastavitev kratkega svetlobnega pramena.

Število položajev na napravah, ki niso nastavljive zvezno, mora biti tolikšno, da zagotavlja upoštevanje vrednosti, določenih v točki 4.2.6.1.1 pri vseh stanjih obremenitve, določenih v Dodatku 1.

Za te naprave morajo biti poleg upravljalnega elementa naprave jasno označena stanja obremenitve iz Dodatka 1, ki zahtevajo nastavitev kratkega svetlobnega pramena (glej Dodatek 7).

4.2.6.2.3 Meritev odstopanja naklona kratkega svetlobnega pramena v odvisnosti od obremenitve je treba opraviti v skladu s preskusnim postopkom, določenim v Dodatku 5.

4.2.7 Električna vezava

Naprava za preklop na kratki svetlobni pramen mora hkrati izklopiti vse žaromete za dolgi svetlobni pramen.

Kratki svetlobni pramen lahko ostane prižgan hkrati z dolgim.

4.2.8 Kontrola vključitve

Dovoljena.

4.2.9 Druge zahteve

Zahteve iz točke 3.6.2 ne veljajo za žaromete za kratki svetlobni pramen.

Žarometi za kratki svetlobni pramen se ne smejo sukati skupaj s krmiljenimi kolesi.

4.3 Žarometi za meglo

4.3.1 Prisotnost

Dovoljena na motornih vozilih.

Prepovedana na priklopnikih.

4.3.2 Število

Dva.

4.3.3 Namestitev

Ni posebnih zahtev.

4.3.4 Razporeditev

4.3.4.1 Po širini:

od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na svetleči površini žarometa, ne sme biti več kot 400 mm oddaljena od skrajnega zunanjega roba vozila.

4.3.4.2 Po višini:

najmanj 250 mm nad tlemi.

Nobena točka na svetleči površini ne sme biti višja od najvišje točke svetleče površine žarometa za kratki svetlobni pramen.

4.3.4.3 Po dolžini:

na prednjem delu vozila: ta zahteva je izpolnjena, če sevana svetloba ne moti voznika niti neposredno niti posredno v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozila.

4.3.5 Geometrijska vidnost

Določena je s kotoma α in β, ki sta opredeljena v točki 1.13.

α = 5 ° navzgor in navzdol,

β = 45° navzven in 10° navznoter.

4.3.6 Usmeritev

Usmeritev žarometov za meglo se ne sme spreminjati glede na kot odklona krmiljenih koles.

Usmerjeni morajo biti naprej, ne da bi po nepotrebnem slepili ali povzročali neugodje nasproti vozečim voznikom in drugim udeležencem v prometu.

4.3.7 Električna vezava

Žarometi za meglo morajo omogočati vklop in izklop neodvisno od žarometov za dolgi in kratki svetlobni pramen ali kakršne koli kombinacije žarometov za dolgi in kratki svetlobni pramen.

4.3.8 Kontrola vključitve

Dovoljena.

4.4 Žarometi za vzvratno vožnjo

4.4.1 Prisotnost

Obvezna na motornih vozilih.

Dovoljena na priklopnikih.

4.4.2 Število

Eden ali dva.

4.4.3 Namestitev

Ni posebnih zahtev.

4.4.4 Razporeditev

4.4.4.1 Po širini:

ni posebnih zahtev.

4.4.4.2 Po višini:

najmanj 250 mm in največ 1200 mm nad tlemi.

4.4.4.3 Po dolžini:

na zadnji strani vozila.

4.4.5 Geometrijska vidnost

Določena je s kotoma α in β, ki sta opredeljena v točki 1.13.

α = 15 ° navzgor in 5° navzdol,

β = 45° na desno in levo, če je samo en žaromet,

β = 45° navzven in 30° navznoter, če sta dva.

4.4.6 Usmeritev

Nazaj.

4.4.7 Električna vezava

Žarometi za vzvratno vožnjo se lahko prižgejo, če je vklopljena vzvratna prestava v menjalniku in če je naprava, ki upravlja vžig in izklop motorja, v takšnem položaju, da je možno delovanje motorja.

Ne smejo se prižgati ali ostati prižgani, če ni izpolnjen eden od navedenih pogojev.

