DIREKTIVA SVETA

z dne 19. novembra 1991

o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet

(91/629/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker so vse države članice ratificirale Evropsko konvencijo za zaščito živali v vzrejne namene; ker je Skupnost to konvencijo potrdila s Sklepom 78/923/EGS [4] in je deponirala listino o odobritvi;

ker je Evropski parlament v svoji Resoluciji z dne 20. februarja 1987 o politiki dobrega počutja živali [5] pozval Komisijo, naj poda predlog o minimalnih pogojih za intenzivno rejo telet;

ker so teleta kot žive živali vključena na seznam proizvodov iz Priloge II k Pogodbi;

ker je reja telet sestavni del kmetijstva; ker pomeni vir dohodka za del kmečke populacije;

ker razlike, ki lahko izkrivijo pogoje konkurence, vplivajo na nemoteno delovanje skupne ureditve trga s teleti in telečjimi proizvodi;

ker zato obstaja potreba po vzpostavitvi skupnih minimalnih pogojev za zaščito telet v reji, da bi zagotovili racionalni razvoj proizvodnje;

ker je treba, da so uradne službe, proizvajalci, potrošniki in drugi obveščeni o razvoju na tem področju; ker naj bi zato Komisija na podlagi poročila Znanstvenega veterinarskega odbora dejavno izvajala znanstvene raziskave najučinkovitejših živinorejskih sistemov s stališča dobrega počutja telet; ker naj bi se v skladu s tem določilo vmesno obdobje, da bi Komisija lahko to nalogo uspešno izvedla,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva določa minimalne pogoje za zaščito telet v reji.

Člen 2

V tej direktivi:

1. "tele" pomeni govedo do šestih mesecev starosti;

2. "pristojni organ" pomeni pristojni organ, kakor je določen v členu 2(6) Direktive 90/425/EGS [6];

Člen 3

1. Države članice zagotovijo, da od 1. januarja 1994 in za prehodno obdobje štirih let vsa novo zgrajena ali prenovljena gospodarstva in/ali taka, ki se začnejo prvič uporabljati po tem datumu, izpolnjujejo vsaj naslednje zahteve:

- kjer so teleta nastanjena v skupinah, morajo imeti dovolj prostora, da se lahko neovirano obračajo in legajo, in sicer najmanj 1,5 m2 za vsako tele z živo maso 150 kg,

- kjer so teleta nastanjena v posamičnih boksih ali privezana v stojiščih, morajo imeti boksi ali stojišča perforirane stene in njihova širina ne sme biti manj kakor 90 cm plus ali minus 10 %, ali 0,80-krat višina pri vihru.

2. Določbe iz odstavka 1 se ne uporabljajo za gospodarstva z manj kot šestimi teleti.

3. Posebni pogoji se lahko uporabijo za:

- teleta, ki morajo biti zaradi svojega zdravstvenega stanja ali vedenja ločena od skupine, da so deležna primerne obravnave,

- čistopasemsko plemensko govedo za razplod iz Direktive 77/504/EGS [7],

- sesna teleta, nastanjena skupaj z materjo,

- teleta, nastanjena na prostem.

4. Trajanje uporabe objektov, zgrajenih

- pred 1. januarjem 1994, ki ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 1, določi pristojni organ na podlagi rezultatov pregledov iz člena 7(1), in pod nobenim pogojem ne traja dlje kot do 31. decembra 2003;

- med prehodnim obdobjem, v skladu z odstavkom 1, pod nobenim pogojem ne traja dlje kot do 31. decembra 2007, razen če na ta dan izpolnjujejo zahteve te direktive.

Člen 4

1. Države članice zagotovijo, da pogoji za rejo telet izpolnjujejo splošne določbe iz Priloge.

2. Poleg tega Komisija v sodelovanju z državami članicami pred uveljavitvijo te direktive izda priporočilo z opredeljenimi minimalnimi pogoji za zaščito telet, ki dopolnjujejo tiste iz Priloge.

Člen 5

Določbe iz Priloge se lahko spremenijo v skladu s postopkom, določenim v členu 10, tako da bodo upoštevale znanstveni napredek.

Člen 6

Najpozneje do 1. oktobra 1997 Komisija predloži Svetu poročilo, izdelano na podlagi mnenja Znanstvenega veterinarskega odbora o sistemih intenzivne reje, ki izpolnjujejo zahteve dobrega počutja telet s patološkega, zootehničnega, fiziološkega in vedenjskega vidika, ter družbenoekonomskih posledicah različnih sistemov, skupaj z ustreznimi predlogi, ki upoštevajo sklepe poročila.

