31988L0195



Uradni list L 092 , 09/04/1988 str. 0050 - 0059
finska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 17 str. 0048
švedska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 17 str. 0048


Direktiva Komisije

z dne 24. marca 1988

o prilagoditvi Direktive Sveta 80/1269/EGS o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na moč motorja motornih vozil, tehničnemu napredku

(88/195/EGS)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 80/1269/EGS z dne 16. decembra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z močjo motorja motornih vozil [1], zlasti člena 3,

ker je glede na pridobljene izkušnje in najsodobnejšo tehnologijo zdaj primerno natančneje opredeliti preskusne postopke v Direktivi 80/1269/EGS in jih uskladiti predvsem z zadnjimi spremembami Gospodarske komisije ZN za Evropo in Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO);

ker so bili ukrepi te direktive v skladu z mnenjem Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku direktiv o motornih vozilih,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Prilogi I in II k Direktivi 80/1269/EGS se spremenita skladno s prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Po 1. aprilu 1988 ne sme nobena država članica zaradi razlogov v zvezi z močjo motorja:

- zavrniti podelitve EGS-homologacije ali izdaje kopije certifikata, predvidenega v zadnji alinei člena 10(1) Direktive Sveta 70/156/EGS [2], ali podelitve nacionalne homologacije za neki tip vozila, ali

- prepovedati začetka uporabe vozil,

če je bila moč motorja tega tipa vozila ali teh vozil določena skladno z Direktivo 80/1269/EGS, nazadnje spremenjeno s to direktivo.

2. Po 1. oktobru 1988 države članice:

- ne smejo več izdajati kopij certifikata, predvidenega v zadnji alinei člena 10(1) Direktive 70/156/EGS za neki tip vozila, pri katerem moč motorja ni bila določena skladno z Direktivo 80/1269/EGS, nazadnje spremenjeno s to direktivo,

- lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije za neki tip vozila, pri katerem moč motorja ni bila določena skladno z Direktivo 80/1269/EGS, nazadnje spremenjeno s to direktivo.

3. Po 1. oktobru 1992 lahko države članice prepovejo začetek uporabe vozil, pri katerih moč motorja ni bila določena skladno z Direktivo 80/1269/EGS, nazadnje spremenjeno s to direktivo.

Člen 3

Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. aprila 1988. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 24. marca 1988

Za Komisijo

Cockfield

Podpredsednik

[1] UL L 375, 31.12.1980, str. 46.

[2] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Priloga I k Direktivi 80/1269/EGS se nadomesti z naslednjim:

"

PRILOGA I

DOLOČANJE MOČI MOTORJA

1. EGS-HOMOLOGACIJA

1.1 Vloga za EGS-homologacijo

Vlogo za EGS-homologacijo za neki tip vozila glede na moč motorja vloži proizvajalec vozila ali njegov zastopnik.

1.1.1 Vlogi je treba priložiti spodaj navedene dokumente v treh izvodih ter:

1.1.1.1 pravilno izpolnjen opisni list,

1.1.1.2 podatke, predpisane v dodatkih 1 in 2.

1.1.2 Če tehnična služba, pristojna za opravljanje homologacijskih preskusov, sama opravi preskuse, ji je treba preskrbeti reprezentančno vozilo za tip, za katerega se zahteva homologacija.

1.2 Dokumenti

Če je vloga iz 1.1 sprejeta, mora pristojni organ pripraviti dokument po vzorcu iz Priloge II. Pri pripravi tega dokumenta lahko pristojni organ države članice, ki izvaja preskuse EGS-homologacije, uporabi poročilo odobrenega ali imenovanega preskusnega laboratorija na podlagi določb te direktive.

2. PODROČJE UPORABE

2.1 Ta metoda se uporablja pri motorjih z notranjim zgorevanjem, ki se uporabljajo za pogon vozil kategorije M in N, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Direktivi 70/156/EGS, in ki spadajo med katerega od naslednjih tipov motorjev.

2.1.1 Motorji z notranjim zgorevanjem: batni motorji (prisilni vžig ali kompresijski vžig) razen motorjev s prostim batom.

2.1.2 Motorji z vrtljivim batom (rotacijski motorji).

2.2 Ta metoda se uporablja pri sesalnih motorjih ali tlačnem polnjenju motorjev.

3. POMEN IZRAZOV

V tej direktivi:

3.1 "Koristna moč" pomeni moč, doseženo na preskusni napravi na koncu ročične gredi ali na enakovredni napravi pri ustreznem številu vrtljajev motorja z dodatno opremo iz Tabele 1. Če se lahko moč izmeri samo s prigrajenim menjalnikom, je treba upoštevati učinkovitost menjalnika (prestavna razmerja).

3.2 "Nazivna moč" pomeni največjo koristno moč, izmerjeno pri polni obremenitvi motorja.

3.3 "Standardna oprema" pomeni opremo, ki jo v neko izvedbo vgradi proizvajalec.

4. TOČNOST MERITEV PRI POLNI OBREMENITVI

4.1 Navor: ± 1 % izmerjenega navora [1]

4.2 Število vrtljajev motorja

Točnost meritve mora biti ± 0,5 %. Število vrtljajev motorja je treba po možnosti izmeriti s števcem vrtljajev z avtomatsko sinhronizacijo in s kronometrom (ali merilnikom hitrosti).

