31991L0662

Direktiva Komisije

z dne 6. decembra 1991

o prilagajanju Direktive Sveta 74/297/EGS o obnašanju volana in volanskega stebra pri trku tehničnemu napredku

(91/662/EGS)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 74/297/EGS z dne 4. junija 1974 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na notranjo opremo motornih vozil (obnašanje krmilne naprave v primeru trka) [1], in zlasti člena 5 Direktive,

ker je glede na pridobljene izkušnje in najnovejši tehnični napredek zdaj primerno izboljšati zaščito voznika ob čelnem trku z nadzorom obnašanja volana in krmilne naprave, kar je namen Direktive 74/297/EGS, tako da se uskladi z zadnjimi izboljšavami v ustreznem pravilniku Gospodarske komisije ZN za Evropo in da se uvedejo nadaljnje izboljšave;

ker bi bilo treba glede na izkušnje pri nesrečah, ki kažejo, da bi moral biti volan mehak zaradi zaščite voznikovega obraza pred resnimi poškodbami, uvesti nadaljnje spremembe te direktive; ker bi morala Komisija glede na to, da je na voljo več predlogov za preskusno metodo, Odboru za prilagajanje tehničnemu napredku do 31. decembra 1991 posredovati nadaljnji predlog;

ker so določbe te direktive skladne z mnenjem Odbora za prilagajanje direktiv o motornih vozilih tehničnemu napredku,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloge k Direktivi 74/297/EGS se spremenijo skladno s prilogami k tej direktivi.

Člen 2

1. Po 1. oktobru 1992 ne sme nobena država članica:

(a) - zavrniti podelitve ES-homologacije ali izdaje kopije certifikata, predvidenega v zadnji alinei člena 10(1) Direktive Sveta 70/156/EGS [2], ali podelitve nacionalne homologacije za neki tip vozila, ali

- prepovedati začetka uporabe vozil zaradi razlogov, ki se nanašajo na njihovo krmilno napravo, če je bila ta homologirana skladno z Direktivo 74/297/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo;

(b) - zavrniti podelitve ES-homologacije za neki tip naprave za upravljanje krmilja (volana), namenjene za vgradnjo v vozilo ali vozila, ali

- prepovedati dajanja na trg naprave za upravljanje krmilja, namenjene za vgradnjo v vozilo ali vozila, če je ta naprava skladna z zahtevami Direktive 74/297/EGS, spremenjene s to direktivo.

2. Po 1. oktobru 1996 v zvezi z motornimi vozili kategorije M1, ki niso v izvedbi trambus, države članice:

- ne smejo več izdajati kopije certifikata, predvidenega v zadnji alinei člena 10(1) Direktive 70/156/EGS, in

- lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije

zaradi razlogov, ki se nanašajo na krmilno napravo, če ta ne izpolnjuje zahtev Direktive 74/297/EGS, spremenjene s to direktivo.

3. Po 1. oktobru 1995 države članice za motorna vozila kategorije M1 v izvedbi trambus in vsa motorna vozila N1 z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 1500 kg:

- ne smejo več izdajati kopije certifikata, predvidenega v zadnji alinei člena 10(1) Direktive 70/156/EGS, in

- lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije

zaradi razlogov, ki se nanašajo na krmilno napravo, če ta ne izpolnjuje zahtev Direktive 74/297/EGS, spremenjene s to direktivo, z izjemo določb odstavka 5.1 Priloge k tej direktivi (maksimalni vertikalni premik volanskega stebra), ki začne veljati 1. oktobra 1996.

4. Po 1. oktobru 1996 države članice za tipe naprave za upravljanje krmilja:

- ne smejo več izdajati kopije certifikata, predvidenega v zadnji alinei člena 10(1) Direktive 70/156/EGS, in

- lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije

zaradi razlogov, ki se nanašajo na naprave za upravljanje krmilja, če te ne izpolnjujejo zahtev odstavkov 5.2, 5.3 in 5.4 Priloge I k Direktivi 74/297/EGS, spremenjeni s to direktivo.

5. Po 1. oktobru 1996 države članice lahko prepovedo začetek uporabe vozil, katerih krmilne naprave ne izpolnjujejo zahtev Direktive 74/297/EGS, spremenjene s to direktivo.

Vendar se to do 1. oktobra 1997 ne uporablja:

- za vozila kategorije M1 v izvedbi trambus ali

- za vozila kategorije N1, katerih največja dovoljena masa ne presega 1500 kilogramov, ali

- pri vozilih kategorije M1, ki niso v izvedbi trambus, glede na zahteve, predpisane v odstavku 5.1 Priloge I (največji navpični premik volanske gredi).

