Uredba Sveta (EGS) št. 1210/90

z dne 7. maja 1990

o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 130s Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko – socialnega odbora [3],

ker Pogodba ureja razvoj in izvajanje okoljske politike Skupnosti ter določa cilje in načela, ki naj bi vodila to politiko;

ker so zahteve varstva okolja sestavina drugih politik Skupnosti;

ker Skupnost v skladu s členom 130r Pogodbe pri pripravi svojih ukrepov v zvezi z okoljem med drugim upošteva razpoložljive znanstvene in tehnične podatke;

ker je v skladu z Odločbo 85/338/EGS [4] Komisija začela s programom dela o poskusnem projektu za zbiranje, usklajevanje in zagotavljanje doslednosti informacij o stanju okolja in naravnih virih v Skupnosti; ker je zdaj primerno sprejeti potrebne odločitve v zvezi s stalnim okoljskim informacijskim in opazovalnim sistemom;

ker so zbiranje, obdelava in analiza okoljskih podatkov na evropski ravni nujni za zagotovitev objektivnih, zanesljivih in primerljivih informacij, ki bodo Skupnosti in državam članicam omogočile sprejem potrebnih ukrepov za varstvo okolja, za oceno rezultatov takšnih ukrepov in za zagotovitev ustrezne obveščenosti javnosti o stanju okolja;

ker v Skupnosti in v državah članicah že obstajajo ustanove, ki zagotavljajo takšne informacije in storitve;

ker naj bi bile te podlaga za vzpostavitev Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja, ki bi ga na ravni Skupnosti usklajevala Evropska agencija za okolje;

ker naj bi Agencija sodelovala z obstoječimi ustanovami na ravni Skupnosti, kar bi omogočilo Komisiji, da bi zagotovila uporabo okoljske zakonodaje Skupnosti v celoti;

ker naj bi status in struktura takšne Agencije ustrezala objektivni naravi rezultatov, doseganju katerih je namenjena, in omogočila Agenciji, da opravlja svoje funkcije v tesnem sodelovanju z obstoječimi nacionalnimi in mednarodnimi ustanovami;

ker bi bilo treba Agenciji podeliti pravno neodvisnost, pri čemer pa bi vzdrževala tesne stike z institucijami Skupnosti in državami članicami;

ker je zaželeno, da se omogoči odprtost Agencije za druge države, ki delijo skrb Skupnosti in držav članic za cilje Agencije, s sporazumi, sklenjenimi med njimi in Skupnostjo;

ker je treba to uredbo po dveh letih ponovno pregledati z namenom odločitve o dodatnih nalogah Agencije,

SPREJEL TO UREDBO:

Člen 1

1. S to uredbo se ustanovi Evropska agencija za okolje in predvidi vzpostavitev Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja.

2. Za doseganje ciljev varstva in izboljšanja okolja, določenih v Pogodbi in posameznih akcijskih programih Skupnosti o okolju, je treba Skupnosti in državam članicam zagotoviti:

- objektivne, zanesljive in primerljive informacije na evropski ravni, ki jim bodo omogočile sprejem potrebnih ukrepov za varstvo okolja, za oceno rezultatov takšnih ukrepov in za zagotovitev ustrezne obveščenosti javnosti o stanju okolja;

- za ta namen nujno tehnično in znanstveno podporo.

Člen 2

Za dosego ciljev iz člena 1 so naloge Agencije,:

(i) da v sodelovanju z državami članicami vzpostavi in usklajuje omrežje iz člena 4. V tej zvezi je Agencija odgovorna za zbiranje, obdelavo in analizo podatkov, zlasti na področjih iz člena 3. Odgovorna je tudi za nadaljevanje dela, začetega na podlagi Odločbe 85/338/EGS;

(ii) da Skupnosti in državam članicam zagotavlja objektivne informacije, nujne za oblikovanje in izvajanje smotrnih in učinkovitih okoljskih politik; v ta namen še zlasti, da zagotavlja Komisiji informacije, ki jih ta potrebuje za uspešno izvajanje svojih nalog pri določanju, pripravi in oceni ukrepov ter zakonodaje na področju okolja;