4.3 Poraba goriva: ± 1 % izmerjene porabe.

4.4 Temperatura goriva: ± 2 K.

4.5 Temperatura zraka pri vstopu v motor: ± 2 K.

4.6 Tlak: ± 100 Pa.

4.7 Tlak v sesalni cevi: ± 50 Pa (glej opombo 1a k Tabeli 1).

4.8 Tlak v izpušni cevi vozila: ± 200 Pa (glej opombo 1b k Preglednici 1).

5 PRESKUS ZA DOLOČITEV KORISTNE MOČI MOTORJA

5.1 Dodatna oprema

5.1.1 Dodatna oprema, vključena v preskus

Med preskusom je treba na preskusno napravo vgraditi dodatno opremo, ki je potrebna za delovanje motorja v predvideni izvedbi (po seznamu iz Tabele 1), po možnosti na isto mesto kakor v predvideni izvedbi.

5.1.2 Dodatna oprema, ki jo je treba odstraniti

Nekaj opreme, ki je potrebna samo za delovanje vozila in ki je nameščena na motorju, je treba za preskus odstraniti.

Primer nepopolnega seznama te opreme:

- kompresor za zrak za zavore,

- kompresor za servokrmiljenje,

- kompresor za uravnavanje vzmetenja,

- klimatska naprava.

Če dodatne opreme ni mogoče odstraniti, se določi moč, ki jo absorbira ta oprema pri neobremenjenem motorju, in doda k izmerjeni moči motorja.

TABELA 1

Dodatna oprema, ki jo je treba vključiti pri določanju koristne moči motorja

Št. | Dodatna oprema | Vgrajena za preskus koristne moči motorja |

1 | Sesalni sistem | |

Sesalna cev | Da, pri standardni opremi |

Filter za zrak |

Dušilec zvoka |

Naprava za odsesavanje plinov iz ohišja motorja |

Naprava za omejevanje hitrosti |

2 | Grelna naprava za predgrevanje vstopnega zraka na sesalni cevi | Da, pri standardni opremi (po možnosti mora biti nameščena na najugodnejšem mestu) |

3 | Izpušni sistem | |

Naprava za čiščenje izpušnih plinov | Da, pri standardni opremi |

Izpušni kolektor |

Izpušni kanali |

Dušilec zvoka |

Izpušna cev |

Zavora na izpušne pline |

Naprava za tlačno polnjenje |

4 | Črpalka za gorivo | Da, pri standardni opremi |

5 | Uplinjač | |

Elektronski kontrolni sistem, merilnik pretoka zraka itd. (če je vgrajen) | Da, pri standardni opremi |

Regulator tlaka | Oprema za plinske motorje |

Uparjevalnik |

Mešalna naprava |

6 | Oprema za vbrizgavanje goriva (bencin in dizelsko gorivo) | |

Predfilter | Da, pri standardni opremi |

Filter |

Tlačilka |

Visokotlačna cev |

Šoba |

Hladilnik vsesanega zraka, če je vgrajen |

Elektronski krmilni sistem, merilnik pretoka zraka itd. (če je vgrajen) |

Regulator |

Omejilnik moči v odvisnosti od atmosferskih pogojev |

7 | Tekočinsko hlajenje | |

Pokrov motorja | Ne |

Odprtina za zrak na pokrovu motorja |

Hladilnik | Da, pri standardni opremi |

Ventilator |

Okrov za usmerjanje zraka na ventilatorju |

Vodna črpalka |

Termostat |

8 | Zračno hlajenje | |

Okrov za usmerjanje zraka | Da, pri standardni opremi |

Puhalo |

Regulator temperature |

9 | Električna oprema | Da, pri standardni opremi |

10 | Oprema za tlačno polnjenje (če je vgrajena) | |

Polnilnik, ki ga poganja bodisi neposredno motor in/ali izpušni plini | Da, pri standardni opremi |

Hladilnik polnilnega zraka |

Črpalka ali ventilator hladilnega sredstva (ki ju poganja motor) |

Regulator pretoka hladilnega sredstva (če je vgrajen) |

11 | Dodatni ventilator na preskusni napravi | Da, po potrebi |

12 | Naprava proti onesnaževanju | Da, pri standardni opremi |

1 | Nastavitev uplinjača(-ev) | Nastavitev po navodilih proizvajalca in uporabljena pri neki izvedbi brez dodatnih sprememb |

2 | Nastavitev sistema za vbrizgavanje |

3 | Vžig ali čas vbrizga (krivulja vbizgavanja) |

4 | Nastavitev regulatorja |

5 | Naprave proti onesnaževanju |

5.3 Pogoji preskušanja

5.3.1 Koristno moč pri motorjih na prisilni vžig preskušajo pri obratovanju motorja s polno močjo in pri motorjih na kompresijski vžig s fiksno nastavitvijo črpalke za vbrizgavanje goriva na najvišjo stopnjo, pri tem pa mora biti motor opremljen z dodatno opremo iz Tabele 1.