6. Po 1. oktobru 1995 države članice lahko prepovedo dajanje na trg naprav za upravljanje krmilja, namenjenih za vgradnjo v vozilo ali vozila, če naprave ne izpolnjujejo zahtev, predpisanih v odstavkih 5.2, 5.3 in 5.4 Priloge I k Direktivi 74/297/EGS, spremenjeni s to direktivo.

Člen 3

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. oktobra 1992 in o tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 6. decembra 1991

Za Komisijo

Martin Bangemann

Podpredsednik

[1] UL L 165, 20.6.1974, str. 16.

[2] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

OPREDELITEV POJMOV, VLOGA ZA PODELITEV ES-HOMOLOGACIJE, ES-HOMOLOGACIJA, ZAHTEVE, PRESKUSI, SKLADNOST PROIZVODNJE

1. PODROČJE UPORABE

Ta direktiva se uporablja za obnašanje krmilne naprave motornih vozil kategorije M1 in vozil kategorije N1, katerih največja dovoljena masa je manjša od 1500 kilogramov, glede zaščite voznika pri čelnem trku.

Na zahtevo proizvajalca je mogoče na podlagi te direktive homologirati vozila, ki pripadajo drugim kategorijam.

2. POMEN IZRAZOV

V tej direktivi

2.1 "Obnašanje krmilne naprave ob trku" pomeni obnašanje te naprave pod učinkom treh vrst sil, tj.:

2.1.1 tistih, ki izhajajo iz čelnega trka in lahko povzročijo premik volanskega stebra proti zadnjemu delu vozila;

2.1.2 tistih zaradi vztrajnosti voznikove glave pri udarcu ob napravo za upravljanje krmilja pri čelnem trku;

2.1.3 sil zaradi vztrajnosti voznikovega telesa pri udarcu ob napravo za upravljanje krmilja pri čelnem trku.

2.2 "Tip vozila" pomeni kategorijo motornih vozil, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kakršni so:

2.2.1 konstrukcija, mere, oblika in sestavni material dela vozila pred napravo za upravljanje krmilja;

2.2.2 masa vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, kakor je opredeljeno v alinei 2.6 Priloge I k Direktivi 70/156/EGS, brez voznika.

2.3 "Naprava za upravljanje krmilja" pomeni del krmilne naprave, navadno volan, ki jo upravlja voznik.

2.4 "Tip naprave za upravljanje krmilja" pomeni kategorije naprav za upravljanje krmilja, ki se ne razlikujejo v osnovnih vidikih, kakršni so konstrukcija, mere, oblika in sestavni material.

2.5 "Homologacija naprave za upravljanje krmilja" pomeni homologacijo nekega tipa naprave za upravljanje krmilja glede na zaščito voznikove glave in telesa pred krmilno napravo ob trčenju.

2.6 "Homologacija vozila" pomeni homologacijo nekega tipa vozila glede na zaščito voznikove glave in telesa pred krmilnim mehanizmom ob trčenju.

2.7 "Univerzalna naprava za upravljanje krmilja" pomeni napravo za upravljanje krmilja, ki jo je mogoče vgraditi v več tipov vozil, pri čemer razlike v pritrditvi naprave za upravljanje krmilja na volansko gred ne vplivajo na obnašanje naprave za upravljanje krmilja pri udarcu.

2.8 "Zračna blazina" pomeni prožno blazino, ki je projektirana tako, da se pod pritiskom napolni s plinom, in je:

2.8.1 projektirana za zaščito voznika pred udarcem ob napravo za upravljanje krmilja in

2.8.2 napihnjena z napravo, ki se sproži pri trčenju vozila.

2.9 "Obod volana" pomeni skoraj okrogel zunanji obroč volana, ki ga voznik med vožnjo navadno drži z roko.

2.10 "Napera" pomeni palico, ki povezuje obod volana s pestom volana.

2.11 "Pesto" pomeni tisti del naprave za upravljanje krmilja, navadno na sredini, ki

2.11.1 povezuje napravo za upravljanje krmilja z volansko gredjo;

2.11.2 prenaša navor z oboda volana na volansko gred.

2.12 "Središče pesta volana" pomeni točko na površini pesta, ki leži v osi volanske gredi.

2.13 "Ravnina naprave za upravljanje krmilja" pri volanu pomeni ravno površino, ki deli obod volana na dva enaka dela med voznika in prednji del vozila.

2.14 "Volanska gred" pomeni sestavni del krmilne naprave, ki na gonilo krmilja prenaša navor, delujoč na volan.

2.15 "Volanski steber" pomeni ohišje, ki obdaja volansko gred.

2.16 "Krmilna naprava" pomeni celoto, ki združuje napravo za upravljanje krmilja, volanski steber, montažne dodatke, volansko gred, gonilo krmilja in vse druge sestavne dele, namenjene dodatni absorpciji energije pri trčenju ob napravo za upravljanje krmilja.