(iii) da evidentira, poveže in oceni podatke o stanju okolja, sestavi strokovna poročila o kakovosti, občutljivosti in pritiskih na okolje na ozemlju Skupnosti, zagotovi enotna merila za ocenjevanje okoljskih podatkov za uporabo v vseh državah članicah. Komisija uporablja te informacije pri svoji nalogi zagotavljanja izvajanja okoljske zakonodaje Skupnosti;

(iv) da pomaga zagotoviti primerljivost okoljskih podatkov na evropski ravni in po potrebi z ustreznimi sredstvi spodbuja boljše usklajevanje metod merjenja;

(v) da pospešuje vključevanje evropskih okoljskih informacij v mednarodne programe spremljanja okolja, kakršni so tisti, ki so jih ustanovili Združeni narodi in njihove specializirane agencije;

(vi) da zagotovi široko razširjanje zanesljivih okoljskih informacij. Poleg tega mora Agencija vsaka tri leta objaviti poročilo o stanju okolja;

(vii) da spodbuja razvoj in uporabo tehnik okoljskega napovedovanja, tako da se lahko pravočasno sprejmejo ustrezni preventivni ukrepi;

(viii) da spodbuja razvoj metod ocenjevanja višine škode, povzročene okolju, in stroškov politik za preventivne ukrepe, varstvo in obnavljanje okolja;

(ix) da spodbuja izmenjavo informacij o najboljših tehnologijah, ki so na voljo za preprečevanje ali zmanjševanje škode, povzročene okolju;

(x) da sodeluje s telesi in v programih iz člena 15.

Člen 3

1. Glavna področja dejavnosti Agencije v kar največji možni meri vsebujejo vse elemente, ki ji omogočajo, da zbira informacije, ki omogočajo opis sedanjega in predvidljivega stanja okolja z naslednjih vidikov:

(i) kakovost okolja;

(ii) pritiski na okolje;

(iii) občutljivost okolja.

2. Agencija zagotavlja informacije, ki se lahko neposredno uporabljajo pri izvajanju okoljske politike Skupnosti.

Prednost imajo naslednja področja:

- kakovost zraka in emisije v zrak,

- kakovost vode, polutanti in vodni viri,

- stanje tal, živalstva in rastlinstva ter biotopov,

- raba zemlje in naravni viri,

- ravnanje z odpadki,

- emisije hrupa,

- kemične snovi, ki so nevarne za okolje,

- varstvo obale.

Zajeti so zlasti čezmejni, večnacionalni in globalni pojavi.

Upošteva se tudi socialno-gospodarska razsežnost.

V svojih dejavnostih se Agencija izogiba podvajanju obstoječih dejavnosti drugih institucij in teles.

Člen 4

1. Omrežje sestavljajo:

- glavni sestavni elementi nacionalnih informacijskih omrežij,

- nacionalna središča,

- tematski centri.

2. Da bi omogočili čim hitrejšo in čimbolj učinkovito vzpostavitev omrežja, države članice v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe obvestijo Agencijo o glavnih sestavnih elementih svojih nacionalnih informacijskih omrežij, zlasti na prednostnih območjih, navedenih v členu 3(2), vključno s katerim koli pristojnim organom, ki bi po njihovi presoji lahko prispevali k delu Agencije, in sicer ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi najširše možne geografske pokritosti njihovega ozemlja.

3. Države članice še zlasti lahko izmed organov iz odstavka 2 ali izmed drugih institucij, ustanovljenih na njihovem ozemlju, določijo "nacionalno središče" za usklajevanje in/ali prenos informacij, ki jih je na nacionalni ravni treba posredovati Agenciji, organom ter drugim institucijam, ki so del omrežja, vključno s tematskimi centri iz odstavka 4.

4. Države članice lahko v roku, predvidenem v odstavku 2, tudi določijo, katerim organom ali drugim institucijam, ustanovljenim na njihovem ozemlju, bi lahko posebej zaupali nalogo sodelovanja z Agencijo glede določenih posebno pomembnih tem. Tako določen organ bi moral imeti možnost skleniti sporazum z Agencijo o tem, da nastopa kot tematski center omrežja za posebne naloge na točno določenem geografskem območju. Ti centri sodelujejo z drugimi organi, ki so del omrežja.