5.3.2 Podatke o delovanju je treba evidentirati pri stabiliziranih pogojih delovanja in z dovajanjem zadosti zunanjega zraka motorju. Ta mora biti utečen po priporočilih proizvajalca. V zgorevalnem prostoru so lahko usedline, vendar v omejeni količini.

Preskusni pogoji, kakršna je temperatura polnilnega zraka, naj bodo čim bolj podobni referenčnim pogojem (glej 6.2) zaradi čim manjšega korekcijskega faktorja.

5.3.3 Temperatura polnilnega zraka za motor (zunanji zrak) se izmeri v območju do 0,15 m od točke vstopa v filter za zrak oziroma v območju do 0,15 m od vstopne odprtine za zrak, če se filter za zrak ne uporablja. Termometer ali temperaturni člen je treba zaščititi pred toploto iz okolja in namestiti neposredno v tok zraka. Zaščititi ga je treba tudi pred povratnim pršenjem goriva. Za določitev reprezentančne povprečne temperature vsesanega zraka je potrebno zadostno število merilnih mest.

5.3.4 Podatki se odčitavajo, ko so navor, število vrtljajev in temperatura najmanj eno minuto konstantni.

5.3.5 Število vrtljajev motorja se med delovanjem motorja ali odčitavanjem ne sme razlikovati od določenega števila za več kakor ± 1 % ali ± 10 min-1 z upoštevanjem večje vrednosti.

5.3.6 Podatki o ugotovljeni obremenitvi zavore, porabi goriva in temperaturi vsesanega zraka se odčitajo hkrati in morajo predstavljati povprečje dveh stabiliziranih zaporednih vrednosti, ki se glede obremenitve zavore in porabe goriva ne smeta razlikovati za več kakor 2 %.

5.3.7 Temperatura hladilne tekočine na izhodu iz motorja mora biti ± 5 K zgornje temperature, nadzorovane s termostatom po navodilih proizvajalca. Če ta ni navedel temperature, mora znašati 353 K ± 5 K.

Za motorje z zračnim hlajenjem mora biti temperatura na točki, ki jo določi proizvajalec, v območju + 0/– 20 K največje vrednosti, kakršno je navedel proizvajalec za referenčne pogoje.

5.3.8 Temperaturo goriva je treba izmeriti ob vstopu goriva v uplinjač oziroma v napravi za vbrizgavanje goriva in mora ostati v mejah, ki jih je določil proizvajalec motorja.

5.3.9 Če obstaja temperatura maziva, izmerjena v posodi za mazivo ali na izhodu iz oljnega hladilnika, mora biti v mejah, ki jih je določil proizvajalec motorja.

5.3.10 Po potrebi se lahko uporablja pomožni sistem uravnavanja za ohranjanje temperature v mejah, določenih v 5.3.7, 5.3.8 in 5.3.9.

5.3.11 Gorivo

Treba je uporabiti eno med komercialnimi gorivi brez dodatkov za zmanjšanje dimljenja. V primeru spora je referenčno gorivo:

a) za motorje na prisilni vžig, kakor je opredeljeno v odstavku 1 Priloge VI, in

b) za motorje na kompresijski vžig, kakor je opredeljeno v odstavku 2 Priloge VI

Direktive Sveta 70/220/EGS z dne 20. marca 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti onesnaževanju zraka s plini iz motornih vozil [13], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 83/351/EGS [14].

Namesto zgornjega referenčnega goriva se po izbiri proizvajalca lahko uporablja tudi referenčno gorivo, ki ga je CEC [15] opredelil kot CEC-RF-08-A-85 (motorji na prisilni vžig, za katere se uporablja neosvinčeno gorivo) ali CEC-RF-03-A-84 (motorji na kompresijski vžig).

5.4 Postopek preskušanja

Meritve je treba opraviti pri zadosti različnih števil vrtljajev motorja zaradi čim natančnejše določitve krivulje, kakor jo je določil proizvajalec za moč motorja med nič in največjim številom vrtljajev. Razpon različnih števil vrtljajev mora vključevati tisto število, pri katerem motor proizvede največjo moč. Za vsako število vrtljajev je treba določiti povprečje najmanj dveh stabiliziranih meritev.

5.5 Meritev indeksa dimljenja

Pri motorjih na kompresijski vžig se med preskusom merijo izpušni plini zaradi preverjanja skladnosti s pogoji iz Priloge VI k Direktivi Sveta 72/306/EGS [16].

5.6 Podatki, ki jih je treba beležiti

Beležiti je treba podatke iz Dodatka I.

6 KOREKCIJSKI FAKTORJI ZA MOČ

6.1 Pomen izraza

Korekcijski faktor za moč je koeficient, s katerim se določi moč motorja pri referenčnih zunanjih pogojih iz točke 6.2:

Po = α · P,

pri čemer je

P0 korigirana moč (t. j. moč v referenčnih zunanjih pogojih);

α korekcijski faktor (αa ali αd);

P izmerjena moč (preskusna moč).

6.2 Referenčni atmosferski pogoji

6.2.1 Temperatura (T0): 298 K (25 °C)

6.2.2 Suhi tlak (pso): 99 kPa

Opomba:

Osnova za suhi tlak je skupni tlak 100 kPa in tlak vodnih hlapov 1 kPa.