4.4.8 Kontrola vključitve

Dovoljena.

4.5 Smerne svetilke

4.5.1 Prisotnost (glej Dodatek 4)

Obvezna. Tipi smernih svetilk so razvrščeni v kategorije (1, 1a, 1b, 2a, 2b in 5), na vozilo pa so vgrajene v skladu s shemo namestitve ("A" in "B").

Namestitev "A" velja za vsa motorna vozila.

Namestitev "B" velja samo za priklopnike.

4.5.2 Število

Število naprav je tolikšno, da lahko oddajajo signale, ki ustrezajo eni od shem namestitve iz točke 4.5.3.

4.5.3 Namestitev

A: dve prednji smerni svetilki iz naslednje kategorije:

- 1 ali 1 a ali 1 b,

če je razdalja med robom svetleče površine te svetilke in robom svetleče površine žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo, kadar je vgrajen, najmanj 40 mm,

- 1 a ali 1 b,

če je razdalja med robom svetleče površine te svetilke in robom svetleče površine žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo, kadar je vgrajen, več kot 20 mm in manj kot 40 mm,

- 1 b,

če je razdalja med robom svetleče površine te svetilke in robom svetleče površine žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo, če je vgrajen, 20 mm ali manj;

dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2a ali 2b);

dve bočni smerni svetilki (kategorija 5).

Kadar je vgrajena kakršna koli naprava, ki združuje funkcije prednje smerne svetilke (kategorije 1, 1a in 1b) in bočne smerne svetilke (kategorija 5), se lahko vgradita dve dodatni bočni smerni svetilki (kategorija 5), da se izpolnijo zahteve glede vidnosti iz točke 4.5.5.

B: dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2a ali 2b).

4.5.4 Razporeditev

4.5.4.1 Po širini:

od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na svetleči površini svetilke, ne sme biti več kot 400 mm oddaljena od skrajnega zunanjega roba vozila.

Razdalja med notranjimi robovi obeh svetlečih površin mora biti najmanj 600 mm.

Lahko pa se skrajša na 400 mm, kadar je skupna širina vozila manjša od 1300 mm.

4.5.4.2 Višina nad tlemi:

4.5.4.2.1 višina površine sevanja bočnih smernih svetilk (kategorija 5) ne sme biti manj kot 500 mm, merjeno do najnižje točke, ali več kot 1500 mm, merjeno do najvišje točke.

4.5.4.2.2 Višina smernih svetilk iz kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b, izmerjena v skladu s točko 3.8, ne sme biti manj kot 350 mm ali več kot 1500 mm.

4.5.4.2.3 Če konstrukcija vozila ne dovoljuje upoštevanja teh zgornjih omejitev, izmerjenih, kot je določeno zgoraj, se višina lahko poveča na 2300 mm za bočne smerne svetilke kategorije 5 in na 2100 mm za smerne svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b.

4.5.4.3 Po dolžini:

razdalja med površino sevanja bočne smerne svetilke (kategorija 5) in prečno ravnino, ki označuje prednjo mejo skupne dolžine vozila, ne sme presegati 1800 mm.

Če konstrukcija vozila onemogoča upoštevanje najmanjših kotov vidnosti, se ta razdalja lahko poveča na 2500 mm.

4.5.5 Geometrijska vidnost

Vodoravni koti: | glej Dodatek 4. |

Navpični koti: | 15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če so svetilke manj kot 750 mm nad podlago. |

4.5.6 Usmeritev

Če proizvajalec določi posebne zahteve za vgradnjo, jih je treba upoštevati.

4.5.7 Električna vezava

Smerne svetilke se vklapljajo neodvisno od drugih svetilk. Vse smerne svetilke na isti strani vozila se vklapljajo in izklapljajo z eno samo napravo za upravljanje in morajo utripati sočasno.

4.5.8 Kontrola delovanja

Obvezna je za prednje in zadnje smerne svetilke. Lahko je optična ali zvočna ali obojna.

Če je optična, je to utripajoča svetilka, ki ob odpovedi katere od prednjih ali zadnjih smernih svetilk bodisi ugasne ali ostane prižgana brez utripanja ali pa utripa z zaznavno spremembo frekvence.

