Direktiva Sveta

z dne 21. novembra 1989

o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje

(89/608/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker se v kmetijskem sektorju uvajajo dolgoročni predpisi na področju veterinarstva in zootehnike;

ker je za nemoteno delovanje skupne kmetijske politike in skupnega trga za kmetijske proizvode in tudi v pričakovanju odprave veterinarskih pregledov na mejah, treba vzpostaviti notranji trg za proizvode, ki so predmet takšnih pregledov, ter nujno okrepiti sodelovanje med organi, ki so v vsaki državi članici odgovorni za izvajanje veterinarskih in zootehniških predpisov;

ker je torej primerno, da se za zagotovitev pravilnega izvajanja veterinarskih in zootehniških predpisov zlasti s preprečevanjem in ugotavljanjem kršitev teh predpisov ter ugotavljanjem dejavnosti, ki je ali se zdi v nasprotju s temi predpisi, vzpostavijo predpisi, po katerih morajo pristojni organi držav članic nuditi medsebojno sodelovanje drug drugemu ter sodelovati s Komisijo;

ker se je treba za vzpostavitev teh predpisov v čim večji meri opirati na določbe Skupnosti, določene z Uredbo Sveta (EGS) št. 1468/81 z dne 19. maja 1981 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 945/87 [5]; ker je treba upoštevati tudi posebnosti zdravstvenih predpisov,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva določa, kako pristojni organi, v državah članicah, odgovorni za spremljanje veterinarske in zootehniške zakonodaje za zagotovitev skladnosti s tako zakonodajo, sodelujejo s tistimi v drugih državah članicah in z ustreznimi službami Komisije.

Člen 2

1. Za namene te direktive:

- "veterinarska zakonodaja" pomeni vse določbe Skupnosti in določbe, ki prispevajo k izvajanju predpisov Skupnosti, ki urejajo zdravstveno varstvo živali, veterinarskojavno zdravstvo, veterinarsko kontrolo živali, mesa in drugih proizvodov živalskega izvora, ter zaščito živali pred mučenjem,

- "zootehniška zakonodaja" pomeni vse določbe Skupnosti in določbe, ki prispevajo k izvajanju zootehniških predpisov Skupnosti,

- "organ prosilec" je pristojni organ države članice, ki zaprosi za sodelovanje,

- "zaprošeni organ" je pristojni organ države članice, ki je zaprošen za sodelovanje.

2. Vsaka država članica sporoči drugim državam članicam in Komisiji seznam pristojnih organov iz člena 1.

Člen 3

Obveznost sodelovanja, ki jo določa ta direktiva, ne zadeva posredovanja informacij ali dokumentov, ki so jih pridobili pristojni organi iz člena 1 na podlagi pooblastil, ki jih izvajajo na zahtevo sodnih organov.

Če pa se zaprosi za sodelovanje, se takšne informacije ali dokumenti priskrbijo brez poseganja v člen 14 v vseh primerih, ko se pravosodni organ, s katerim se je treba o tem posvetovati, s tem strinja.

NASLOV I

PROŠNJA ZA SODELOVANJE

Člen 4

1. Na zahtevo organa prosilca, ki je ustrezno utemeljena, zaprošeni organ

- pošlje organu prosilcu vse informacije, potrdila, dokumente ali njihove overjene izvode, ki jih ima ali jih lahko dobi, tako kakor je predpisano v odstavku 2, in ki so taki, da lahko preveri, ali so bile določbe veterinarske in zootehniške zakonodaje izpolnjene,

- izvede vse ustrezne preiskave o točnosti podatkov, ki jih je sporočil organ prosilec, in ga obvesti o izidu takih preiskav, vključno glede informacij, ki so bile potrebne za take preiskave.

2. Da bi dobil te informacije, zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega se je obrnil, ravna, kot če bi deloval v lastnem imenu ali na zahtevo drugega organa v lastni državi.

Člen 5

1. Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca ob upoštevanju predpisov, veljavnih v državi, v kateri je njegov sedež, uradno obvesti organ prosilec ali poskrbi, da je ta uradno obveščen o vseh instrumentih ali odločitvah, ki prihajajo od pristojnih organov in zadevajo izvajanje veterinarske in zootehniške zakonodaje.