6.3 Atmosferski pogoji pri preskusu

Atmosferski pogoji pri preskusu morajo biti naslednji:

6.3.1 Temperatura (T)

Za motorje na prisilni vžig: 288 K ≤ T ≤ 308 K

Za motorje na kompresijski vžig: 283 K ≤ T ≤ 313 K

6.3.2 Tlak (ps)

80 kPa ≤ ps ≤ 110 kPa.

6.4 Določanje korekcijskih faktorjev αa in αd [17]

6.4.1 Sesalni motorji ali tlačno polnjeni motorji na prisilni vžig – faktor αa:

αa =

.

[18]

pri čemer je

T absolutna temperatura zraka, ki ga vsesa motor, v kelvinih (K);

ps je skupni suhi zračni tlak v kilopaskalih (kPa), to je skupni barometrski tlak minus tlak vodnih hlapov.

V laboratoriju morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

Za veljavni preskus mora biti korekcijski faktor αa takšen, da je:

0,93 ≤ αa ≤ 1,07.

Če so te meje prekoračene, je treba v poročilu o preskusu navesti dobljeno vrednost in natančno opisati preskusne pogoje (temperaturo in tlak).

6.4.2 Motorji na kompresijski vžig – faktor αd

Korekcijski faktor za moč αd za motorje na kompresijski vžig pri konstantnem dovodu goriva se dobi z naslednjo formulo:

αd = (fa) fm,

pri čemer je

fa atmosferski faktor;

fm značilni parameter za vsak tip motorja in nastavitev.

6.4.2.1 Atmosferski faktor fa

Ta faktor označuje učinek zunanjih pogojev (tlak, temperatura in vlažnost) na zrak, ki ga vsesa motor.

Formula za atmosferski faktor se razlikuje glede na tip motorja.

6.4.2.1.1 Sesalni motorji in motorji z mehanskim polnilnikom

f

=

.

T2980,7

6.4.2.1.2 Motorji s turbopolnilnikom, s hlajenjem ali brez hlajenja polnilnega zraka.

f

=

.

T2981,5

6.4.2.2 Faktor motorja fm

fm je funkcija qc (popravek pretoka goriva):

fm = 0,036 · qc– 1,14

pri čemer je

qc = q/r,

pri čemer je

q pretok goriva v miligramih na cikel na liter skupne gibne prostornine (mg/(liter · cikel));

r je razmerje med tlakom pri vstopu v polnilnik in pri izstopu iz polnilnika (za sesalne motorje r = 1).

Ta formula velja za interval vrednosti qc med 40 mg/(liter. cikel) in 65 mg/(liter · cikel).

Za vrednosti qc, ki so manjše od 40 mg/(liter · cikel), se vzame konstantna vrednost, fm, je enaka 0,3 (fm = 0,3).

Za vrednosti qc, ki so večje od 65 mg/(liter · cikel), se vzame konstantna vrednost, fm je enaka 1,2 (fm = 1,2) (glej sliko):

+++++ TIFF +++++

6.4.2.3 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati laboratorij.

Za veljavni preskus mora biti korekcijski faktor αd takšen, da je

0,9 ≤ αd ≤ 1,1.

Če so te meje prekoračene, je treba v poročilu o preskusu navesti dejansko korekturno vrednost in natančno opisati preskusne pogoje (temperaturo in tlak).

7 POROČILO O PRESKUSU

Poročilo o preskusu mora vsebovati rezultate in vse izračune, ki so potrebni za ugotovitev koristne moči, kakor je navedeno v Prilogi II, skupaj z lastnostmi motorja iz dodatkov 1 ali 2 k tej prilogi.

8 SPREMEMBE TIPA MOTORJA

Vse spremembe motorja, ki se ne ujemajo z oznakami iz Dodatka 1 ali Dodatka 2 k tej prilogi, je treba prijaviti pristojnemu organu. Ta organ lahko:

8.1 oceni, da ni verjeten bistveni vpliv sprememb na moč motorja, ali

8.2 zahteva, da se ponovno določi moč motorja, tako da se izvedejo vsi preskusi, ki so po mnenju organa potrebni.

9 DOVOLJENO RAZLIKOVANJE PRI MERJENJU KORISTNE MOČI

9.1 Koristna moč motorja, ki jo izmeri tehnična služba, se lahko za ± 2 % razlikuje od koristne moči, ki jo je navedel proizvajalec, pri čemer se število vrtljajev motorja lahko razlikuje za 1,5 %.

9.2 Koristna moč motorja pri preskusu skladnosti proizvodnje se lahko razlikuje za ± 5 % od koristne moči pri homologacijskem preskusu.

"

Dodatek 1 k Direktivi 80/1269/EGS se spremeni:

Podnaslov "(Dizelski motorji)" se nadomesti z "(Motorji na kompresijski vžig)".

V točkah 3.2.2.1.3, 3.2.2.4.3, 3.2.2.4.4 in 3.2.2.4.5 se "vrt/min" nadomesti z "min-1".

V točki 3.2.2.3.3. se "bar" nadomesti s "kPa".