5. V šestih mesecih po prejemu informacij iz odstavka 2 Agencija potrdi glavne elemente omrežja na podlagi sklepa upravnega odbora in dogovorov iz člena 5.

Tematski centri se imenujejo s soglasnim sklepom članov upravnega odbora iz člena 8(1) za obdobje, ki ne sme biti daljše od trajanja vsakega večletnega programa dela po členu 8(4). Vsako imenovanje pa se lahko obnovi.

6. Dodelitev posebnih nalog tematskim centrom se vključi v večletni program dela Agencije iz člena 8(4).

7. Zlasti z vidika večletnega programa dela Agencija v rednih časovnih razmikih ponovno preuči sestavne elemente omrežja iz odstavka 2 in izvede tiste spremembe, za katere se ob upoštevanju morebitnih novih imenovanj s strani držav članic odloči upravni odbor.

Člen 5

Agencija lahko z organi ali institucijami, ki so del omrežja iz člena 4, sklene potrebne dogovore ali pogodbe za uspešno izvajanje nalog, ki jim jih lahko zaupa. Država članica lahko v zvezi z nacionalnimi organi ali institucijami na svojem ozemlju določi, da se takšni dogovori z Agencijo sklepajo v soglasju z nacionalnim središčem.

Člen 6

Okoljski podatki, ki se jih predloži Agenciji ali ki iz nje izvirajo, se lahko objavijo in so dostopni javnosti v skladu s pravili Komisije in držav članic o razširjanju informacij, zlasti v zvezi z zaupnostjo.

Člen 7

Agencija ima pravno osebnost. V vseh državah članicah uživa najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki je priznana pravnim osebam po njihovi zakonodaji.

Člen 8

1. Agencija ima upravni odbor, ki ga sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika Komisije.

Poleg tega Evropski parlament za člana upravnega odbora imenuje dva znanstvenika s posebnimi kvalifikacijami na okoljevarstvenem področju, ki se izbereta na podlagi predvidenega osebnega prispevka k delu Agencije.

Vsakega člana upravnega odbora lahko zastopa nadomestni član.

2. Upravni odbor izvoli predsednika med svojimi člani za dobo treh let in sprejme svoj poslovnik. Vsak član upravnega odbora ima en glas.

3. Za sprejemanje sklepov upravnega odbora je potrebna dvotretjinska večina članov odbora, razen v primeru iz drugega pododstavka člena 4(5).

4. Upravni odbor na prednostnih področjih v skladu s členom 3(2) sprejme večletni program dela na podlagi osnutka, ki ga po posvetovanju z znanstvenim odborom iz člena 10 in po prejemu mnenja Komisije predloži izvršni direktor iz člena 9. Prvi večletni program dela se sprejme v devetih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe.

5. V okviru večletnega programa upravni odbor vsako leto sprejme program dela Agencije na podlagi osnutka, ki ga po posvetovanju z znanstvenim odborom in prejemu mnenja Komisije predloži izvršni direktor. Program se lahko med letom prilagodi po istem postopku.

6. Najkasneje do 31. januarja vsako leto upravni odbor sprejme splošno letno poročilo o dejavnostih Agencije. Izvršni direktor ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in državam članicam.

Člen 9

1. Agencijo vodi izvršni direktor, ki ga na predlog Komisije imenuje upravni odbor za dobo petih let; imenovanje se lahko obnovi. Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije. Odgovoren je za:

- pravilno pripravo in izvajanje sklepov in programov, ki jih sprejme upravni odbor,

- za vsakodnevno upravljanje Agencije,

- za opravljanje nalog, opredeljenih v členih 12 in 13,

- za pripravo in objavo poročil, navedenih v členu 2(vi),

- za vse kadrovske zadeve,

- za opravljanje nalog iz členov 8(4) in (5).