2.17 "Prostor za potnike" pomeni prostor za namestitev uporabnikov vozila, ki ga omejujejo streha, pod, bočne stene, vrata, zunanja okna, prednja pregrada in ravnina naslona zadnjega sedeža.

2.18 "Udarna glava" pomeni togo preskusno glavo v obliki polkrogle premera 165 mm, skladno z odstavkom 3 Priloge IV.

2.19 "R-točka" pomeni referenčno točko sedeža, opredeljeno v Prilogi III k Direktivi 77/649/EGS, spremenjeni z Direktivo 90/630/EGS.

3. VLOGA ZA PODELITEV ES-HOMOLOGACIJE

3.1 Tip vozila

3.1.1 Vlogo za podelitev ES-homologacije za neki tip vozila glede na zaščito voznika pred napravo za upravljanje krmilja ob trčenju vloži proizvajalec vozila ali njegov zastopnik.

3.1.2 Vlogi je treba priložiti naslednje dokumente v trojniku in naslednje podatke:

3.1.2.1 podroben opis tipa vozila glede na konstrukcijo, mere, obliko in sestavni material dela vozila pred napravo za upravljanje krmilja;

3.1.2.2 risbe, v ustreznem merilu in dovolj podrobne, krmilne naprave in njene pritrditve na podvozje in nadgradnjo vozila;

3.1.2.3 tehnični opis te naprave;

3.1.2.4 maso vozila, pripravljenega za vožnjo;

3.1.2.5 dokazilo, da je bila naprava za upravljanje krmilja homologirana skladno s alineama 5.2 in 5.3 spodaj, če to pride v poštev.

3.1.3 Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, je treba oddati naslednje:

3.1.3.1 vozilo, ki je predstavnik tipa vozila, ki ga je treba homologirati, za preskus iz alinee 5.1 spodaj;

3.1.3.2 po odločitvi proizvajalca in v dogovoru s tehnično službo bodisi drugo vozilo bodisi tiste dele vozila, ki so bistveni za preskuse iz alinej 5.2 in 5.3 spodaj.

3.2 Tip naprave za upravljanje krmilja

3.2.1 Vlogo za podelitev ES-homologacije za neki tip naprave za upravljanje krmilja vloži proizvajalec naprave za upravljanje krmilja ali njegov zastopnik.

3.2.2 Vlogi je treba priložiti naslednje dokumente v trojniku in naslednje podatke:

3.2.2.1 podroben opis tipa naprave za upravljanje krmilja glede na konstrukcijo, mere in material;

3.2.2.2 risbe, v ustreznem merilu in dovolj podrobne, naprave za upravljanje krmilja in njene pritrditve na podvozje in nadgradnjo vozila.

3.2.3 Za preskuse iz alinej 5.2 in 5.3 spodaj je treba tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, predložiti napravo za upravljanje krmilja, ki je predstavnik tipa naprave za upravljanje krmilja, ki ga je treba homologirati, in po odločitvi proizvajalca v dogovoru s tehnično službo tiste dele vozila, ki so bistveni za preskus.

4. ES-HOMOLOGACIJA

4.1 Pred podelitvijo homologacije homologacijski organ preveri, ali obstaja zadovoljiva ureditev za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.

4.2 Certifikatu o ES-homologaciji je treba priložiti certifikat, ki je skladen z vzorcem, danim v 4.2.1 ali 4.2.2:

4.2.1 iz Priloge V A za vloge iz 3.1;

4.2.2 iz Priloge V B za vloge iz 3.2.

5. ZAHTEVE

5.1 Pri preskušanju neobremenjenega vozila, pripravljenega za vožnjo brez preskusne lutke, glede na trčenje ob oviro pri hitrosti 48,3 km/h se vrh volanskega stebra in njegova volanska gred ne smeta premakniti vodoravno in vzporedno z vzdolžno osjo vozila za več kakor 12,7 cm nazaj in 12,7 cm navpično glede na točko vozila, ki ni prizadeta zaradi trčenja.

5.2 Ko ob napravo za upravljanje krmilja udari preskusno telo, usmerjeno proti tej napravi, z relativno hitrostjo 24,1 km/h skladno s postopki iz Priloge III, sila, s katero naprava za upravljanje krmilja deluje na telo, ne sme presegati 1,111 daN.

5.3 Ko ob napravo za upravljanje krmilja udari udarna glava, usmerjena proti napravi, z relativno hitrostjo 24,1 km skladno s postopkom iz Priloge IV, pojemek udarne glave ne sme presegati 80 g kumulativno za več kakor 3 milisekunde. Pojemek mora biti vedno manjši od 120 g pri CFC 600 Hz.