Dodatek 2 k Direktivi 80/1269/EGS se spremeni:

V točki 3.2.2.4 se "bar" nadomesti s "kPa".

Priloga II k Direktivi 80/1269/EGS se spremeni:

V točkah 5.1.1, 5.1.2 in 5.1.3 se "mbar" nadomesti s "kPa".

V točkah 5.3, 6.1, 6.2, 6.3 in 6.4 se "vrt/min" nadomesti z "min-1".

V točkah 5.6.3, 5.6.4, 6.1 in 6.2 se besedilo "dizelski motor" nadomesti z "motor na kompresijski vžig".

[1] Merilnik navora je treba kalibrirati ob upoštevanju izgube zaradi trenja. Natančnost v spodnji polovici merilnega območja naprave za merjenje moči je lahko ± 2 % izmerjenega navora.

[13] UL L 76, 6.4.1970, str. 1.

[14] UL L 197, 20.7.1983, str. 1.

[15] European Coordinating Council for the Development of Performance Tests for Lubricants and Engine Fuels (Evropski koordinacijski svet za razvoj preskusov za motorno mazivo in gorivo).

[16] UL L 190, 20.8.1972, str. 1.

[17] Preskusi se lahko opravljajo v klimatiziranih prostorih, kjer so zunanji pogoji lahko nadzorovani.

[18] Pri motorjih z avtomatskim regulatorjem temperature zraka, ki deluje tako, da pri polni obremenitvi pri 25 °C segretega zraka ne dodaja, se preskus izvede s popolnoma zaprtim regulatorjem. Če regulator pri 25 °C še dovaja segreti zrak, potem se pri preskusu regulator uporablja v običajnem načinu uporabe in se za eksponent temperaturnega pogoja v korekcijskem faktorju vzame 0 (brez popravka temperature).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

DOLOČANJE MOČI MOTORJA

1. EGS-HOMOLOGACIJA

1.1 Vloga za EGS-homologacijo

Vlogo za EGS-homologacijo za neki tip vozila glede na moč motorja vloži proizvajalec vozila ali njegov zastopnik.

1.1.1 Vlogi je treba priložiti spodaj navedene dokumente v treh izvodih ter:

1.1.1.1 pravilno izpolnjen opisni list,

1.1.1.2 podatke, predpisane v dodatkih 1 in 2.

1.1.2 Če tehnična služba, pristojna za opravljanje homologacijskih preskusov, sama opravi preskuse, ji je treba preskrbeti reprezentančno vozilo za tip, za katerega se zahteva homologacija.

1.2 Dokumenti

Če je vloga iz 1.1 sprejeta, mora pristojni organ pripraviti dokument po vzorcu iz Priloge II. Pri pripravi tega dokumenta lahko pristojni organ države članice, ki izvaja preskuse EGS-homologacije, uporabi poročilo odobrenega ali imenovanega preskusnega laboratorija na podlagi določb te direktive.

2. PODROČJE UPORABE

2.1 Ta metoda se uporablja pri motorjih z notranjim zgorevanjem, ki se uporabljajo za pogon vozil kategorije M in N, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Direktivi 70/156/EGS, in ki spadajo med katerega od naslednjih tipov motorjev.

2.1.1 Motorji z notranjim zgorevanjem: batni motorji (prisilni vžig ali kompresijski vžig) razen motorjev s prostim batom.

2.1.2 Motorji z vrtljivim batom (rotacijski motorji).

2.2 Ta metoda se uporablja pri sesalnih motorjih ali tlačnem polnjenju motorjev.

3. POMEN IZRAZOV

V tej direktivi:

3.1 "Koristna moč" pomeni moč, doseženo na preskusni napravi na koncu ročične gredi ali na enakovredni napravi pri ustreznem številu vrtljajev motorja z dodatno opremo iz Tabele 1. Če se lahko moč izmeri samo s prigrajenim menjalnikom, je treba upoštevati učinkovitost menjalnika (prestavna razmerja).

3.2 "Nazivna moč" pomeni največjo koristno moč, izmerjeno pri polni obremenitvi motorja.

3.3 "Standardna oprema" pomeni opremo, ki jo v neko izvedbo vgradi proizvajalec.

4. TOČNOST MERITEV PRI POLNI OBREMENITVI

4.1 Navor: ± 1 % izmerjenega navora [1]

4.2 Število vrtljajev motorja

Točnost meritve mora biti ± 0,5 %. Število vrtljajev motorja je treba po možnosti izmeriti s števcem vrtljajev z avtomatsko sinhronizacijo in s kronometrom (ali merilnikom hitrosti).

4.3 Poraba goriva: ± 1 % izmerjene porabe.

4.4 Temperatura goriva: ± 2 K.

4.5 Temperatura zraka pri vstopu v motor: ± 2 K.

4.6 Tlak: ± 100 Pa.

4.7 Tlak v sesalni cevi: ± 50 Pa (glej opombo 1a k Tabeli 1).

4.8 Tlak v izpušni cevi vozila: ± 200 Pa (glej opombo 1b k Preglednici 1).

5 PRESKUS ZA DOLOČITEV KORISTNE MOČI MOTORJA

5.1 Dodatna oprema

5.1.1 Dodatna oprema, vključena v preskus

Med preskusom je treba na preskusno napravo vgraditi dodatno opremo, ki je potrebna za delovanje motorja v predvideni izvedbi (po seznamu iz Tabele 1), po možnosti na isto mesto kakor v predvideni izvedbi.