Če je v samo zvočna, mora biti jasno slišna in mora ob odpovedi katere koli od prednjih ali zadnjih smernih svetilk opazno spremeniti svojo frekvenco.

Če je motorno vozilo opremljeno za vleko priklopnika, mora imeti vgrajeno posebno optično signalizacijo delovanja smernih svetilk na priklopniku, razen kadar že signalizacija za vlečno vozilo ne omogoča ugotovitev odpovedi katere koli smerne svetilke na tako sestavljeni skupini vozil.

4.5.9 Druge zahteve

Svetilke morajo oddajati utripajočo svetlobo s frekvenco 90 ± 30 utripov na minuto.

Svetilke morajo prvič zasvetiti najkasneje eno sekundo po aktiviranju naprave za upravljanje smernih svetilk in prvič ugasniti najkasneje eno sekundo in pol po tem aktiviranju. Če je motorno vozilo opremljeno za vleko priklopnika, mora aktiviranje naprave za upravljanje svetlobno-signalne naprave na vlečnem vozilu aktivirati tudi smerne svetilke na priklopniku.

Pri odpovedi, razen pri kratkem stiku, ene od smernih svetilk morajo druge smerne svetilke utripati naprej, frekvenca utripanja v takem stanju pa je lahko različna od predpisane.

4.6 Varnostne utripalke

4.6.1 | Prisotnost Prisotnost Obvezna. |

4.6.2 | Število | Kot je določeno v ustreznih podtočkah točke 4.5. |

4.6.3 | Namestitev |

4.6.4 | Razporeditev |

4.6.4.1 | Po širini |

4.6.4.2 | Po višini |

4.6.4.3 | Po dolžini |

4.6.5 | Geometrijska vidnost |

4.6.6 | Usmeritev |

4.6.7 | Električna vezava Varnostni signal se vklaplja z ločeno napravo, ki omogoča, da vse smerne svetilke utripajo sočasno. |

4.6.8 | Kontrola vključitve Obvezna. Utripajoča opozorilna svetilka, ki lahko deluje skupaj s signalizacijo, določeno v točki 4.5.8. |

4.6.9 | Druge zahteve Kot so določene v točki 4.5.9. Če je motorno vozilo opremljeno za vleko priklopnika, mora biti z napravo za upravljanje varnostnih utripalk tudi zmožna vklopiti smerne svetilke na priklopniku. Varnostne utripalke morajo delovati tudi, če je naprava, ki vklaplja in izklaplja motor, v položaju, ki onemogoča njegov vklop. |

4.7 Zavorne svetilke

4.7.1 Prisotnost

Obvezna.

4.7.2 Število

Dve.

4.7.3 Namestitev

Ni posebnih zahtev.

4.7.4 Razporeditev

4.7.4.1 Po širini:

najmanj 600 mm narazen. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1300 mm.

4.7.4.2 Po višini:

nad tlemi: najmanj 350 mm, največ 1500 mm oziroma 2100 mm, če zaradi oblike karoserije ni mogoče upoštevati vrednosti 1500 mm.

4.7.4.3 Po dolžini:

na zadnjem delu vozila.

4.7.5 Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: | 45° navzven in navznoter. |

Navpični kot: | 15° pod vodoravno ravnino in nad njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri svetilkah, ki so manj kot 750 mm nad tlemi. |

4.7.6 Usmeritev

Proti zadnjemu delu vozila.

4.7.7 Električna vezava

Zavorne svetilke se morajo prižgati, ko se uporablja delovna zavora. Ni treba da delujejo, če je naprava, ki vklaplja in izklaplja motor, v položaju, ki onemogoča njegovo delovanje.

4.7.8 Kontrola delovanja

Dovoljena. Kadar je vgrajena, je to neutripajoča opozorilna svetilka, ki se prižge ob okvari zavornih svetilk.