5.4 Naprava za upravljanje krmilja mora biti konstruirana, izdelana in vgrajena tako, da

5.4.1 pred preskusom trka, predpisanega v alineah 5.2 in 5.3, ne sme biti noben del površine naprave za upravljanje krmilja, ki je usmerjen proti vozniku in ki se ga lahko dotakne krogla s premerom 165 mm, hrapav ali z ostrimi robovi s polmerom zaobljenosti manj kakor 2,5 mm.

5.4.1.1 Po vsakem preskusu trka, predpisanega v alineah 5.2 in 5.3, ne sme biti noben del površine naprave za upravljanje krmilja, ki je usmerjen proti vozniku, hrapav ali z ostrimi robovi, ki lahko povečajo resnost poškodb voznika. Manjše površinske razpoke in reže se zanemarijo.

5.4.2 Naprava za upravljanje krmilja mora biti konstruirana, izdelana in vgrajena tako, da ne vsebuje sestavnih delov ali dodatkov, vključno s stikalom za hupo in montažnimi dodatki, ki bi se lahko zataknili za obleko ali nakit voznika pri običajnih premikih med vožnjo.

5.4.3 Naprave za upravljanje krmilja, ki niso namenjene za del originalne opreme, morajo pri preskusu skladno z alineo 2.1.3 Priloge III in alineo 2.3 Priloge IV ustrezati predpisom.

5.4.4 Pri univerzalnih napravah za upravljanje krmilja morajo biti zahteve izpolnjene za:

5.4.4.1 celoten obseg kotov nastavitve volanskega stebra, pri čemer se razume, da se preskusi opravijo vsaj za maksimalne in minimalne kote volanskega stebra za vse tipe vozil, ki so jim naprave namenjene;

5.4.4.2 vse možne položaje udarne glave in preskusnega telesa glede na napravo za upravljanje krmilja, pri čemer se razume, da se preskusi opravijo vsaj za srednji položaj za vse homologirane tipe vozila, ki so jim naprave namenjene. Če se uporablja volanski steber, mora biti takega tipa, da ustreza pogojem, ki predstavljajo najneugodnejši primer.

5.4.5 Kjer se za prilagajanje posameznega tipa naprave za upravljanje krmilja na niz volanskih stebrov uporabljajo deli za prilagoditev in se lahko dokaže, da so s takimi deli za prilagoditev značilnosti absorpcije energije sistema enake, je mogoče opraviti vse preskuse z enim tipom delov za prilagoditev.

6. PRESKUSI

6.1 Izpolnjevanje zahtev alinee 5 zgoraj se preverja v skladu z metodami, določenimi v prilogah II, III in IV. Vse meritve se opravijo na podlagi standarda ISO 6487-1987.

6.2 Seveda so dovoljeni tudi drugi preskusi po presoji homologacijskega organa, pod pogojem, da je mogoče dokazati enakovrednost. V tem primeru se homologacijski dokumentaciji priloži poročilo, ki opisuje uporabljene metode in dobljene rezultate.

7. SKLADNOST PROIZVODNJE

7.1 Pri ES-homologaciji tipa vozila je treba za preverjanje skladnosti pri naključnih pregledih uporabiti zadostno število proizvedenih naprav za upravljanje krmilja.

7.2 Pri ES-homologaciji tipa naprave za upravljanje krmilja je treba za preverjanje skladnosti pri naključnih pregledih uporabiti zadostno število proizvedenih naprav za upravljanje krmilja.

7.3 Praviloma je treba navedene preglede omejiti na preverjanje mer. Vendar se, če je treba, opravijo na vozilih ali na krmilnih napravah preskusi, predpisani v alinei 5.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

PRESKUS ČELNEGA TRČENJA OB OVIRO

1. NAMEN

Namen tega preskusa je preveriti, ali vozilo izpolnjuje zahteve, določene v alinei 5.1 Priloge I.

2. NAPRAVE, POSTOPEK IN MERILNI INSTRUMENTI

2.1 Preskusni poligon

Preskusna površina mora biti dovolj velika, da so na njej lahko zaletna steza, ovira in tehnične naprave, potrebne za preskus. Zadnji del steze mora biti vsaj 5 m pred oviro vodoraven (nagib, manjši od 3 %, izmerjeno v dolžini enega metra), plosk in gladek.

2.2 Ovira

Oviro sestavlja blok iz armiranega betona, ki je spredaj širok vsaj 3 m in visok vsaj 1,5 m. Ovira mora biti take debeline, da je njena masa vsaj 70 ton. Prednji del mora biti plosk, navpičen in pravokoten na os zaletne steze. Prekrit mora biti z vezanimi lesenimi ploščami debeline 19 ± 1 mm, ki morajo biti v dobrem stanju. Med vezano ploščo in oviro se lahko postavi konstrukcija na jekleni plošči, debeline najmanj 25 mm. Podobno se lahko uporabi ovira z drugačnimi značilnostmi, pod pogojem, da je površina trka večja kakor prednji zmečkani del vozila, ki se preskuša, in da daje enakovredne rezultate.