5.1.2 Dodatna oprema, ki jo je treba odstraniti

Nekaj opreme, ki je potrebna samo za delovanje vozila in ki je nameščena na motorju, je treba za preskus odstraniti.

Primer nepopolnega seznama te opreme:

- kompresor za zrak za zavore,

- kompresor za servokrmiljenje,

- kompresor za uravnavanje vzmetenja,

- klimatska naprava.

Če dodatne opreme ni mogoče odstraniti, se določi moč, ki jo absorbira ta oprema pri neobremenjenem motorju, in doda k izmerjeni moči motorja.

TABELA 1

Dodatna oprema, ki jo je treba vključiti pri določanju koristne moči motorja

Št. | Dodatna oprema | Vgrajena za preskus koristne moči motorja |

1 | Sesalni sistem | |

Sesalna cev | Da, pri standardni opremi |

Filter za zrak |

Dušilec zvoka |

Naprava za odsesavanje plinov iz ohišja motorja |

Naprava za omejevanje hitrosti |

2 | Grelna naprava za predgrevanje vstopnega zraka na sesalni cevi | Da, pri standardni opremi (po možnosti mora biti nameščena na najugodnejšem mestu) |

3 | Izpušni sistem | |

Naprava za čiščenje izpušnih plinov | Da, pri standardni opremi |

Izpušni kolektor |

Izpušni kanali |

Dušilec zvoka |

Izpušna cev |

Zavora na izpušne pline |

Naprava za tlačno polnjenje |

4 | Črpalka za gorivo | Da, pri standardni opremi |

5 | Uplinjač | |

Elektronski kontrolni sistem, merilnik pretoka zraka itd. (če je vgrajen) | Da, pri standardni opremi |

Regulator tlaka | Oprema za plinske motorje |

Uparjevalnik |

Mešalna naprava |

6 | Oprema za vbrizgavanje goriva (bencin in dizelsko gorivo) | |

Predfilter | Da, pri standardni opremi |

Filter |

Tlačilka |

Visokotlačna cev |

Šoba |

Hladilnik vsesanega zraka, če je vgrajen |

Elektronski krmilni sistem, merilnik pretoka zraka itd. (če je vgrajen) |

Regulator |

Omejilnik moči v odvisnosti od atmosferskih pogojev |

7 | Tekočinsko hlajenje | |

Pokrov motorja | Ne |

Odprtina za zrak na pokrovu motorja |

Hladilnik | Da, pri standardni opremi |

Ventilator |

Okrov za usmerjanje zraka na ventilatorju |

Vodna črpalka |

Termostat |

8 | Zračno hlajenje | |

Okrov za usmerjanje zraka | Da, pri standardni opremi |

Puhalo |

Regulator temperature |

9 | Električna oprema | Da, pri standardni opremi |

10 | Oprema za tlačno polnjenje (če je vgrajena) | |

Polnilnik, ki ga poganja bodisi neposredno motor in/ali izpušni plini | Da, pri standardni opremi |

Hladilnik polnilnega zraka |

Črpalka ali ventilator hladilnega sredstva (ki ju poganja motor) |

Regulator pretoka hladilnega sredstva (če je vgrajen) |

11 | Dodatni ventilator na preskusni napravi | Da, po potrebi |

12 | Naprava proti onesnaževanju | Da, pri standardni opremi |

1 | Nastavitev uplinjača(-ev) | Nastavitev po navodilih proizvajalca in uporabljena pri neki izvedbi brez dodatnih sprememb |

2 | Nastavitev sistema za vbrizgavanje |

3 | Vžig ali čas vbrizga (krivulja vbizgavanja) |

4 | Nastavitev regulatorja |

5 | Naprave proti onesnaževanju |

5.3 Pogoji preskušanja

5.3.1 Koristno moč pri motorjih na prisilni vžig preskušajo pri obratovanju motorja s polno močjo in pri motorjih na kompresijski vžig s fiksno nastavitvijo črpalke za vbrizgavanje goriva na najvišjo stopnjo, pri tem pa mora biti motor opremljen z dodatno opremo iz Tabele 1.

5.3.2 Podatke o delovanju je treba evidentirati pri stabiliziranih pogojih delovanja in z dovajanjem zadosti zunanjega zraka motorju. Ta mora biti utečen po priporočilih proizvajalca. V zgorevalnem prostoru so lahko usedline, vendar v omejeni količini.

Preskusni pogoji, kakršna je temperatura polnilnega zraka, naj bodo čim bolj podobni referenčnim pogojem (glej 6.2) zaradi čim manjšega korekcijskega faktorja.

5.3.3 Temperatura polnilnega zraka za motor (zunanji zrak) se izmeri v območju do 0,15 m od točke vstopa v filter za zrak oziroma v območju do 0,15 m od vstopne odprtine za zrak, če se filter za zrak ne uporablja. Termometer ali temperaturni člen je treba zaščititi pred toploto iz okolja in namestiti neposredno v tok zraka. Zaščititi ga je treba tudi pred povratnim pršenjem goriva. Za določitev reprezentančne povprečne temperature vsesanega zraka je potrebno zadostno število merilnih mest.