2. Zahtevam za uradno objavo, z omembo vsebine pravnega akta ali odločitve, ki naj se jo sporoči, se na zahtevo zaprošenega organa doda prevod v uradnem jeziku ali uradnih jezikih države članice, v kateri je sedež zaprošenega organ.

Člen 6

Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca spremlja ali poskrbi, da se vzdržuje ali okrepi spremljanje na področju njegovega delovanja, kjer obstaja sum takšnih nepravilnosti, in sicer zlasti:

(a) o obratih;

(b) o mestih, kjer se shranjujejo zaloge blaga;

(c) glede najavljenih premikov pošiljk blaga;

(d) o prevoznih sredstvih.

Člen 7

Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca ponudi temu vse koristne informacije, ki jih ima ali jih dobi v skladu s členom 4(2), zlasti tiste v obliki poročil in drugih dokumentov ali overjenih izvodov izpiskov iz takih poročil ali dokumentov, ki se nanašajo na dejansko ugotovljeno delovanje, ki se organu prosilcu zdi v nasprotju z veterinarsko in zootehniško zakonodajo.

NASLOV II

SPONTANO SODELOVANJE

Člen 8

1. Pristojni organi v vseh državah članicah, tako kot je določeno v odstavku 2, spontano pomagajo pristojnim organom v drugih državah članicah, ne da bi ti prej za to zaprosili.

2. Če se pristojnim organom vsake države članice v zvezi z izpolnjevanjem veterinarske in zootehniške zakonodaje zdi koristno:

(a) v čim večji meri izvajajo spremljanje v skladu s členom 6 ali poskrbijo, da se takšno spremljanje izvaja;

(b) čim prej sporočijo pristojnim organom v drugih državah članicah vse razpoložljive informacije, zlasti tiste v obliki poročil in drugih dokumentov ali izvodov takih poročil ali dokumentov oziroma izpisov iz njih, ki zadevajo delovanje, ki je ali se jim zdi, v nasprotju z veterinarsko in zootehniško zakonodajo, in zlasti sredstva ali metode, uporabljene za izvajanje takega delovanja.

NASLOV III

KONČNE DOLOČBE

Člen 9

1. Pristojni organi vsake države članice takoj po prejemu sporočijo Komisiji:

(a) vse informacije, ki se jim zdijo koristne v zvezi:

- z blagom, za katerega je obstajal ali obstaja sum, da je bilo predmet transakcij, ki so v nasprotju z veterinarsko in zootehniško zakonodajo,

- z metodami ali postopki, ki so bili uporabljeni ali se sumi, da so bili uporabljeni v nasprotju s tako zakonodajo;

(b) z vsemi informacijami o pomanjkljivostih ali pravnih prazninah v navedeni zakonodaji, ki jih je pokazalo ali nakazalo njeno izvajanje.

2. Komisija pristojnim organom vsake države članice, takoj po prejemu, sporoči vse informacije, ki omogočajo skladnost z veterinarsko in zootehniško zakonodajo, ki jo je treba uveljaviti.

Člen 10

1. Če pristojni organi v državah članicah odkrijejo delovanje, ki je ali se zdi v nasprotju z veterinarskimi ali zootehniškimi predpisi, in ki je posebej pomembno na ravni Skupnosti, in zlasti:

- če ima ali bi lahko imelo posledice v drugih državah članicah ali

- če se navedenim organom zdi verjetno, da je prišlo do podobnega delovanja tudi v drugih državah članicah,

ti organi čim prej sporočijo Komisiji bodisi na lastno pobudo bodisi na utemeljeno zahtevo Komisije vse koristne informacije, če je primerno v obliki dokumentov ali izvodov ali izpisov iz dokumentov, ki so potrebni za ugotavljanje dejstev, tako da se Komisiji omogoči usklajevanje aktivnosti v državah članicah.

Komisija te informacije sporoči pristojnim organom v drugih državah članicah.

2. Če sporočilo iz odstavka 1 zadeva primere, ki po vsej verjetnosti pomenijo tveganje za zdravje ljudi, in kadar drugih preventivnih metod ni, se takšno informacijo, po posvetovanju med strankami in Komisijo, poda kot utemeljeno obvestilo javnosti.

3. Informacije glede fizičnih ali pravnih oseb se sporoči, kot je določeno v odstavku 1, samo v meri, ki je absolutno nujna, da se omogoči ugotovitev delovanja, ki je v nasprotju z veterinarsko ali zootehniško zakonodajo.