2.3 Pogon vozil

Na vozilo v trenutku trka ne sme delovati nobena dodatna krmilna ali pogonska naprava več. Vozilo mora doseči oviro v smeri, ki je pravokotna na oviro: največja sprejemljiva stranska neporavnanost med navpično srednjo linijo prednjega dela vozila in navpično srednjo linijo stene trka je ± 30 cm.

2.4 Stanje vozila

2.4.1 Za preskus mora biti vozilo opremljeno z vsemi običajnimi sestavnimi deli in opremo, vključeno v maso neobremenjenega vozila, ali v takem stanju, da tej zahtevi ustreza, vsaj glede sestavnih delov in opreme, ki so pomembni za prostor za potnike in porazdelitev mase vozila kot celote v stanju, pripravljenem za vožnjo. Ne glede na alineo 5.1 Priloge I je mogoče na zahtevo proizvajalca opraviti preskus z lutkami, pod pogojem, da nikdar ne ovirajo gibanja krmilnega mehanizma. Za preskus se masa lutk ne sme upoštevati.

2.4.2 Če se vozilo poganja od zunaj, je treba sistem za gorivo napolniti vsaj do 90 % prostornine z nevnetljivo tekočino, ki ima gostoto od 0,7 in 1. Vsi drugi sistemi (posode za zavorno tekočino, hladilnik itd.) so lahko prazni.

2.4.3 Če vozilo poganja lastni motor, mora biti posoda za gorivo napolnjena vsaj do 90 %. Vse druge posode morajo biti popolnoma napolnjene.

Lahko se zagotovi napajanje goriva do motorja iz pomožne posode za gorivo z majhno prostornino, če to želi proizvajalec in se tehnična služba strinja. V tem primeru se posoda za gorivo napolni do najmanj 90 % prostornine z nevnetljivo tekočino gostote od 0,7 do 1.

2.4.4 Če proizvajalec zahteva, lahko tehnična služba, ki je odgovorna za opravljanje preskusov, dovoli, da se isto vozilo, ki se uporablja za preskuse, predpisane v drugih direktivah (vključno s preskusi, ki lahko prizadenejo njegovo konstrukcijo), uporabi tudi za preskuse, predpisane v tej direktivi.

2.5 Hitrost ob trčenju

Hitrost ob trčenju mora biti med 48,3 km/h in 53,1 km/h. Vendar velja preskus kot zadovoljiv, če je bil opravljen pri večji hitrosti ob trku in je vozilo izpolnilo predpisane zahteve.

2.6 Merilni instrumenti

Instrument, ki se uporablja za registriranje hitrosti, omenjene v alinei 2.5 zgoraj, mora zagotavljati natančnost do 1 %.

3. REZULTATI

3.1 Za določanje premika volana nazaj in navzgor je treba med trčenjem beležiti [1] spreminjanje razdalje – merjeno vodoravno [2] in vzporedno z vzdolžno osjo vozila ter navpično v smeri pravokotno na to os – med vrhom krmilnega stebra (in gredi) in točko na vozilu, ki ni prizadeta zaradi trčenja. Največja vrednost te spremembe, vzeta iz zapisa, šteje kot premik nazaj in navzgor.

3.2 Po preskusu je treba poškodbe na vozilu opisati v pisnem poročilu; treba je posneti vsaj eno fotografijo naslednjih pogledov na vozilo:

3.2.1 – s strani (leva in desna),

3.2.2 – prednji del,

3.2.3 – spodnji del,

3.2.4 – prizadeto območje znotraj prostora za potnike.

4. KOREKCIJSKI FAKTORJI

4.1 Oznake

v : registrirana hitrost v km/h;

m0 : masa prototipa v stanju, opredeljenem v odstavku 2.4 te priloge;

m1 : masa prototipa s preskusno opremo;

d0 : sprememba razdalje, izmerjena med trčenjem, kakor je opredeljeno v alinei 3.1 te priloge;

d1 : sprememba razdalje, ki se uporablja za določanje rezultatov preskusa;

K1 : večja od vrednosti (48,3/V)2 in 0,83;

K2 : večja od vrednosti m0/m1 in 0,8.

4.2 Korigirana vrednost spremembe D1, ki se uporablja za pregled skladnosti prototipa z zahtevami te direktive, se izračuna z naslednjo formulo:

D

= D

. K

. K

.