Svet o teh predlogih odloča s kvalificirano večino najpozneje v treh mesecih po njihovi predložitvi.

Člen 7

1. Države članice zagotovijo, da se pregledi izvajajo v okviru odgovornosti pristojnega organa, s čimer se preverja skladnost z določbami te direktive in Priloge k njej.

Ti pregledi, ki se lahko izvajajo skupaj s pregledi v druge namene, vsako leto zajamejo statistično reprezentativen vzorec različnih sistemov kmetovanja, uporabljenih v vsaki državi članici.

2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 10, sestavi kodeks pravil, ki se uporabljajo pri izvajanju pregledov, predvidenih v odstavku 1.

3. Vsaki dve leti do zadnjega delovnega dne v aprilu in prvič do 30. aprila 1996 države članice Komisijo obvestijo o rezultatih pregledov, izvedenih v preteklih dveh letih v skladu s tem členom, vključno s številom izvedenih pregledov glede na število gospodarstev na njihovem ozemlju.

Člen 8

Za uvoz v Skupnost mora živali, ki prihajajo iz države nečlanice, spremljati spričevalo, ki ga izda pristojni organ te države in potrjuje, da so bile živali deležne najmanj enakovredne obravnave kakor živali z izvorom v Skupnosti, kakor predvideva ta direktiva.

Člen 9

Veterinarski izvedenci Komisije lahko za zagotavljanje enotnega izvajanja te direktive po potrebi opravljajo preglede na kraju samem v sodelovanju s pristojnimi organi. Osebe, ki izvajajo te preglede, izvajajo posebne ukrepe za osebno higieno, potrebne za preprečitev vsakršnega tveganja prenosa bolezni.

Država članica, na ozemlju katere se izvaja pregled, izvedencem pri opravljanju njihovih dolžnosti zagotovi vso potrebno pomoč. Komisija pristojni organ zadevne države članice obvesti o rezultatih pregledov.

Zadevni pristojni organ države članice sprejme vse ukrepe, ki bi lahko bili nujni pri upoštevanju rezultatov pregledov.

Glede odnosov z državami nečlanicami se uporabljajo določbe poglavja III Direktive 91/496/EGS [8].

Splošna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 10.

Člen 10

1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo predstavnika države članice nemudoma preda zadevo Stalnemu veterinarskemu odboru, ustanovljenemu s Sklepom Sveta 68/361/EGS [9] (v nadaljevanju "odbor").

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe, za odločanje Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v navedenem členu. Predsednik ne glasuje.

3. Komisija sprejme predlagane ukrepe, kadar so skladni z mnenjem odbora.

4. Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija, razen če se ni Svet z navadno večino izrekel proti ukrepom.

Člen 11

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, vključno z morebitnimi sankcijami, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 1994. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Vendar pa lahko države članice od datuma, določenega v odstavku 1 naprej in skladno s splošnimi pravili Pogodbe na svojem ozemlju ohranjajo ali uporabljajo strožje predpise za zaščito telet od tistih, ki so določeni s to direktivo. O vseh takšnih ukrepih obvestijo Komisijo.

Člen 12

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 19. novembra 1991

Za Svet

Predsednik

P. BUKMAN

PRILOGA

1. Materiali, ki se uporabljajo za gradnjo prostorov za teleta ter zlasti boksov in opreme, s katero lahko teleta pridejo v stik, ne smejo biti škodljivi za teleta in mogoče jih mora biti povsem očistiti in razkužiti.

2. Do določitve pravil Skupnosti o tej zadevi morajo biti električna vezja in oprema nameščeni v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili, da se preprečijo elektrošoki.

3. Izolacija, ogrevanje in zračenje poslopja morajo zagotavljati, da se kroženje zraka, raven prahu, temperatura, relativna vlažnost zraka in koncentracije plinov ohranjajo v mejah, ki ne škodijo teletom.

4. Vsa avtomatska ali mehanska oprema, nujna za zdravje in dobro počutje telet, mora biti pregledana vsaj enkrat dnevno. Kjer se ugotovijo nepravilnosti, jih je treba nemudoma odpraviti ali, če je to nemogoče, sprejeti ustrezne ukrepe za varovanje zdravja in dobrega počutja telet, dokler se nepravilnost ne odpravi, zlasti z uporabo alternativnih metod hranjenja in vzdrževanjem zadovoljivega okolja.

Če se uporablja sistem umetnega prezračevanja, je treba zagotoviti ustrezen rezervni sistem za zagotavljanje zadostnega kroženja zraka, da se ohrani zdravje in dobro počutje živali, tudi če se sistem pokvari, in alarmni sistem za opozarjanje skrbnika na okvaro. Alarmni sistem je treba redno preskušati.