4.8 Svetilka zadnje registrske tablice

4.8.1 | Prisotnost Obvezna. |

4.8.2 | Število | Tako, da je prostor za registrsko tablico primerno osvetljen |

4.8.3 | Namestitev |

4.8.4 | Razporeditev |

4.8.4.1 | Po širini |

4.8.4.2 | Po višini |

4.8.4.3 | Po dolžini |

4.8.5 | Geometrijska vidnost |

4.8.6 | Usmeritev |

4.8.7 | Električna vezava Ni posebnih zahtev. |

4.8.8 | Kontrola vključitve Dovoljena. Če je vgrajena, mora njeno nalogo opravljati signalizacija, ki se zahteva za prednje in zadnje pozicijske svetilke. |

4.8.9 | Druge zahteve Kadar je svetilka zadnje registrske tablice kombinirana z zadnjo pozicijsko svetilko, integrirano v zavorno svetilko ali zadnjo svetilko za meglo, se lahko fotometrične značilnosti svetilke zadnje registrske tablice med delovanjem zavorne svetilke ali zadnje svetilke za meglo spremenijo. |

4.9 Prednje pozicijske svetilke

4.9.1 Prisotnost

Obvezne na vseh motornih vozilih.

Obvezne na priklopnikih, širših od 1600 mm.

Dovoljene na priklopnikih širine največ 1600 mm.

4.9.2 Število

Dve.

4.9.3 Namestitev

Ni posebnih zahtev.

4.9.4 Razporeditev

4.9.4.1 Po širini:

od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na svetleči površini svetilke, ne sme biti več kot 400 mm oddaljena od skrajnega zunanjega roba vozila.

Pri priklopniku pa od vzdolžne srednje ravnine najbolj oddaljena točka na svetleči površini ne sme biti oddaljena več kot 150 mm od skrajnega zunanjega roba vozila. Razdalja med ustreznima notranjima robovoma obeh svetlečih površin ne sme biti manjša od 600 mm.

Lahko pa se zmanjša na 400 mm, kadar je skupna širina vozila manjša od 1300 mm.

4.9.4.2 Po višini:

nad tlemi: najmanj 350 mm, največ 1500 mm ali 2100 mm, če zaradi oblike karoserije ni mogoče upoštevati vrednosti 1500 mm.

4.9.4.3 Po dolžini:

ni posebnih zahtev.

4.9.4.4 Kadar sta prednja pozicijska svetilka in neka druga svetilka integrirani, je treba uporabiti svetlečo površino druge svetilke, da se preveri izpolnjevanje zahtev za namestitev (točke od 4.9.4.1 do 4.9.4.3).

4.9.5 Geometrijska vidnost

Vodoravni kot za obe prednji pozicijski svetilki:

45° navznoter in 80° navzven.

Pri priklopnikih se kot navznoter lahko zmanjša na 5°.

Navpični kot:

15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri svetilkah, ki so manj kot 750 mm nad tlemi.

4.9.6 Usmeritev

Naprej.

4.9.7 Električna vezava

Ni posebnih zahtev.

4.9.8 Kontrola vključitve

Obvezna. Ta signalizacija mora biti neutripajoča in ni potrebna, če se osvetlitev armaturne plošče lahko vključi samo hkrati s prednjimi pozicijskimi svetilkami.

4.10 Zadnje pozicijske svetilke

4.10.1 Prisotnost

Obvezna.

4.10.2 Število

Dve.

4.10.3 Namestitev

Ni posebnih zahtev.

4.10.4 Razporeditev

4.10.4.1 Po širini:

od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na svetleči površini svetilke, ne sme biti več kot 400 mm oddaljena od skrajnega zunanjega roba vozila.

Razdalja med notranjimi robovi obeh svetlečih površin ne sme biti manjša od 600 mm, lahko pa se zmanjša na 400 mm, kadar je skupna širina vozila manjša od 1300 mm.

4.10.4.2 Po višini:

nad tlemi: najmanj 350 mm, največ 1500 mm ali 2100 mm, če zaradi oblike karoserije ni mogoče upoštevati vrednosti 1500 mm.

4.10.4.3 Po dolžini:

na zadnjem delu vozila.

4.10.5 Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: | 45° navznoter in 80° navzven. |

Navpični kot: | 15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri svetilkah, ki so manj kot 750 mm nad tlemi. |

4.10.6 Usmeritev

Nazaj.

4.10.7 Električna vezava

Ni posebnih zahtev.

4.10.8 Kontrola vključitve

Obvezna. Kombinirana mora biti s signalizacijo prednjih pozicijskih svetilk.