4.3 Preskus čelnega trčenja ob oviro ni potreben za vozilo, ki je identično z obravnavanim prototipom glede značilnosti, opredeljenih v alinei 2.2. Priloge I, vendar je njegova masa m1 večja od m0, če m1 ni več kakor 1,25 m0 in če korigirana vrednost spremembe D2, dobljena iz spremembe D1 po formuli D2 = (m1 · D1)/m0, izkazuje, da novo vozilo še vedno izpolnjuje zahteve alinee 5 Priloge I.

5. ENAKOVREDNI POSTOPKI

5.1 Homologacijski organ lahko dovoli druge preskusne postopke pod pogojem, da je mogoče dokazati enakovrednost. V tem primeru se dokumentaciji za homologacijo priloži poročilo, ki opisuje uporabljene postopke in dobljene rezultate ali razlog, zakaj preskus ni bil opravljen.

5.2 Za dokazovanje enakovrednosti alternativne metode je odgovoren proizvajalec ali njegov zastopnik, ki želi uporabiti to metodo.

[1] To beleženje se lahko nadomesti z merjenjem največjih vrednosti.

[2] "Vodoravno" glede na potniški prostor pri mirujočem vozilu pred preskusom ter ne glede na prostor in tla med premikanjem vozila, "navpično" pa pomeni pravokotno na vodoravno in v smeri navzgor.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

PRESKUS S PRESKUSNIM TELESOM

1. NAMEN

Namen tega preskusa je preverjanje, ali vozilo izpolnjuje zahteve, določene v odstavku 5.2 Priloge I.

2. NAMESTITEV, POSTOPKI IN MERILNI INSTRUMENTI

2.1 Namestitev naprave za upravljanje krmilja

2.1.1 Napravo je treba namestiti na prednji del vozila, ki se dobi, če se nadgradnja prereže prečno na višini prednjih sedežev, po možnosti se odstranijo streha, vetrobransko steklo in vrata. Ta del je treba nepremično pritrditi na preskusno napravo tako, da se pod udarcem preskusnega telesa ne premakne.

Toleranca za kot montaže naprave je ± 2 stopinji glede na konstrukcijsko določeni kot.

2.1.2 Na zahtevo proizvajalca in s soglasjem tehnične službe je mogoče napravo za upravljanje krmilja namestiti na okvir, ki posnema namestitev krmilne naprave, pod pogojem, da ima v primerjavi z resnično sestavo prednji del nadgradnje/krmilna naprava sestava okvir/krmilni mehanizem:

2.1.2.1 enako geometrično razporeditev in

2.1.2.2 večjo togost.

2.1.3 Namestitev naprave za upravljanje krmilja, če se zahteva samo homologacija naprave za upravljanje krmilja

Napravo za upravljanje krmilja je treba preskušati skupaj z njeno celotno opremo. Naprava za upravljanje krmilja mora imeti minimalen prazen prostor 100 mm med napravo za upravljanje krmilja in preskusno mizo. Volanska gred mora biti čvrsto pritrjena na preskusno napravo, tako da se gred pod udarcem ne premika. (Glej sliko 2)

2.2 Nastavitev krmilne naprave za preskuse

2.2.1 Med prvim preskusom mora biti naprava za upravljanje krmilja obrnjena tako, da je njena najbolj toga napera pravokotna na točko stika s preskusnim telesom; če je naprava za upravljanje krmilja volan, je treba preskus ponoviti tako, da je najprožnejši del volana pravokoten na to stično točko. Pri nastavljivi napravi za upravljanje krmilja je treba oba preskusa opraviti v srednjem položaju.

2.2.2 Če je vozilo opremljeno z napravo za nastavitev nagiba in položaja volana, je treba opraviti preskus tako, da je volan v normalnem položaju uporabe, ki ga navaja proizvajalec in za katerega laboratorij meni, da je značilen s stališča absorpcije energije.

2.2.3 Če je krmilna naprava opremljena z zračno blazino, je treba preskus opraviti z napihnjeno zračno blazino. Na zahtevo proizvajalca in s soglasjem tehnične službe je mogoče opraviti preskus z nenapihnjeno zračno blazino.

2.3 Preskusno telo

Preskusno telo mora imeti obliko, mere, maso in značilnosti, kakor so prikazane v dodatku k tej prilogi.

2.4 Meritev sil

2.4.1 Opraviti je treba meritve maksimalne sile, ki deluje navpično in vzporedno z vzdolžno osjo vozila na preskusno telo kot posledica udarca na krmilno napravo.

2.4.2 To silo je mogoče izmeriti posredno ali neposredno ali izračunati iz vrednosti, zabeleženih med preskusom.

2.5 Pogon preskusnega telesa

2.5.1 Lahko se uporabi kakršen koli način pogona, pod pogojem, da preskusno telo ob udarcu na krmilno napravo ni povezano s pogonskim sredstvom. Preskusno telo mora udariti ob to napravo po približno ravni poti, vzporedni z vzdolžno osjo prednjega dela vozila.