5.3.4 Podatki se odčitavajo, ko so navor, število vrtljajev in temperatura najmanj eno minuto konstantni.

5.3.5 Število vrtljajev motorja se med delovanjem motorja ali odčitavanjem ne sme razlikovati od določenega števila za več kakor ± 1 % ali ± 10 min-1 z upoštevanjem večje vrednosti.

5.3.6 Podatki o ugotovljeni obremenitvi zavore, porabi goriva in temperaturi vsesanega zraka se odčitajo hkrati in morajo predstavljati povprečje dveh stabiliziranih zaporednih vrednosti, ki se glede obremenitve zavore in porabe goriva ne smeta razlikovati za več kakor 2 %.

5.3.7 Temperatura hladilne tekočine na izhodu iz motorja mora biti ± 5 K zgornje temperature, nadzorovane s termostatom po navodilih proizvajalca. Če ta ni navedel temperature, mora znašati 353 K ± 5 K.

Za motorje z zračnim hlajenjem mora biti temperatura na točki, ki jo določi proizvajalec, v območju + 0/– 20 K največje vrednosti, kakršno je navedel proizvajalec za referenčne pogoje.

5.3.8 Temperaturo goriva je treba izmeriti ob vstopu goriva v uplinjač oziroma v napravi za vbrizgavanje goriva in mora ostati v mejah, ki jih je določil proizvajalec motorja.

5.3.9 Če obstaja temperatura maziva, izmerjena v posodi za mazivo ali na izhodu iz oljnega hladilnika, mora biti v mejah, ki jih je določil proizvajalec motorja.

5.3.10 Po potrebi se lahko uporablja pomožni sistem uravnavanja za ohranjanje temperature v mejah, določenih v 5.3.7, 5.3.8 in 5.3.9.

5.3.11 Gorivo

Treba je uporabiti eno med komercialnimi gorivi brez dodatkov za zmanjšanje dimljenja. V primeru spora je referenčno gorivo:

a) za motorje na prisilni vžig, kakor je opredeljeno v odstavku 1 Priloge VI, in

b) za motorje na kompresijski vžig, kakor je opredeljeno v odstavku 2 Priloge VI

Direktive Sveta 70/220/EGS z dne 20. marca 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti onesnaževanju zraka s plini iz motornih vozil [13], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 83/351/EGS [14].

Namesto zgornjega referenčnega goriva se po izbiri proizvajalca lahko uporablja tudi referenčno gorivo, ki ga je CEC [15] opredelil kot CEC-RF-08-A-85 (motorji na prisilni vžig, za katere se uporablja neosvinčeno gorivo) ali CEC-RF-03-A-84 (motorji na kompresijski vžig).

5.4 Postopek preskušanja

Meritve je treba opraviti pri zadosti različnih števil vrtljajev motorja zaradi čim natančnejše določitve krivulje, kakor jo je določil proizvajalec za moč motorja med nič in največjim številom vrtljajev. Razpon različnih števil vrtljajev mora vključevati tisto število, pri katerem motor proizvede največjo moč. Za vsako število vrtljajev je treba določiti povprečje najmanj dveh stabiliziranih meritev.

5.5 Meritev indeksa dimljenja

Pri motorjih na kompresijski vžig se med preskusom merijo izpušni plini zaradi preverjanja skladnosti s pogoji iz Priloge VI k Direktivi Sveta 72/306/EGS [16].

5.6 Podatki, ki jih je treba beležiti

Beležiti je treba podatke iz Dodatka I.

6 KOREKCIJSKI FAKTORJI ZA MOČ

6.1 Pomen izraza

Korekcijski faktor za moč je koeficient, s katerim se določi moč motorja pri referenčnih zunanjih pogojih iz točke 6.2:

Po = α · P,

pri čemer je

P0 korigirana moč (t. j. moč v referenčnih zunanjih pogojih);

α korekcijski faktor (αa ali αd);

P izmerjena moč (preskusna moč).

6.2 Referenčni atmosferski pogoji

6.2.1 Temperatura (T0): 298 K (25 °C)

6.2.2 Suhi tlak (pso): 99 kPa

Opomba:

Osnova za suhi tlak je skupni tlak 100 kPa in tlak vodnih hlapov 1 kPa.

6.3 Atmosferski pogoji pri preskusu

Atmosferski pogoji pri preskusu morajo biti naslednji:

6.3.1 Temperatura (T)

Za motorje na prisilni vžig: 288 K ≤ T ≤ 308 K

Za motorje na kompresijski vžig: 283 K ≤ T ≤ 313 K

6.3.2 Tlak (ps)

80 kPa ≤ ps ≤ 110 kPa.

6.4 Določanje korekcijskih faktorjev αa in αd [17]

6.4.1 Sesalni motorji ali tlačno polnjeni motorji na prisilni vžig – faktor αa:

αa =

.