4.11 Zadnja svetilka za meglo

4.11.1 Prisotnost

Obvezna.

4.11.2 Število

Ena, druga je dovoljena.

4.11.3 Namestitev

Ni posebnih zahtev.

4.11.4 Razporeditev

4.11.4.1 Po širini:

če je samo ena zadnja svetilka za meglo, mora biti na nasprotni strani vzdolžne srednje ravnine vozila v smeri prometa, kakor je predpisana v državi, v kateri je vozilo registrirano; referenčno središče je lahko tudi na vzdolžni srednji ravnini vozila.

4.11.4.2 Po višini:

med 250 mm in 1000 mm nad tlemi.

4.11.4.3 Po dolžini:

na zadnjem delu vozila.

4.11.5 Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: | 25° navznoter in navzven. |

Navpični kot: | 5° nad vodoravno ravnino in pod njo. |

4.11.6 Usmeritev

Nazaj.

4.11.7 Električna vezava

Zadnja svetilka za meglo sme delovati samo, kadar so prižgani žarometi za kratki ali dolgi svetlobni pramen ali žarometi za meglo ali njihova kombinacija. Zadnja svetilka za meglo lahko, kadar je prižgana, deluje skupaj z žarometi za dolgi in kratki svetlobni pramen in žarometi za meglo.

Kadar je prižgana zadnja svetilka za meglo, preklop žarometov z dolgega svetlobnega pramena na kratki svetlobni pramen in nasprotno ne sme izključiti zadnje svetilke za meglo.

Če so vgrajeni žarometi za meglo, mora biti možno izklopiti zadnjo svetilko za meglo neodvisno od izklopa žarometov za meglo.

4.11.8 Kontrola vključitve

Obvezna. Samostojna neutripajoča opozorilna svetilka.

4.11.9 Druge zahteve

V vseh primerih mora biti razdalja med zadnjo svetilko za meglo in vsako zavorno svetilko večja od 100 mm.

4.12 Parkirna svetilka

4.12.1 Prisotnost

Na motornih vozilih, ki niso daljša od 6 m in širša od 2 m: dovoljena;

Na vseh drugih vozilih: prepovedana.

4.12.2 Število

Odvisno od namestitve.

4.12.3 Namestitev

- bodisi dve prednji in dve zadnji svetilki

- ali ena svetilka na vsaki strani.

4.12.4 Razporeditev

4.12.4.1 Po širini:

od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na svetleči površini svetilke, ne sme biti več kot 400 mm oddaljena od skrajnega zunanjega roba vozila.

Poleg tega morajo biti pri paru svetilk svetilke nameščene na bočnih straneh vozila.

4.12.4.2 Po višini:

nad tlemi: | najmanj 350 mm; največ 1500 mm ali 2100 mm, če zaradi oblike karoserije ni mogoče upoštevati vrednosti 1500 mm. |

4.12.4.3 Po dolžini

Ni posebnih zahtev.

4.12.5 Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: | 45° navzven, proti prednjemu in zadnjemu delu. |

Navpični kot: | 15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri svetilkah, ki so manj kot 750 mm nad tlemi. |

4.12.6 Usmeritev

Takšna, da svetilke izpolnjujejo predpisane pogoje v zvezi z vidnostjo naprej in nazaj.

4.12.7 Električna vezava

Priključek mora omogočiti, da se parkirna(-e) svetilka(-e) na isti strani vozila prižge(-jo) neodvisno od katere koli druge svetilke.

Parkirna(-e) svetilka(-e) mora(-jo) delovati, tudi če je naprava, ki vklaplja in/ali izklaplja motor, v položaju, ki onemogoča njegovo delovanje.

4.12.8 Kontrola vključitve

Dovoljena. Če je vgrajena, ne sme omogočati zamenjave s signalizacijo za prednje in zadnje pozicijske svetilke.

4.12.9 Druge zahteve

Funkcijo te svetilke lahko opravljajo tudi hkrati prižgane prednje in zadnje pozicijske svetilke na isti strani vozila.

4.13 Gabaritna svetilka

4.13.1 Prisotnost

Obvezna na vozilih, ki so širša od 2,10 m.

Dovoljena na vozilih, ki so široka med 1,80 m in 2,10 m.