Za zaposlovanje znanstvenega osebja Agencije mora pridobiti mnenje znanstvenega odbora iz člena 10.

2. Izvršni direktor za svoje ravnanje odgovarja upravnemu odboru.

Člen 10

1. Upravnemu odboru in izvršnemu direktorju pomaga znanstveni odbor, ki podaja mnenje, kadar tako predvideva ta uredba in o vsaki znanstveni zadevi v zvezi z dejavnostjo Agencije, ki mu jo predložita upravni odbor ali izvršni direktor.

Mnenja znanstvenega odbora se objavijo.

2. Znanstveni odbor je sestavljen iz devetih članov, posebej usposobljenih za področje okolja; imenuje jih upravni odbor za dobo štirih let z možnostjo enkratne obnovitve imenovanja. Deluje po poslovniku iz člena 8(2).

Člen 11

1. Za vsako finančno leto, ki mora ustrezati koledarskemu, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov Agencije ter se vnesejo v proračun agencije.

2. Prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, morajo biti uravnoteženi.

3. Prihodki Agencije brez vpliva na druge vire obsegajo subvencije Skupnosti, ki so del splošnega proračuna Evropskih skupnosti, in plačil za opravljene storitve.

4. Odhodki Agencije med drugim vključujejo izdatke za zaposlene, upravne in infrastrukturne stroške, stroške poslovanja in izdatke v zvezi s pogodbami, sklenjenimi z organi ali institucijami, ki so del omrežja, in s tretjimi strankami.

Člen 12

1. Vsako leto do 31. marca izvršni direktor pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje finančno leto in ga skupaj z organizacijsko shemo predloži upravnemu odboru.

2. Upravni odbor pripravi oceno skupaj z organizacijsko shemo in ju takoj posreduje Komisiji, ki na tej podlagi izdela ustrezne ocene v predhodnem predlogu proračuna, ki ga predloži Svetu v skladu s členom 203 Pogodbe.

3. Upravni odbor sprejme proračun Agencije pred začetkom finančnega leta ter ga po potrebi prilagodi subvencijam Skupnosti in drugim finančnim virom Agencije.

Člen 13

1. Izvršni direktor izvršuje proračun Agencije.

2. Nadzor nad prevzemanjem proračunskih obveznosti in plačili vseh odhodkov Agencije ter nad ugotavljanjem in izterjevanjem vseh prihodkov Agencije izvaja finančni nadzornik, ki ga imenuje upravni odbor.

3. Vsako leto do 31. marca izvršni direktor predloži Komisiji, upravnemu odboru in Računskemu sodišču računovodske evidence vseh prihodkov in odhodkov Agencije v zvezi s predhodnim finančnim letom. Računsko sodišče jih pregleda v skladu s členom 206a Pogodbe.

4. Upravni odbor da izvršnemu direktorju razrešnico glede izvrševanja proračuna.

Člen 14

Ko Računsko sodišče predloži svoje mnenje, upravni odbor sprejme interne finančne predpise, ki vsebujejo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna Agencije.

Člen 15

1. Agencija si dejavno prizadeva za sodelovanje drugih organov in programov Skupnosti, zlasti Skupnega raziskovalnega centra, Urada za statistiko in okoljskih raziskovalnih in razvojnih programov Skupnosti. Zlasti si prizadeva, da:

- sodelovanje s Skupnim raziskovalnim centrom vključuje naloge, določene v Prilogi pod A,

- usklajevanje s Statističnim uradom Evropskih skupnosti (Eurostat) in s statističnim programom Evropskih skupnosti upošteva smernice v skladu s Prilogo pod B.

2. Agencija tudi dejavno sodeluje z drugimi organi, kot so Evropska vesoljska agencija, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Svet Evrope in Mednarodna agencija za energijo, pa tudi z Združenimi narodi in njihovimi specializiranimi agencijami, zlasti z Okoljskim programom Združenih narodov (UNEP), Svetovno meteorološko organizacijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo.

3. Pri sodelovanju iz prvega in drugega odstavka je treba upoštevati zlasti potrebo po izogibanju kakršnemukoli podvajanja dela.