2.5.2 H-točka preskusnega telesa, označena s posebnim znakom, mora biti nastavljena tako, da je pred udarcem v vodoravni ravnini, ki poteka skozi točko R, kakor jo je označil proizvajalec vozila.

2.6 Hitrost

Preskusno telo mora udariti ob krmilno napravo s hitrostjo vsaj 24,1 + 1,2/–0 km/h. Vendar se šteje preskus kot zadovoljiv, če je bil opravljen pri večji hitrosti ob udarcu in je naprava izpolnila predpisane zahteve.

2.7 Merilni instrumenti

2.7.1 Instrumenti, ki se uporabljajo za beleženje parametrov iz odstavka 5.2 Priloge I, morajo omogočati, da se meritve opravijo z naslednjo natančnostjo:

2.7.1.1 hitrost preskusnega telesa: do 2 %;

2.7.1.2 beleženje časa: do 1/1000 sekunde.

2.7.1.3 Začetek udarca (ničelna točka) v trenutku prvega stika preskusnega telesa s krmilno napravo se določi z zapisi in filmi, ki se uporabljajo za analizo rezultatov preskusa.

2.7.1.4 Meritev sile

Uporabljeni instrumenti morajo biti skladni s standardom ISO 6487-1987, razen če je v tej direktivi opredeljeno drugače.

2.7.1.4.1 Pri primarnih senzorjih obremenitve, vstavljenih v krmilno napravo, mora biti razred kanalske amplitude 1960 daN (2000 kg) in razred kanalske frekvence 600 Hz.

2.7.1.4.2 Pri merilcih pospeška ali primarnih senzorjih obremenitve, ki so vstavljeni v preskusno telo:

Dva merilca pospeška, ki delujeta v isti smeri, se postavita simetrično v prečno ravnino težišča preskusnega telesa. Razred kanalske amplitude mora biti 60 g in razred kanalske frekvence 180 Hz. Dovoljeni so drugi postopki glede na število in namestitev merilcev pospeška, npr. porazdelitev preskusnih naprav v posameznih delih, v težiščih, kjer so postavljeni merilci pospeška za merjenje pospeškov vodoravno in vzporedno z vzdolžno osjo vozila. Rezultanta je sila, ki ustreza maksimumu vsote sil, izračunanih ali izmerjenih neposredno za vsak del preskusnega telesa.

2.8 Temperatura prostora: ustaljena pri 20 °C ± 5 °C.

3. REZULTATI

3.1 Po preskusu se ugotovijo poškodbe na krmilni napravi in opišejo v pisnem poročilu; fotografirati je treba vsaj en stranski in en čelni pogled na predel naprava za upravljanje krmilja/volanski steber/armaturna plošča.

3.2 Maksimalna vrednost sile se izmeri ali izračuna, kakor je navedeno v odstavku 2.4.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

PRESKUS S PRESKUSNO GLAVO

1. NAMEN

Namen tega preskusa je preveriti, ali naprava za upravljanje krmilja izpolnjuje zahteve, postavljene v alinei 5.3 Priloge I.

2. NAMESTITVE, POSTOPKI IN MERILNI INSTRUMENTI

2.1 Splošno

2.1.1 Naprava za upravljanje krmilja se preskusi skupaj z vso svojo opremo.

2.1.2 Če je naprava za upravljanje krmilja opremljena z zračno blazino, je treba preskus opraviti z napihnjeno zračno blazino. Na zahtevo proizvajalca in po dogovoru s tehnično službo je mogoče opraviti preskus z nenapihnjeno zračno blazino.

2.2 Namestitev naprave za upravljanje krmilja pri pridobivanju homologacije za napravo za upravljanje krmilja v povezavi s homologacijo vozila

2.2.1 Naprava se namesti na prednji del vozila, ki se določi, če se karoserija prereže prečno na višini prednjih sedežev, po možnosti se odstranijo streha, vetrobransko steklo in vrata.

Ta del je treba nepremično pritrditi na preskusno napravo, tako da se pod udarcem preskusne glave ne premakne.

Toleranca za kot montaže naprave za upravljanje krmilja je ± 2 stopinji od konstrukcijsko predvidenega kota.

2.2.2 Seveda je mogoče na zahtevo proizvajalca in sporazumno s tehnično službo napravo za upravljanje krmilja namestiti na okvir, ki posnema namestitev krmilnega mehanizma, pod pogojem, da ima v primerjavi z dejansko sestavo prednji del karoserije/krmilna naprava sestava okvir/krmilna naprava:

2.2.2.1 enako geometrično razporeditev in

2.2.2.2 večjo togost.