Zadnja gabaritna svetilka je dovoljena na šasiji s kabino.

4.13.2 Število

Dve, vidni s prednje strani, in dve, vidni z zadnje strani.

4.13.3 Namestitev

Ni posebnih zahtev.

4.13.4 Razporeditev

4.13.4.1 Po širini:

Spredaj in zadaj: | čim bliže skrajnemu zunanjemu robu vozila. Ta pogoj je izpolnjen, kadar od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na svetleči površini svetilke, ni več kot 400 mm oddaljena od skrajnega zunanjega roba vozila. |

4.13.4.2 Po višini:

Spredaj: | Motorna vozila: vodoravna ravnina, tangencialna na zgornji rob svetleče površine naprave, ne sme biti nižja od vodoravne ravnine, tangencialne na zgornji rob za svetlobo prepustnega območja vetrobranskega stekla. Priklopniki in polpriklopniki: na največji višini, združljivi z zahtevami za širino, konstrukcijo in delovanje vozila ter za simetrijo svetilk. |

Zadaj: | na največji višini, združljivi z zahtevami za širino, konstrukcijo in delovanje vozila ter za simetrijo svetilk. |

4.13.4.3 Po dolžini:

ni posebnih zahtev.

4.13.5 Geometrijska vidnost:

Vodoravni kot: 80° navzven.

Navpični kot: 5° nad vodoravno ravnino in 20° pod njo.

4.13.6 Usmeritev

Biti mora takšna, da svetilke izpolnjujejo zahteve za vidnost naprej in nazaj.

4.13.7 Električna vezava

Ni posebnih zahtev.

4.13.8 Kontrola vključitve

Dovoljena. Če je vgrajena, njeno funkcijo opravlja signalizacija, ki se zahteva za prednje in zadnje pozicijske svetilke.

4.13.9 Druge zahteve

Če so izpolnjeni vsi drugi pogoji, se lahko svetilka, vidna s prednje strani, in svetilka, vidna z zadnje strani, na isti strani vozila kombinirata v eno napravo.

Lega gabaritne svetilke glede na ustrezno pozicijsko svetilko je takšna, da znaša razdalja med projekcijami na vertikalno prečno ravnino točk, ki so najbližje svetlečima površinama obeh zadevnih svetilk, najmanj 200 mm.

4.14 Zadnji odsevnik, netrikotni

4.14.1 Prisotnost

Obvezna na motornih vozilih.

Dovoljena na priklopnikih, če so združeni z drugimi svetlobno-signalnimi napravami na zadnjem delu.

4.14.2 Število

Dva.

Dodatne odsevne naprave in materiali so dovoljeni, če ne zmanjšujejo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

4.14.3 Namestitev

Ni posebnih zahtev.

4.14.4 Razporeditev

4.14.4.1 Po širini:

od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na svetleči površini odsevnika, ne sme biti več kot 400 mm oddaljena od skrajnega zunanjega roba vozila.

Razdalja med notranjimi robovi odsevnikov ne sme biti manjša od 600 mm, lahko pa se zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1300 mm.

4.14.4.2 Po višini:

nad podlago: najmanj 350 mm in največ 900 mm.

4.14.4.3 Po dolžini:

na zadnji strani vozila.

4.14.5 Geometrijska vidnost:

Vodoravni kot: | 30° navzven in navznoter. |

Navpični kot: | 15° pod vodoravno ravnino in nad njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri odsevnikih, ki so manj kot 750 mm nad tlemi. |

4.14.6 Usmeritev

Nazaj.

4.14.7 Druge zahteve

Svetleča površina odsevnika ima lahko skupne dele s svetlečo površino katere druge svetilke na zadnjem delu.

4.15 Zadnji odsevnik, trikotni

4.15.1 Prisotnost

Obvezna na priklopnikih.

Prepovedana na motornih vozilih.

4.15.2 Število

Dva.

Dodatne odsevne naprave in materiali so dovoljeni, če ne zmanjšujejo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

4.15.3 Namestitev

Konica trikotnika mora biti usmerjena navzgor.

4.15.4 Razporeditev

4.15.4.1 Po širini:

od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na svetleči površini odsevnika, ne sme biti več kot 400 mm oddaljena od skrajnega zunanjega roba vozila.