Člen 16

Tudi za Agencijo velja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.

Člen 17

Za osebje Agencije veljajo uredbe in pravilniki, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti.

Agencija izvaja glede svojega osebja pooblastila, prenesena na organ za imenovanja.

Upravni odbor v dogovoru s Komisijo sprejme ustrezna izvedbena pravila.

Člen 18

1. Za pogodbeno odgovornost Agencije velja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo. Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za sojenje v skladu z arbitražno klavzulo, ki jo vsebuje pogodba, ki jo sklene Agencija.

2. V primeru nepogodbene odgovornosti Agencija v skladu s splošnimi načeli, skupnimi zakonodajam držav članic, povrne vsako škodo, ki jo povzroči ona ali njeni uslužbenci pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti.

Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za spore v zvezi s takimi nadomestili škode.

3. Za osebno odgovornost uslužbencev do Agencije veljajo predpisi, ki se uporabljajo za osebje Agencije.

Člen 19

Agencija je odprta drugim državam, ki niso članice Evropskih skupnosti, ki pa delijo skrb Skupnosti in držav članic za cilje Agencije na podlagi sporazumov, sklenjenih med njimi in Skupnostjo po postopku iz člena 228 Pogodbe.

Člen 20

Najkasneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe in po posvetovanju z Evropskim parlamentom Svet na isti podlagi kakor ta uredba in na podlagi poročila Komisije z ustreznimi predlogi sklene o dodatnih nalogah Agencije, zlasti na naslednjih področjih:

- vključevanje v spremljanje in nadzorovanje izvajanja okoljske zakonodaje Skupnosti, v sodelovanju s Komisijo in obstoječimi pristojnimi organi držav članic,

- priprava znakov za okolje in meril za podeljevanje takšnih znakov izdelkom, prijaznim okolju, tehnologijam, blagu, storitvam in programom, ki ne zapravljajo naravnih virov,

- pospeševanje okolju prijaznih tehnologij in postopkov ter njihova uporaba in prenos znotraj Skupnosti in v tretjih državah,

- priprava meril za ocenjevanje vpliva na okolje z namenom uporabe in morebitnega pregleda Direktive 85/337/EGS [5], kot je predvideno v členu 11 Direktive.

Člen 21

Ta uredba začne veljati naslednji dan po tem, ko pristojni organi odločijo o sedežu Agencije [6].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. maja 1990

Za Svet

Predsednik

G. Collins

[1] UL C 217, 23.8.1989, str. 7.

[2] UL C 96, 17.4.1990.

[3] UL C 56, 7.3.1990, str. 20.

[4] UL L 176, 6.7.1985, str. 14.

[5] UL L 175, 5.7.1985, str. 40.

[6] Datum začetka veljavnosti te uredbe se objavi v Uradnem listu.

--------------------------------------------------

PRILOGA

A. Sodelovanje s Centrom za skupne raziskave

- usklajevanje merilnih metod za okolje [1],

- medsebojno umerjanje instrumentov [2],

- standardizacija podatkovnih formatov,

- razvoj novih merilnih metod in instrumentov za okolje,

- druge naloge, o katerih se dogovorita izvršni direktor Agencije in generalni direktor Centra za skupne raziskave.

B. Sodelovanje z Eurostatom

1. Sistem mora kar najbolj uporabljati statistični informacijski sistem, ki so ga vzpostavili Eurostat in nacionalne statistične službe držav članic.

2. O statističnem programu na področju okolja se dogovorita izvršni direktor Agencije in generalni direktor Eurostata in ga predložita v odobritev upravnemu odboru Agencije in Odboru za statistični program.

3. Statistični program se izdela in izvaja v okviru mednarodnih statističnih teles, kot so Statistična komisija Združenih narodov, Konferenca evropskih statistikov in OECD.

[1] Pri sodelovanju na teh področjih je treba upoštevati tudi delo, ki ga opravlja Referenčni urad Skupnosti.

[2] Pri sodelovanju na teh področjih je treba upoštevati tudi delo, ki ga opravlja Referenčni urad Skupnosti.

--------------------------------------------------