2.3 Namestitev naprave za upravljanje krmilja v primeru homologacije samo za napravo za upravljanje krmilja

Naprava za upravljanje krmilja se preskusi skupaj z vso svojo opremo. Naprava za upravljanje krmilja mora imeti minimalni prazen prostor 100 mm med napravo za upravljanje krmilja in preskusno napravo. Volanska gred mora biti čvrsto pritrjena na preskusno napravo, tako da se gred pod udarcem ne premakne (Glej sliko 2).

2.3.1 Vendar je na zahtevo proizvajalca mogoče opraviti preskus pod pogoji, opredeljenimi v odstavku 2.2 zgoraj. V tem primeru je homologacija veljavna samo za vgradnjo na določen(-e) tip(-e) vozil(-a).

3. PRESKUSNA NAPRAVA

3.1 To napravo sestavlja povsem premočrtno vodena udarna glava z maso 6,8 kg.

3.2 Udarna glava mora biti opremljena z dvema merilcema pospeškov in merilcem hitrosti, ki vsi lahko merijo vrednosti v smeri trčenja.

3.3 Merilni instrumenti

3.3.1 Uporabljeni merilni instrumenti morajo izpolnjevati ISO 6487-1987. Poleg tega morajo imeti naslednje značilnosti:

3.3.2 Pospešek

Razred kanalske amplitude 150 g

Razred kanalske frekvence (600) Hz;

3.3.3 Hitrost

Merilna natančnost v mejah ± 1 %;

3.3.4 Beleženje časa

Instrumenti morajo omogočati registriranje delovanja ves čas trajanja in odčitke na eno tisočinko natančno. Na zapisih, ki se uporabljajo za analizo preskusa, je treba registrirati začetek udarca v trenutku prvega stika med udarno glavo in krmilno napravo.

4. PRESKUSNI POSTOPEK

4.1 Ravnino naprave za upravljanje krmilja je treba nastaviti pravokotno na smer trka.

4.2 Udarec je treba opraviti na največ štirih in najmanj treh položajih na vsakem tipu naprave za upravljanje krmilja. Za vsak udarec je treba uporabiti novo napravo za upravljanje krmilja. Ob zaporednih udarcih naj bo os udarne glave v liniji z eno od naslednjih točk:

4.2.1 središče pesta na napravi za upravljanje krmilja;

4.2.2 stikališče najbolj toge ali najbolj ojačane napere z notranjim robom oboda volana;

4.2.3 središčna točka najkrajšega nepodprtega loka oboda volana, ki ne vključuje napere;

4.2.4 po odločitvi homologacijskega organa "najneugodnejši" položaj na napravi za upravljanje krmilja.

4.3 Udarna glava mora udariti krmilno napravo s hitrostjo 24,1 km/h; to hitrost je treba doseči zgolj z energijo vztrajnosti gibanja ali z uporabo dodatnega pogonskega sredstva.

5. REZULTATI

5.1 Pri preskusih, opravljenih v skladu z omenjenimi postopki, se za stopnjo zmanjšanja hitrosti udarne glave vzame povprečje sočasnih odčitkov dveh merilcev pojemkov hitrosti.

6. ENAKOVREDNI POSTOPKI

6.1 Homologacijski organ lahko dovoli tudi druge preskusne postopke, pod pogojem, da je mogoče dokazati njihovo enakovrednost. Dokumentaciji za homologacijo je treba priložiti poročilo, ki opisuje uporabljeno metodo in dobljene rezultate.

6.2 Za dokazovanje enakovrednosti alternativne metode je odgovoren proizvajalec ali njegov zastopnik, ki želi tako metodo uporabiti.

PREDPISI O DINAMIČNI TOGOSTI POVEZAVE MED VOLANSKO GREDJO IN PRESKUSNO NAPRAVO

(Glej sliki 1 in 2)

+++++ TIFF +++++

(Slika 1)

+++++ TIFF +++++

(Slika 2)

Pod obremenitvijo 800 daN, ki povzroča navor 160 daNm v točki B, mora biti premik točke A v katerikoli smeri manjši od 2 mm.

--------------------------------------------------

PRILOGA V A

PRILOGA K CERTIFIKATU O ES-HOMOLOGACIJI ZA NEKI TIP VOZILA GLEDE NA OBNAŠANJE KRMILNE NAPRAVE OB TRKU

(Direktiva 91/662/EGS, ki spreminja Direktivo 74/297/EGS)

(Člen 4(2) in člen 10 Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na homologacijo motornih in priklopnih vozil)

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA V B

PRILOGA K ES-HOMOLOGACIJI ZA TIP NAPRAVE ZA UPRAVLJANJE KRMILJA GLEDE NA ZAŠČITO VOZNIKA PRED KRMILNO NAPRAVO OB TRKU

(Direktiva 91/662/EGS o spremembah Direktive 74/297/EGS)

(Člen 9a Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na homologacijo motornih in priklopnih vozil)

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------