Razdalja med notranjimi robovi odsevnikov ne sme biti manjša od 600 mm, lahko pa se zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1300 mm.

4.15.4.2 Po višini:

nad podlago: najmanj 350 mm in največ 900 mm.

4.15.4.3 Po dolžini:

na zadnjem delu vozila.

4.15.5 Geometrijska vidnost:

Vodoravni kot: | 30° navzven in navznoter. |

Navpični kot: | 15° pod vodoravno ravnino in nad njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri odsevnikih, ki so manj kot 750 mm nad tlemi. |

4.15.6 Usmeritev

Nazaj.

4.15.7 Druge zahteve

V trikotnik se ne sme namestiti nobena svetilka.

4.16 Prednji odsevnik, netrikotni

4.16.1 Prisotnost

Obvezna na priklopnikih.

Neobvezna na motornih vozilih.

4.16.2 Število

Dva.

Dodatne odsevne naprave in materiali so dovoljeni, če ne zmanjšujejo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

4.16.3 Namestitev

Ni posebnih zahtev.

4.16.4 Razporeditev

4.16.4.1 Po širini:

od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na svetleči površini odsevnika, ne sme biti več kot 400 mm oddaljena od skrajnega zunanjega roba vozila.

Pri priklopniku pa od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka svetleče površine odsevnika, ne sme biti več kot 150 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Razdalja med notranjimi robovi odsevnikov ne sme biti manjša od 600 mm, lahko pa se zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1300 mm.

4.16.4.2 Po višini:

nad tlemi: najmanj 350 mm in največ 900 mm ali 1500 mm, če zaradi konstrukcije vozila ni mogoče upoštevati vrednosti 900 mm.

4.16.4.3 Po dolžini:

na prednjem delu vozila.

4.16.5 Geometrijska vidnost:

Vodoravni kot: | 30° navznoter in navzven. Če zaradi nastavljivega vlečnega ojesa ni možno izpolniti zahteve za notranji kot 30°, se lahko ta zmanjša na 10°. |

Navpični kot: | 15° pod vodoravno ravnino in nad njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri odsevnikih, ki so manj kot 750 mm nad tlemi. |

4.16.6 Usmeritev

Naprej.

4.16.7 Druge zahteve

Svetleča površina odsevnika ima lahko skupne dele s svetlečo površino prednje pozicijske svetilke.

4.17 Bočni odsevnik, netrikotni

4.17.1 Prisotnost

Obvezna:

- na vseh motornih vozilih, daljših od 6 m,

- na vseh priklopnikih;

Dovoljena:

- na motornih vozilih, katerih dolžina ne presega 6 m.

4.17.2 Najmanjše število na stran

Tolikšno, da se doseže skladnost predpisi za vzdolžno razporeditev.

Dodatne odsevne naprave in materiali so dovoljeni, če ne zmanjšujejo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

4.17.3 Namestitev

Ni posebnih zahtev.

4.17.4 Razporeditev

4.17.4.1 Po širini:

ni posebnih zahtev.

4.17.4.2 Po višini:

nad tlemi: najmanj 350 mm in največ 900 mm. Če konstrukcija vozila ne omogoča upoštevanja največje višine, se ta omejitev lahko poveča na 1500 mm.

4.17.4.3 Po dolžini:

vsaj en bočni odsevnik mora biti vgrajen na srednji tretjini vozila, skrajni sprednji bočni odsevnik ne sme biti oddaljen več kot 3 m od prednjega dela; pri priklopnikih se pri merjenju te razdalje upošteva dolžina vlečnega ojesa.

Razdalja med dvema sosednjima bočnima odsevnikoma ne sme presegati 3 m.

Če konstrukcija vozila onemogoča upoštevanje te zahteve, se ta razdalja lahko poveča na 4 m. Razdalja med skrajnim zadnjim bočnim odsevnikom in zadnjim delom vozila ne sme biti večja od 1 m.

Za motorna vozila, ki niso daljša od 6 m, zadostuje, da imajo en bočni odsevnik, vgrajen na prvi tretjini, in/ali en na zadnji tretjini dolžine vozila.