5. Teleta ne smejo biti nenehno v temi. Za zadovoljevanje njihovih vedenjskih in fizioloških potreb je treba poskrbeti, ob upoštevanju različnih podnebnih sprememb v državah članicah, za primerno naravno ali umetno osvetlitev; slednja mora delovati najmanj toliko, kolikor traja obdobje naravne svetlobe, ki je navadno na voljo med 9. in 17. uro. Poleg tega mora biti na voljo dovolj močna primerna osvetlitev (pritrjena ali prenosna), ki omogoča preverjanje telet kadarkoli.

6. Vsa teleta, rejena v skupinah ali boksih, mora najmanj enkrat dnevno pregledati lastnik ali skrbnik živali. Vsako tele, ki kaže znake bolezni ali poškodbe, je treba nemudoma primerno oskrbeti.

Bolna ali poškodovana teleta mora biti po potrebi mogoče osamiti v primernih prostorih s suho in udobno steljo.

Pri teletih, ki se ne odzivajo na posege skrbnika živali, je treba čim prej poiskati nasvet veterinarja.

7. Prostori za teleta morajo biti zgrajeni tako, da se lahko v njih vsako tele:

- uleže, leži, vstane in se očisti brez težav;

- vidi druga teleta.

8. Priprave za privez na teletih ne smejo povzročati poškodb in se morajo redno pregledovati in po potrebi naravnati, tako da se udobno prilegajo telesu. Vsaka veriga mora biti dovolj dolga, da se teleta lahko premikajo, kakor določa odstavek 7. Zasnovana mora biti tako, da je tveganje zadušitve ali poškodbe čim manjše.

9. Namestitveni objekti, boksi, oprema in pripomočki za teleta morajo biti ustrezno čiščeni in razkuženi, da se prepreči okužba prek njih in kopičenje organizmov, ki prenašajo bolezni. Iztrebke, urin ter nepojedeno ali raztreseno krmo je treba čim pogosteje odstranjevati, da se čim bolj zmanjša smrad in prepreči zbiranje muh ali glodalcev.

10. Tla morajo biti gladka, toda ne spolzka, da se teleta ne poškodujejo, in zasnovana tako, da ne morejo povzročiti poškodb ali bolečin teletom, ki na njih stojijo ali ležijo. Ustrezati morajo velikosti in masi telet ter imeti trdno, ravno in stabilno površino. Ležišče mora biti udobno, čisto in imeti primerne odtoke ter ne sme škodljivo vplivati na teleta. Vsem teletom, mlajšim od dveh tednov, je treba zagotoviti primerno steljo.

11. Za spodbujanje zdravja in dobrega počutja se mora vsem teletom zagotoviti ustrezna prehrana, prilagojena njihovi starosti, telesni masi ter vedenjskim in fiziološkim potrebam. Da bi zagotovili zdravje, dobro počutje in zdravo rast telet ter zadovoljevanje njihovih vedenjskih potreb, mora njihova prehrana vsebovati dovolj železa in minimalno količino suhe krme, ki vsebuje prebavljive vlaknine (100-200 g na dan odvisno od starosti živali). Vendar pa zahteva za minimalno količino suhe krme, ki vsebuje prebavljive vlaknine, ne velja za proizvodnjo telet za belo meso. Teletom se ne sme natikati nagobčnikov.

12. Vsa teleta se morajo krmiti najmanj enkrat na dan. Če so teleta nastanjena v skupinah in se ne krmijo po želji ali prek avtomatskega sistema za krmljenje, mora imeti vsako tele dostop do krme sočasno kot druga v skupini.

13. Vsa teleta, starejša od dveh tednov, morajo imeti dostop do zadostne količine sveže vode ali pa potrebe po napajanju zadostiti s pitjem drugih tekočin.

14. Oprema za krmljenje in napajanje mora biti načrtovana, konstruirana, nameščena in vzdrževana tako, da se čim bolj zmanjša kontaminacija krme in vode za teleta.

[1] UL C 214, 21.8.1989, str. 28.

[2] UL C 113, 7.5.1990, str. 180.

[3] UL C 62, 12.3.1990, str. 37.

[4] UL L 323, 17.11.1978, str. 12.

[5] UL C 76, 23.3.1987, str. 185.

[6] UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 91/496/EGS (UL L 268, 24.9.1991, str. 56).

[7] UL L 206, 12.8.1977, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 91/174/EGS (UL L 85, 5.4.1991, str. 37).

[8] UL L 268, 24.9.1991, str. 56.

[9] UL L 255, 18.10.1968, str. 23.