[18]

pri čemer je

T absolutna temperatura zraka, ki ga vsesa motor, v kelvinih (K);

ps je skupni suhi zračni tlak v kilopaskalih (kPa), to je skupni barometrski tlak minus tlak vodnih hlapov.

V laboratoriju morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

Za veljavni preskus mora biti korekcijski faktor αa takšen, da je:

0,93 ≤ αa ≤ 1,07.

Če so te meje prekoračene, je treba v poročilu o preskusu navesti dobljeno vrednost in natančno opisati preskusne pogoje (temperaturo in tlak).

6.4.2 Motorji na kompresijski vžig – faktor αd

Korekcijski faktor za moč αd za motorje na kompresijski vžig pri konstantnem dovodu goriva se dobi z naslednjo formulo:

αd = (fa) fm,

pri čemer je

fa atmosferski faktor;

fm značilni parameter za vsak tip motorja in nastavitev.

6.4.2.1 Atmosferski faktor fa

Ta faktor označuje učinek zunanjih pogojev (tlak, temperatura in vlažnost) na zrak, ki ga vsesa motor.

Formula za atmosferski faktor se razlikuje glede na tip motorja.

6.4.2.1.1 Sesalni motorji in motorji z mehanskim polnilnikom

f

=

.

T2980,7

6.4.2.1.2 Motorji s turbopolnilnikom, s hlajenjem ali brez hlajenja polnilnega zraka.

f

=

.

T2981,5

6.4.2.2 Faktor motorja fm

fm je funkcija qc (popravek pretoka goriva):

fm = 0,036 · qc– 1,14

pri čemer je

qc = q/r,

pri čemer je

q pretok goriva v miligramih na cikel na liter skupne gibne prostornine (mg/(liter · cikel));

r je razmerje med tlakom pri vstopu v polnilnik in pri izstopu iz polnilnika (za sesalne motorje r = 1).

Ta formula velja za interval vrednosti qc med 40 mg/(liter. cikel) in 65 mg/(liter · cikel).

Za vrednosti qc, ki so manjše od 40 mg/(liter · cikel), se vzame konstantna vrednost, fm, je enaka 0,3 (fm = 0,3).

Za vrednosti qc, ki so večje od 65 mg/(liter · cikel), se vzame konstantna vrednost, fm je enaka 1,2 (fm = 1,2) (glej sliko):

+++++ TIFF +++++

6.4.2.3 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati laboratorij.

Za veljavni preskus mora biti korekcijski faktor αd takšen, da je

0,9 ≤ αd ≤ 1,1.

Če so te meje prekoračene, je treba v poročilu o preskusu navesti dejansko korekturno vrednost in natančno opisati preskusne pogoje (temperaturo in tlak).

7 POROČILO O PRESKUSU

Poročilo o preskusu mora vsebovati rezultate in vse izračune, ki so potrebni za ugotovitev koristne moči, kakor je navedeno v Prilogi II, skupaj z lastnostmi motorja iz dodatkov 1 ali 2 k tej prilogi.

8 SPREMEMBE TIPA MOTORJA

Vse spremembe motorja, ki se ne ujemajo z oznakami iz Dodatka 1 ali Dodatka 2 k tej prilogi, je treba prijaviti pristojnemu organu. Ta organ lahko:

8.1 oceni, da ni verjeten bistveni vpliv sprememb na moč motorja, ali

8.2 zahteva, da se ponovno določi moč motorja, tako da se izvedejo vsi preskusi, ki so po mnenju organa potrebni.

9 DOVOLJENO RAZLIKOVANJE PRI MERJENJU KORISTNE MOČI

9.1 Koristna moč motorja, ki jo izmeri tehnična služba, se lahko za ± 2 % razlikuje od koristne moči, ki jo je navedel proizvajalec, pri čemer se število vrtljajev motorja lahko razlikuje za 1,5 %.

9.2 Koristna moč motorja pri preskusu skladnosti proizvodnje se lahko razlikuje za ± 5 % od koristne moči pri homologacijskem preskusu.

[1] Merilnik navora je treba kalibrirati ob upoštevanju izgube zaradi trenja. Natančnost v spodnji polovici merilnega območja naprave za merjenje moči je lahko ± 2 % izmerjenega navora.

[13] UL L 76, 6.4.1970, str. 1.

[14] UL L 197, 20.7.1983, str. 1.

[15] European Coordinating Council for the Development of Performance Tests for Lubricants and Engine Fuels (Evropski koordinacijski svet za razvoj preskusov za motorno mazivo in gorivo).

[16] UL L 190, 20.8.1972, str. 1.

[17] Preskusi se lahko opravljajo v klimatiziranih prostorih, kjer so zunanji pogoji lahko nadzorovani.

[18] Pri motorjih z avtomatskim regulatorjem temperature zraka, ki deluje tako, da pri polni obremenitvi pri 25 °C segretega zraka ne dodaja, se preskus izvede s popolnoma zaprtim regulatorjem. Če regulator pri 25 °C še dovaja segreti zrak, potem se pri preskusu regulator uporablja v običajnem načinu uporabe in se za eksponent temperaturnega pogoja v korekcijskem faktorju vzame 0 (brez popravka temperature).

--------------------------------------------------