4. Če pristojni organi države članice uporabijo odstavek 1, jim ni treba sporočiti informacij iz členov 8(2)(b) in 9 ustreznim pristojnim organom v drugih zadevnih državah članicah.

Člen 11

Komisija in države članice, ki se sestanejo v okviru Stalnega veterinarskega odbora ali Stalnega odbora za zootehniko:

- v splošnem proučijo delovanje ureditve glede medsebojnega sodelovanja, določenega v tej direktivi,

- proučijo koristne informacije, sporočene Komisiji v skladu s členoma 9 in 10 – in postopke za takšno sporočanje –, da bi prišli do zaključkov.

Z vidika teh proučevanj Komisija po potrebi predlaga dopolnila k obstoječim predpisom Skupnosti ali oblikuje dodatne določbe.

Člen 12

Za namen izvedbe te direktive članice naredijo vse potrebno, da:

(a) zagotovijo nemoteno notranje usklajevanje med pristojnimi organi iz člena 1;

(b) vzpostavijo, v svojih medsebojnih povezavah in po potrebi, neposredno sodelovanje med organi, ki jih v ta namen posebej pooblastijo.

Člen 13

1. Ta direktiva ne obvezuje pristojnih organov v državah članicah, da drug drugemu odobrijo sodelovanje, če bi to verjetno škodovalo javni politiki ali drugim temeljnim interesom države, v kateri je njihov sedež.

2. Ob vsaki zavrnitvi odobritve sodelovanja se navede razloge.

Člen 14

Namesto dokumentov v skladu s to direktivo se lahko za isti namen predloži računalniške informacije v kakršnikoli obliki.

Člen 15

1. Vse informacije, ne glede na obliko, ki je v skladu s to direktivo, so zaupne narave. Take informacije so predmet poslovne skrivnosti in so zavarovane tako kot podobne informacije v zakonodaji države članice, ki jih je prejela, in v ustreznih določbah, ki veljajo za organe Skupnosti.

Informacije iz prvega pododstavka se sme poslati samo tistim osebam v državah članicah ali v institucijah Skupnosti, ki imajo po dolžnosti dostop do njih. Prav tako se jih sme uporabiti samo za namene, določene v tej direktivi, razen če se organ, ki jihpošilja, izrecno strinja in če predpisi, veljavni v državi članici, v kateri se organ, ki jih je prejel, nahaja, ne nasprotujejo takemu sporočanju ali rabi.

Informacije, določene s to direktivo, se sporoča samo organu prosilcu, če to ni v nasprotju z določbami, veljavnimi v državi članici ali za zaprošeni organ.

Države članice zagotovijo, da informacije, pridobljene s sistemom medsebojnega sodelovanja, ostanejo zaupne tudi potem, ko je zadeva končana.

2. Odstavek 1 ne preprečuje uporabe informacij, pridobljenih v skladu s to direktivo, v katerem koli pravnem sporu ali postopku, ki bi bil uveden naknadno zaradi neskladja z veterinarsko in zootehniško zakonodajo, ali v primerih preprečevanja in odkrivanja nepravilnosti, ki so v škodo skladom Skupnosti.

Pristojni organ države članice, ki je te informacije predložil, se nemudoma obvesti o taki uporabi.

Člen 16

Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o dvostranskih sporazumih o medsebojnem sodelovanju med veterinarskimi upravami, ki so sklenjeni s tretjimi državami.

Tudi Komisija obvesti države članice o sporazumih take narave, ki jih sklene s tretjimi državami.

Člen 17

Države članice se medsebojno odpovedo zahtevkom za povračilo stroškov, ki nastanejo v skladu s to direktivo, razen, kjer je primerno, glede honorarjev, plačanih strokovnjakom.

Člen 18

Ta direktiva ne vpliva na izvajanje predpisov o medsebojnem sodelovanju v kazenskih zadevah v državah članicah.

Člen 19

Države članice do 1. julija 1991 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Člen 20

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 21. novembra 1989

Za Svet

Predsednik

H. Nallet

[1] UL C 225, 31.8.1988, str. 4.

[2] UL C 326, 19.12.1988, str. 28.

[3] UL C 56, 6.3.1988, str. 7.

[4] UL L 144, 2.6.1981, str. 1.

[5] UL L 90, 2.4.1987, str. 3.

--------------------------------------------------