4.17.5 Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: | 45° naprej in nazaj. |

Navpični kot: | 15° pod vodoravno ravnino in nad njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri odsevnikih, ki so manj kot 750 mm nad tlemi. |

4.17.6 Usmeritev

Referenčna os odsevnika mora biti vodoravna in pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila ter usmerjena navzven.

4.17.7 Druge zahteve

Svetleča površina bočnega odsevnika ima lahko skupne dele s svetlečo površino katere koli druge bočne svetilke.

4.18 Bočna svetilka

4.18.1 Prisotnost

Obvezna:

- na vseh vozilih, daljših od 6 m, razen na šasiji s kabino;

Dovoljena:

- na vozilih, ki niso daljša od 6 m.

Dolžina priklopnikov se izračuna vključno z vlečnim ojesom.

4.18.2 Najmanjše število na stran

Tolikšno, da se doseže skladnost predpisi za vzdolžno razporeditev.

4.18.3 Namestitev

Ni posebnih zahtev.

4.18.4 Razporeditev

4.18.4.1 Po širini:

ni posebnih zahtev.

4.18.4.2 Po višini:

nad podlago: najmanj 350 mm in največ 1500 mm. Če konstrukcija vozila ne omogoča upoštevanja največje višine, se omejitev lahko poveča na 2100 mm.

4.18.4.3 Po dolžini:

vsaj eno bočno svetilko je treba vgraditi na srednjo tretjino vozila, skrajna sprednja bočna svetilka ni več kot 3 m oddaljena od prednjega dela; pri priklopnikih se pri merjenju razdalje upošteva dolžina vlečnega droga.

Razdalja med dvema sosednjima bočnima svetilkama ne sme presegati 3 m.

Če zgradba vozila ne omogoča upoštevanja te zahteve, se ta razdalja lahko poveča na 4 m. Razdalja med skrajno zadnjo bočno svetilko in zadnjim delom vozila ne sme biti večja od 1 m. Za vozila, ki niso daljša kot 6 m, in za šasijo s kabino zadostuje, da imajo eno bočno svetilko vgrajeno na prvi tretjini in/ali eno na zadnji tretjini dolžine vozila.

4.18.5 Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: | 45° naprej in nazaj; za vozila, pri katerih ni obvezna vgradnja bočnih pozicijskih svetilk, se ta vrednost lahko zmanjša na 30°. |

Navpični kot: | 10° pod vodoravno ravnino in nad njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri svetilkah, ki so manj kot 750 mm nad tlemi. |

4.18.6 Usmeritev

Na stran.

4.18.7 Električna vezava

Ni posebnih zahtev.

4.18.8 Kontrola vključitve

Dovoljena. Če je vgrajena, njeno funkcijo opravlja signalizacija, ki se zahteva za prednje in zadnje pozicijske svetilke.

4.18.9 Druge zahteve

Kadar je skrajna zadnja bočna svetilka kombinirana z zadnjo pozicijsko svetilko, integrirano v zadnjo svetilko za meglo, ali integrirana v to svetilko, se fotometrične značilnosti bočne svetilke med delovanjem zadnje meglenke lahko spremenijo.

5. SKLADNOST PROIZVODNJE

5.1 Vsako serijsko izdelano vozilo mora biti, kar zadeva vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav in značilnosti, določenih v tej direktivi, v skladu s tipom vozila, ki je bilo homologirano.

[1] Pri svetlobnih napravah za zadnjo registrsko tablico in smerne svetilke (kategorija 5) se "svetleča površina" nadomesti s "površino sevanja", ker ni svetleče površine.

[2] Pri svetlobnih napravah za zadnjo registrsko tablico in smerne svetilke (kategorija 5) se "svetleča površina" nadomesti s "površino sevanja", ker ni svetleče površine.

[3] Pri svetlobnih napravah za zadnjo registrsko tablico in smerne svetilke (kategorija 5) se "svetleča površina" nadomesti s "površino sevanja", ker ni svetleče površine.

[4] Pri svetlobnih napravah za zadnjo registrsko tablico in smerne svetilke (kategorija 5) se "svetleča površina" nadomesti s "površino sevanja", ker ni svetleče površine.

[5] Imenovan kot "beli" ali "brezbarvni" odsevnik.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

VZOREC

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------